Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
Za glavne usmeritve slovenskega turizma že nekaj let veljajo butičnost, avtentičnost in trajnostni model. Kampanja Moja Slovenija, ki želi tudi pri domačih gostih vzbuditi zanimanje za skrite posebnosti naše domovine, je podobna tisti s področja kmetijskega resorja Kupujmo slovensko. Nabor 5-zvezdničnih doživetij s sloganom Edinstvena doživetja Slovenije pa nas je tokrat pripeljal v Gornji Grad. Slovenska turistična organizacija je to nišno akcijo sicer začela v nesrečnih kovidnih letih, a zdaj se v teh najbolj intimno družinskih prazničnih dneh, denimo, lahko se odpravite na zeliščno čarovnijo ali duhovni umik.
Za glavne usmeritve slovenskega turizma že nekaj let veljajo butičnost, avtentičnost in trajnostni model. Kampanja Moja Slovenija, ki želi tudi pri domačih gostih vzbuditi zanimanje za skrite posebnosti naše domovine, je podobna tisti s področja kmetijskega resorja Kupujmo slovensko. Nabor 5-zvezdničnih doživetij s sloganom Edinstvena doživetja Slovenije pa nas je tokrat pripeljal v Gornji Grad. Slovenska turistična organizacija je to nišno akcijo sicer začela v nesrečnih kovidnih letih, a zdaj se v teh najbolj intimno družinskih prazničnih dneh, denimo, lahko se odpravite na zeliščno čarovnijo ali duhovni umik.
V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.
V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.
Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta.
Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta.
Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.
Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.
Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.
Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.
Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …
Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.
Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.
Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.
Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.
Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.
Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti
Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti
Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila.
Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila.
Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.
Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.
V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?
V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?
Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.
Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.
Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.
Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.
Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja.
Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik.
Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.
Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.
Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.
Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.
Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.
Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga.
Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga.
Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.
Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.
Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.
Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.
Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…
Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…
Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.
Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.
Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.
Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.
Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.
Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.
Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.
Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.
Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.
Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.
Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.
Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.
Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici.
Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici.
Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.
Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.
Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.
Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.
Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.
Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.
Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML
Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML
Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.
Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.
Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.
Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.
Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.
Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.
Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi.
Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi.
Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.
Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.
Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.
Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.
Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija. Odkril je namreč, da je Da Vincija, kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. V vlogi vojaškega inženirja je imel nalogo, da preuči možnosti kako ustaviti morebiten vpad Turkov prek Vipavske doline v nižine severne Italije.
Čez nekaj dni bo minilo natanko 500 let od smrti enega največjih umov vseh časov, Leonarda Da Vincija, kar letos med njegovim rojstnim dnem, ki bi ga imel 15. aprila ter 2. majem, intenzivno obeležujemo tudi na Valu 202. Čeprav se zdi, kot da o njem vemo že vse in da so po pol tisočletja od njegove smrti o njem dognali prav vse skrivnosti, še zdaleč ni tako. Na tisočih in tisočih straneh njegovih znamenitih beležnic se skriva še marsikaj, kar tudi zadnja leta odkrivajo raziskovalci njegove zapuščine. Eden od teh je tudi tokratni Nedeljski gost Alessandro Vezzosi, ki je pred leti obiskal Slovenjo in takrat razkril nova dejstva in dokaze povezane z Leonardovim obiskom območja, kjer je danes Slovenija. Odkril je namreč, da je Da Vincija, kot izvedenca za vojaške zadeve, leta 1500 v naše kraje poslala Beneška republika. V vlogi vojaškega inženirja je imel nalogo, da preuči možnosti kako ustaviti morebiten vpad Turkov prek Vipavske doline v nižine severne Italije.
Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.
Najbrž ni samo po sebi razumljivo, če ima mestece s 16 tisoč prebivalci, ki je v zgodovini že izgubilo tako svoj ribiški kot industrijski značaj, novega pa zlepa ne najde, še vedno največ duše izmed vseh krajev na naši Obali. Pevec, novinar, avtor glasbe in besedil ter kulturnik po dolgem in počez Drago Mislej Mef je Damjana Zorca na deževen, burjast in furjast dan sprejel tik pred svojimi vhodnimi vrati na cikcakasti Ljubljanski ulici v starem mestnem jedru Izole.
V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato bomo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas bo popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.
V dolenjski prestolnici se je rodila in odrasla operna pevka, glasbena pedagoginja, članica Copacabane in žena ustavitvenega člana nekoč najbolj razvpite glasbene skupine v mestu. Zato bomo z Ireno Yebuah Tiran njeno Novo mesto spoznali predvsem po glasbeni plati, saj nas bo popeljala od svojega zdajšnjega doma v Družinski vasi in Otočca do točk v mestu, ki so vse, brez izjeme, tako ali drugače povezane z njo in glasbo.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Mesta in vasi so v teh dneh v znamenju pustnih rajanj in norčij. Tudi v Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, 63. od obuditve te pustne tradicije leta 1956. Osrednje dogajanje – povorka laufarske družine in branje obtožnice pustu – bo danes ob 14h. Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi »ta mala« ali vrtčevska Laufarija. Iz Cerknega poroča Nina Brus.
Mesta in vasi so v teh dneh v znamenju pustnih rajanj in norčij. Tudi v Cerknem je vse pripravljeno za vrhunec Laufarije, 63. od obuditve te pustne tradicije leta 1956. Osrednje dogajanje – povorka laufarske družine in branje obtožnice pustu – bo danes ob 14h. Na pustni torek sledita obsodba in usmrtitev pusta. Letošnja posebnost Laufarije je ta, da se bo sprevodu pridružila tudi »ta mala« ali vrtčevska Laufarija. Iz Cerknega poroča Nina Brus.
Matej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko … Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.
Matej Fišer je znani prekmurski fotograf in kolumnist, ki veliko časa preživi na dunajski kulturni sceni. To pa mu ni zmanjšalo radovednosti do rojstne Murske Sobote, zato jo je za Val 202 prekrižaril po dolgem in počez ter našel neposredne povezave prekmurske prestolnice s Parizom, Corbusierom, Ravnikarjem, Prekmursko republiko … Pa tudi z Mikijem Musterjem kot kiparjem in skromnim gostilničarjem, ki z morskimi dobrotami opominja na Panonsko morje, zato še danes lahko streže tako kurbirjem kot kraljem.
Rubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. »Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel,« je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?
Rubrika Zapeljani nas tokrat pelje v Vitanje, kraj, zažet pod južne obronke Pohorja. Po zanimivem prgišču hiš, ulic in cest, ki danes kljub odmaknjenosti še vedno pričajo o neki pomembni preteklosti, je našo novinarko Majo Ratej na sobotno popoldne zapeljal domačin, dramski igralec in član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča Blaž Šef. »Če moram izbrati le eno karto, na katero bi stavil za teh nekaj kratkih reportažnih minut, potem naj bo to … Pavel,« je najavil še pred srečanjem. Kdo je Pavel in zakaj tako dobro pooseblja dušo teh odmaknjenih koncev pod Pohorjem?
Tokrat smo “oddrsali” po Jesenicah v družbi znanega hokejista Tonija Tišlarja.
Tokrat smo “oddrsali” po Jesenicah v družbi znanega hokejista Tonija Tišlarja.
Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice.
Vasica Slapnik je edina vas v občini Brda, v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerastel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Zdaj namerava vasico obnoviti zasebni investitor, britanska javna radiotelevizija BBC pa naj bi potek obnove snemala in tako pripravila dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17-ih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke podobno, kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice.
Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.
Umetnostni zgodovinar Noah Charney, ki ga je v Sloveniji zasidrala ljubezen, živi z odprtmi očmi in ušesi, neprestano sprašuje in preizkuša. Nič čudnega torej, da o enem izmed najslikovitejših mest v državi ve povedati toliko zanimivega. Od degustiranja ruševca, prevažanja smodnika, zasipanih mestnih skrivnosti, Plečnikovega pečata do taščinih pečenih rebrc.
Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije smo pospremili na Krvavcu.
Akcija Šolar na smuči je slovenski projekt smučarskega ozaveščanja šolskih otrok, ki poteka na izbranih slovenskih smučiščih že vrsto let. V brezplačni akciji vsako leto sodeluje približno 2000 četrtošolcev, med njimi je kar polovica takih, ki se s tem športom srečajo prvič. Prvi dan akcije smo pospremili na Krvavcu.
V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.
V domnevno najstarejše slovensko mesto nas je zapeljal nedeljski izlet, ki tudi mimo Kurentovanja prinaša neskončne možnosti za raziskovanje zgodovinske, kulturne in etnografske dediščine. Danijel Poslek se je sprehajal po Ptuju, ki mu ga je pomagal odkrivati eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov – mojster fotografije Stojan Kerbler.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom - Dimekom.
Od starih lokalnih bifejev, do kina, kamor treba je čez most, pa vse do dvorcev, muzejev in gorc ter orehov, ki so bili inspiracija za marsikatero lirično in epsko pesnitev. Po Rogatcu s pesnikom, pisateljem, glasbenikom in članom skupine Mi2 Jernejem Dirnbekom - Dimekom.
V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.
V seriji izletov z naslovom Zapeljani gremo tokrat na Gorenjsko, v gručasto naselje pod cesto Jesenice – Kranjska gora, znano po izjemnih športnikih, 21 zimskih olimpijcih, po izhodišču za alpinistične podvige v Julijcih, pa po fužinarstvu in nahajališčih železove rude v bližini, ki so zdaj le še spomin na čase, ko se je vas najbolj razvila. Mojstrana je tokrat naš nedeljski izletniški cilj, kamor se je v torek odpravil Aleš Smrekar v družbi enega od najbolj znanih domačinov, zdaj sicer priseljenega v Ljubljano – Jureta Koširja.
Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas bo zapeljal ornitolog Dominik Bombek.
Če se boste kdaj vozili pod obronkih Slovenskih goric in vas bo pot pripeljala do Ormoža, se zapeljite še malo proti meji, mimo Ormoškega jezera, neposredno povezanega z Naravnim rezervatom Ormoške lagune. To je območje ki ima dolgo in izjemno zgodbo o tem, kako lahko sobivata narava in industrija in kako so bazeni nekdanje Tovarne sladkorja postali mokrišče in s tem naše najpomembnejše gnezdišče in postaja za vodne ptice. Po rezervatu nas bo zapeljal ornitolog Dominik Bombek.
Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.
Z znanimi osebnostmi vam bomo predstavili neznane posebnosti njihovih domačih krajev. Začenjamo v Zagorju ob Savi z Vladom Poredošem, ki ga je obiskal Damjan Zorc. Insajderski potepi po slovenskih krajih bodo v izogib zimskim razmeram in vremenskim nevšečnostim vodili pretežno po urbaniziranih okoljih, tako da prezeblih udov in zanohtanih prstov med izletniki ne bi smelo biti.
V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.
V tokratnem nedeljskem izletu smo se podali po poteh soške fronte. Obiskali smo Kobariški muzej, ki prikazuje dve leti in pol trajajoče bojevanje na območju Zgornjega Posočja, posebej 12. soško bitko, znano kot preboj pri Kobaridu, in se z društvom 13-13 sprehodili po muzeju na prostem Ravelnik v okolici Bovca. Ozemlje, ki se je raztezalo 93 kilometrov in na katerem je v 29 mesecih padlo 300.000 vojakov, danes povezuje Pot miru.
Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.
Gnezdo para orlov belorepcev v Kočevski Reki je bilo odkrito v 80. letih prejšnjega stoletja, le nekaj let po izgradnji jezu, za katerim je nastalo Reško jezero. Odkritje je predstavljalo prvo potrditev gnezdenja te vrste na naših tleh. Belorepec je vse od takrat na Kočevskem stalno prisoten. V Kočevski Reki oziroma ob tamkajšnjem jezeru so pred dvema tednoma zato odprli Orlovo gozdno učno pot, posvečeno najbolj prepoznavnemu prebivalcu tega območja. Po njej se je sprehodil naš dopisnik Marko Škrlj.
12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma
12-kilometrska tematska pot s sedmimi točkami, lokacijami, kjer so posneli najpomembnejše prizore kultnega slovenskega filma
Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi, kjer so zasnovali tudi tematsko pot Na svoji zemlji, ki vas popelje po vseh zanimivih točkah, kjer so znameniti film snemali.
Letos mineva 70 let od nastanka prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica. Prikazuje boj partizanov in civilnega prebivalstva na Primorskem za osvoboditev izpod 25-letne italijanske okupacije. Večina prizorov po scenariju Cirila Kosmača in njegove novele Očka Orel je bila posneta v Baški grapi, kjer so zasnovali tudi tematsko pot Na svoji zemlji, ki vas popelje po vseh zanimivih točkah, kjer so znameniti film snemali.
Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Foto: FB profil Kraška gmajna
Če bi vse suhe zidove, ki prekrivajo kraško pokrajino, postavili v eno vrsto, bi bila ta daljša od Kitajskega zidu, gradišč pa je na Krasu več kot je dejanskih vasi. Kraška gmajna je posajena s številnimi kamnitimi mojstrovinami, ki pričajo o tem, da se je poselitev na tem območju začela že pred 4000 leti. Še pred nekaj leti povsem neraziskana in zato tudi nerazumljena zapuščina pa danes s svojo veličino privablja vedno več turistov, domačini na Krasu pa bogato preteklost povezujejo tudi s sodobnostjo. Foto: FB profil Kraška gmajna
Ob tem, da je spomenik Iz druge svetovne vojne, je njeno poslanstvo, da prenaša obče človeške vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, multikulturnost na mlajše rodove.
Ob tem, da je spomenik Iz druge svetovne vojne, je njeno poslanstvo, da prenaša obče človeške vrednote, kot so solidarnost, enakopravnost, multikulturnost na mlajše rodove.
Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot - z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto - v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško. Damjan Zorc si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.
Muzej na prostem Rogatec živi že svoje četrto desetletje. V Rogatec ob hrvaški meji se lahko sicer odpravite po obsotelskih cestah, a največ vas bo zagotovo izbralo drugo pot - z avtoceste boste v bližini Celja zavili proti Šentjurju in prek Šmarij pri Jelšah. Potem samo še pazite, da boste v samem Rogatcu zavili na Ptujsko cesto - v nasprotnem primeru boste zašli na Hrvaško. Damjan Zorc si je pred dnevi privoščil obisk tega Skanséna, kot po švedskem izvirniku imenujemo podobne muzeje ljudskega stavbarstva povsod po svetu.
Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.
Nedeljski izlet nas odnaša globoko v Slovenske Gorice. Tam se med vinogradi in griči skriva vasica Jakobski Dol. Bog ve, kaj pomeni dol, kajti naselje vsi imenujejo zgolj Jakob. Po navadi je vasica polna sredi poletja, ob godovanju sv. Jakoba, osveščen nedeljski izletnik pa jo obišče tudi izven glavne sezone. Kot je to storil Marko Radmilovič.
Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije – Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem. V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija Le torri di Slivia, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi Corrado Greco, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici.
Če je Kras, ki se razteza od našega zahodnega dela pa vse do Tržaškega zaliva, dobil ime po goli, kamniti pokrajini, to še ne pomeni, da Kras nima tudi svoj o-kras. V Registru kraških jam Furlanije – Julijske krajine je vpisanih skoraj 8000 jam. Ena prvih izmerjenih in vpisanih, pod številko 24, pa je jama, za katero pravijo, da je ena najlepših na Tržaškem. V devinsko-nabrežinski občini, prav na meji med Nabrežino in majhno kraško vasjo Slivno, je turistična kmetija Le torri di Slivia, ki naj bi bila edina kmetija v Italiji, ki ima svojo turistično kraško jamo, po kateri je kmetija tudi dobila ime. Vprašanje, kako je biti lastnik jame, večkrat dobi Corrado Greco, glavni na kmetiji pa tudi zaslužen za to, da od leta 2012 po jami, ki je ime dobila po svojih veličastnih osmih stalagmitih, spet potekajo vodeni ogledi in tudi za to, da se do vhoda v podzemlje Tržaškega krasa pripeljete v traktorski prikolici.
Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov. Enega najlepših pogledov na Snežnik si je na najbolj vroč letošnji dan privoščil Damjan Zorc.
Slovenija še zdaleč ni tako majhna, kot se nam morda dozdeva. Skoraj nepreštevni so briljantni kotički, ki se jim leta dolgo izogibamo samo zato, ker se nam pač mudi mimo njih na vnaprej izbran cilj. Mašun je eden takšnih skritih gozdnih biserov, ki ga zajetna večina Slovencev nikoli ne bo videla, pa ni ne majhen ne preveč skrit. Celo tujci so ga že odkrili, in to iz obeh najbolj znanih smeri. Iz Pivke zavijejo prek Knežaka in Koritnic, iz Ilirske Bistrice pa prek Sviščakov. Enega najlepših pogledov na Snežnik si je na najbolj vroč letošnji dan privoščil Damjan Zorc.
Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče. Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu.
Kjer marnajo po svoje in bajsa pomeni ovco bele barve, imajo le dva letna časa, zimo in avgust, nosijo žoke in kuhajo krape, tam so Rateče. Zadnja vas pred tromejo, kjer način življenja narekuje tudi mraz, pečat pa sta pustili dve sosednji deželi. Nekateri pravijo, da so tam posebni, mi pa smo preverili predvsem tamkajšnje posebnosti. Nekatere pokažejo tudi na Vaškem dnevu, to je kulturna etnološka prireditev, ki jo vsako leto 15. avgusta organizira Turistično društvo Rateče – Planica na vaškem trgu.
Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom.
Nedeljski izlet nas bo tokrat vodil visoko nad Bohinj, na planino Krstenica, kjer skupinica mladih počitnikuje malo drugače. Veronika, Pika in Matevž, ki jih skupaj ne štejejo 50, kot pravi majerji pazijo na živino in pridelujejo sir. Oživljajo dejavnost, ki je na slovenskih planinah živela dolga stoletja, danes pa je le še eksotična ostalina, ki jo lahko iščemo s povečevalnim steklom.
Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali?
Tokrat vas Damjan Zorc vabi v prav danes uradno priznan Naravni park Debeli rtič. Nekaj ga je v morju, nekaj na obali, delček pa celo na hribu posejanem s kmetijami. Kako se vse to združuje v celoto in kako boste obšli poletno avtomobilsko gnečo na naši obali?
Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. Belo jezero, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih sto kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime 'belo' in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji We are Alps – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.
Če česa v sosednji Avstriji ne manjka, so to gotovo naravna jezera. Med njimi najdemo najgloblje, največje, najhladnejše, najbolj zeleno in tudi najvišje ležeče kopalno jezero, ki pa mu zagotovo lahko dodamo tudi oznako najbolj nizozemsko jezero na Avstrijskem. Belo jezero, ki je od slovenske meje oddaljeno dobrih sto kilometrov, namreč vsako zimo zasede nekaj tisoč Nizozemcev, ki na njegovi zmrznjeni gladini pripravijo najdaljši drsalni maraton na svetu, Dirko enajstih mest. Sicer pa je Belo jezero magnet za obiskovalce predvsem poleti, ko nam da vedeti, od kod ime 'belo' in zakaj ga je za najlepše jezero v Avstriji na svojem poročnem potovanju razglasil že sam cesar Franc Jožef. Po njem se je letos zapeljala tudi skupina novinarjev na letošnji ekspediciji We are Alps – Mi smo Alpe, ki jo vsako leto organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.
Pred okroglim mesecem dni je dočakal zaključek glavne faze obnove grad Kôstel, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa postopoma, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, pa Napoleona in komuniste. Požgan in porušen je bil večkrat… nič čudnega, da zdaj spet zgleda kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.
Pred okroglim mesecem dni je dočakal zaključek glavne faze obnove grad Kôstel, nekoč latinsko Castellum. Na izpostavljeni živi skali so ga zgradili pred osmimi stoletji, pripadajoči trg znotraj obzidja in pristavo pod njim pa postopoma, po potrebi… Vmes je preživel številne turške vpade, pa Napoleona in komuniste. Požgan in porušen je bil večkrat… nič čudnega, da zdaj spet zgleda kot nov, pa čeprav je za zdaj zmanjkalo denarja za okna.
Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v Dordolli, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline. Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti We are Alps, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.
Prebarvana slovenska imena krajev spremljajo pot po Kanalski dolini, od italijanskega Trbiža do Aupaske doline. Zanjo nekateri pravijo, da je najlepša dolina v italijanskih Alpah. Presojo, ali je res, prepuščamo vsakemu posamezniku, gotovo pa je ena bolj zapuščenih. Pred sto leti je dolino poseljevalo 2000 ljudi, danes le še približno 200. Četrtina jih živi v Dordolli, vasici, ki se skriva, in to dobesedno, prav nekje na sredi doline. Legenda pravi, da so se ljudje tja naselili prav zaradi skrivne lege, v iskanju zavetja pred mongolskimi plemeni, ki so nekoč ustrahovala Evropo. Gnezdo med gorami, ki te nežno zmasira, kraj imenuje umetnik, ki se je tja priselil iz Londona in zadnja leta ni edini, ki je raje kot odšel prišel. Dordolla je bila tudi ena od točk letošnje poti We are Alps, Mi smo Alpe, ki ga za boljše poznavanje življenja v Alpah za predstavnike medijev že nekaj let organizira Stalni sekretariat Alpske konvencije.
Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19-tega stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Tokrat nas pot nese v deželo hmelja, torej v Savinjsko dolino, točneje v Žalec. Od konca 19-tega stoletja mesto velja za središče slovenskega hmeljarstva, zadnja leta pa najbolj slovi po fontani piv. Če pa se z ljubljanske strani zapeljete mimo fontane in potem kmalu zavijete levo, boste prišli do Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Za stavbo inštituta pa najdete Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin.
Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu. Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine.
Plečnikovo hišo so začeli obnavljati pred petimi leti. V njej so vzpostavili nov muzej in raziskovalni center, posvečen arhitektovemu opusu. Pod vodstvom Muzeja in galerij mesta Ljubljane so uvedli tudi stalni program občasnih razstav in izobraževalnih dejavnosti. Hiša je med bolj obiskanimi turističnimi lokacijami v Ljubljani. Plečnikova hiša je prejemnica nagrade Evropske komisije za izjemne dosežke na področju kulturne dediščine.
Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja. Šli smo do parka, ki je bil predolgo časa kot kakšna zaspana kraljična.
Čeprav večina ob omembi Turnišča pomislijo na prekmursko naselje pa gremo tokrat res v Turnišče ampak ne v Prekmurje. V okolico Ptuja bomo šli. Streljaj od najstarejšega slovenskega mesta je namreč dokaj neznan grad Turnišče, ki sicer kaže res žalostno podobo in kar kriči po pošteni obnovi, k sreči pa se za razpadajočim poslopjem bohoti prekrasen drevesni park, ob njem pa Turniški ribnik, ena od posebnosti Dravskega polja. Šli smo do parka, ki je bil predolgo časa kot kakšna zaspana kraljična.
Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.
Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.
Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.
Da so tudi taki turisti, ki obiščejo Slovenijo, pa jih ne zanimata ne Bled ne Ljubljana, je statistilčno skoraj nemogoče. A vendar so. Nekaj takih smo srečali v dolini Soče, v kateri smo obiskali prav poseben vrt. Juliana po imenu nima nič z Julijskimi Alpami, po vsebini pa zelo veliko. Naš najstarejši alpski botanični vrt, o katerem pravijo, da je najlepši prav maja in junija, je obiskala Veronika Gnezda.
Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev , ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk – tu ni prepovedano…
Za Nedeljski izlet vam tokrat privoščimo dve aktivni uri vaške idile in miru, združeni s splošno izobrazbo o avtohtonih vrstah dreves in grmovnic. Zágraški log pri Škocjanu na Dolenjskem je neograjena naravna vrednota sredi milih gričev , ki vas z zelenjem ohranja v sedanjosti, z okamninami iz nekdanjega Panonskega morja in muzejem na prostem v preteklosti in zorenjem pšenice in rža v bližnji prihodnosti. Damjan Zorc pravi, da se svobodo meri tudi s tem, da zobanje zrelih plodov s češenj, skorša ali tepk – tu ni prepovedano…
Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega – visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega – ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.
Tokrat vas bomo vzpodbodli na zanesljivo najbolj bodeč Nedeljski izlet, kar si jih v Sloveniji lahko zamislite. Blizu naših največjih solin si lahko v Seči pri Portorožu za en sam samcat evro ogledate Vrt kaktusov. Magda Grašič vam bo rada predstavila vseh 1600 bodičastih prijateljev, ki sta jih skupaj s pokojnim možem že pred leti nastanila v steklenjaku blizu seškega rta. Damjan Zorc je ta teden najbolj občudoval 3 izmed njih: najstarejšega, starega 60 let, pa najvišjega – visokega 6 metrov, za katerega so morali posebej prilagoditi streho, in najdaljšega – ki se po skalnjaku vije več kot dva metra.
Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje. In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.
Podeželski kino je bil njega dni mogočna inštitucija. Ne le zanos, s katerim so prosvetna društva, vaški odbori in manjša mesta nabavljale znamenite Iskrine projektorje, tudi velik obisk in kulturna ter prosvetna vloga kina v petdesetih, šestdesetih in delno sedemdesetih letih minulega stoletja, vse bolj privlačita tako filmsko, kot splošno zgodovinopisje. In v Ormožu so se odločili podeželski kino obnoviti. V nekoliko bolj urbanem okolju mestnega gradu sicer, pa vendar.
Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.
Slovenija je dežela zmajev. Od severa pa do juga je vse polno pripovedk, v katerih nastopajo. Mogoče ima res prednost pred drugimi ljubljanski zmaj zaradi mostu in grba, pa tudi zaradi mita o argonavtih, v katerem zmaja ubije prvi Ljubljančan Jazon. A znan je tudi zmaj na Košuti nad Tržičem, ki je povzročil uničujoči potres, mesto Ribnica pa ima globoko pod zemljo ukročena kar dva zmaja. V svet teh starih, hibridnih in mističnih bitij, ki so jih poznale vse stare kulture, zdaj popelje tudi nova razstava v Kazematah na ljubljanskem gradu. Pripravil jo je arheolog, kustos Slovenskega etnološkega muzeja, doktor Marko Frelih.
Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.
Cerkniško polje s svojim jezerom je pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. Pravzaprav je ta del Slovenije, danes Notranjski regijski park, poleg matičnega Krasa po svetu najbolj poznan, preučevan in prepoznan. O naravnih posebnostih in življenju ljudi na Notranjskem je obširno pisal že Janez Vajkard Valvazor, za njim še številni, zato imajo današnji interpreti zgodovine tam lažje delo kot drugod.
Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.
Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.
Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.
Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.
Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.
Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.
Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc.
Še vedno se pogosto dogaja, da naši Štajerci in Korošci obstanejo odprtih ust in nejeverno priprtih oči, ko zaslišijo znani slogan “Kamnik, Maistrovo mesto”. Potem jih kmalu potolaži dejstvo, da se je njihov pogumni Rudolf sredi starega mestnega središča na Šutni rodil – in tukaj tudi preživel svoja predšolska leta. Še preden je postal odločni general, ki je Slovencem ob severni meji prihranil diplomatsko cincanje z arbitražo, pa ga je življenje gnalo po vsej srednji Evropi. Njegovo rojstno hišo sredi Šutne je tudi zaradi mogočne silhuete z brki tik pred vhodom – zlahka našel Damjan Zorc.
Dolenčeva kajža na koncu Doslovč je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v “žakl djana”. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige. Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka. O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.
Dolenčeva kajža na koncu Doslovč je ena tistih hiš, kjer še lahko vidimo, kaj pomeni, da je hiša v “žakl djana”. Prav na tej domačiji, v leseni hiši, ometani z apnom, se je 9. februarja pred 147 leti rodil župnik in mojster ljudske besedne umetnosti Fran Saleški Finžgar. Pravzaprav je bil Franc, ali kot je sam zapisal Francetovega Franceta France, a se je potem za potrebe objav preimenoval v Frana. Čeprav se je družina pozneje, tudi zaradi dobrega zaslužka od očetove obrti in znanja preselila, so se prav v tej kajži odvile številne zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Finžgar je večkrat dejal, da se mora za svojo nadarjenost zahvaliti prav očetu, ki mu je dal več napotkov za življenje kot vse knjige. Čeprav je njegova mama menila, da duhovniški poklic za njenega sina živahnega značaja ni najboljša izbira, si ga je vseeno izbral in to zato, da bo kot duhovnik lahko izboljšal življenje preprostega kmečkega človeka. A Fran Saleški Finžgar ni bil le duhovnik, bil je tudi pisatelj, avtor zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, za katerega je prejel celo klic iz Hollywooda, in Slovenec, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka. O Finžgarju sta nam pripovedovala turistična in muzejska vodnica Petra Kržan, ter njegov pranečak, etnolog, doktor Janez Bogataj.
Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo – Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime, se je na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim odpravil Damjan Zorc.
Tokrat vas vabimo na domačijo enega prvih prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo – Franceta Bevka. Še nekaj let prej, na šele tretji podelitvi je prejel tudi Prešernovo nagrado za mladinsko povest Tonček, ki je izšla natanko pred sedemdesetimi leti. Na najbolj zasnežen dan letošnje zime, se je na strma pobočja kopaste Kojce, v vas Zakojca na meji med Cerkljanskim in Tolminskim odpravil Damjan Zorc.
Velika Polana – prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi – tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem “literarnem” izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej. Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo – takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.
Velika Polana – prekmurska vasica obdana z nižinskimi travniki, močvirskimi logi, dobrimi ljudmi in štorkljinimi gnezdi – tako je rojstno Veliko Polano opisal pisatelj in urednik Miško Kranjec. V zadnjem nedeljskem “literarnem” izletu pred slovenskim kulturnim praznikom se bomo torej odpravili v slikovito prekmursko vasico, na domačijo trikratnega Prešernovega nagrajenca, ki je skrbno spremenjena v muzej. Velika Polana je zelo ponosna na Miška Kranjca, slišite lahko, da so nanj ponosni tudi domačini, tako stari kot mladi, zato bo letos v kraju, kjer je Kranjec tudi pokopan, 15. septembra še posebej veselo – takrat bodo praznovali 110 let od Miškovega rojstva. Tudi o tem v Nedeljskem izletu v Prekmurje, pa tudi o manj znanih plateh življenja pisatelja, ki je do smrti ohranjal stik s svojimi koreninami, tako profesionalno kot zasebno. Mogoče niste vedeli, da je bil tudi zelo spodoben slikar.
Obiskali smo spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let-če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija.
Obiskali smo spominsko hišo velikega Belokranjca, ki bi prav ta teden napolnil 140 let-če bi le človeško življenje bilo tako neskončno radodarno kot njegova poezija.
Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nekdanja šola v Beli Cerkvi je poleg cerkvenega poslopja osrednja stavba v vasi. Umeščena na vrh grička na osrednjem trgu je bila že od svojih začetkov pred več kot 150 leti središče kulturnega in posvetnega življenja v vasi. Več kot 110 let so tamkajšnji prebivalci v za tiste čase precej veliki stavbi gulili šolske klopi. Nato pa je stavba več kot 40 let žalostno propadala, dokler se kmalu po ustanovitvi nove občine Šmarješke Toplice niso odločili, da ji vdahnejo novo življenje – tudi ob pomoči nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi Vila Mayer, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini. V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
V Šaleški dolini je kraj, ki ima v svojem imenu nemškega izvora pridevnik lep. Čeprav tega precej zanika tista novodobna termo zverina pred samim mestom, pa Šoštanj vsekakor ima svoje prikupne podrobnosti. Ena od teh je tudi Vila Mayer, občinski objekt, ki stoji sredi mesta ob Kajuhovi cesti, nekdanji glavni mestni vpadnici. Vilo je dal okrog leta 1900 postaviti doktor Fran Mayer. Šoštanjski odvetnik, ugleden meščan in pripadnik takratne šoštanjske elite, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve meščanske šole, kot župan pa zaslužen, da je mesto dobilo prvi vodovod v Šaleški dolini. V svoji zgodovini je imela vila, vsaj po koncu precej kratke družinske dinastije Mayer, nekaj časa bolj klavrno usodo, zdaj pa, obnovljena po svoji prvotni podobi, predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njem domuje tudi nekaj zbirk s področja kulturne dediščine, ki nekako povezujejo šoštanjsko življenje v prvi polovici 20. stoletja. Fotografije prikazujejo življenje družine Mayer, zbirka 60 kipov spomni na enega pomembnejših kiparjev v slovenskem umetniškem prostoru Ivana Napotnika, na ogled sta tudi domoznanska zbirka šoštanjskega zbiratelja Zvoneta Čebula in prav posebna hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, ki velja za edinstveno v slovenskem in evropskem prostoru. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu – s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Pomlad se marsikomu zdi ta hip še zelo daleč, a v Goriških brdih jo bomo tudi v letu 2018 Slovenci dočakali najprej. Obnovljena Vila Vipolže v istoimenskem zaselku nudi poleg estetskih še druge užitke, saj je izrazito večnamenska. O kulturnem, zgodovinskem in kongresnem turizmu – s katerim je obogatila Brda, bomo še govorili; a med drugim jo lahko najamete za zasebno zabavo ali poroko. V njej so se celo zgodovinsko izpričano skrivali prepovedani ljubimci. Že pred 400 leti, ko je renesančna vila doživela svoj največji razcvet, sta pred nemilo usodo v njej našla gnezdece Raimond VI. Della Torre in Ludovica Hoffer. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Griči in sotočje Save in Krke pa meja med Štajersko in Dolenjsko, vinogradi in voda, vse to so Brežice – kraj, v katerem se stikajo svetovi. Vsi ti svetovi pa so na neki način zbrani na enem mestu: v starem mestnem jedru. Grad Brežice je bil zgrajen konec 16. stoletja in je nasledil tistega, ki je bil požgan med kmečkim puntom. V njem že vse od leta 1949 deluje muzej, ki z bogatimi zbirkami kulturne dediščine ponuja vpogled v dediščino Posavja in za celoten ogled bo tudi dobra ura premalo. Pri ogledu drugih razstav in zbirk izvemo več tudi o reformaciji in protestantizmu Posavja, pokukamo v intimnost nekdanje meščanke spalnice in se spomnimo, kaj vse se je tam zgodilo pod devetimi zastavami. Del muzeja pa je posvečen tudi spominu na ustanovitelja muzeja, zbiratelja, slikarja in dolgoletnega muzejskega ravnatelja Franja Stiplovška. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Griči in sotočje Save in Krke pa meja med Štajersko in Dolenjsko, vinogradi in voda, vse to so Brežice – kraj, v katerem se stikajo svetovi. Vsi ti svetovi pa so na neki način zbrani na enem mestu: v starem mestnem jedru. Grad Brežice je bil zgrajen konec 16. stoletja in je nasledil tistega, ki je bil požgan med kmečkim puntom. V njem že vse od leta 1949 deluje muzej, ki z bogatimi zbirkami kulturne dediščine ponuja vpogled v dediščino Posavja in za celoten ogled bo tudi dobra ura premalo. Pri ogledu drugih razstav in zbirk izvemo več tudi o reformaciji in protestantizmu Posavja, pokukamo v intimnost nekdanje meščanke spalnice in se spomnimo, kaj vse se je tam zgodilo pod devetimi zastavami. Del muzeja pa je posvečen tudi spominu na ustanovitelja muzeja, zbiratelja, slikarja in dolgoletnega muzejskega ravnatelja Franja Stiplovška. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Nedeljski izlet nas pelje v Prekmurje, točneje na Goričko, v neposredno bližino največjega gradu pri nas. Ampak tokrat nas ne bo zanimal grad v vasi Grad pač pa bližnji mlin, v vasi Doljni Slaveči. Pütarov mlin je edini primer pri nas še redko ohranjene podeželske stavbne dediščine panonskih ravnin, povezane z mlinarstvom. Izvedeli smo tudi to, da je omenjeni mlin, ki je vse kaj drugega kot plavajoči mlin iz naših predstav o prekmurskih mlinih, zgrajen iz vulkanskega kamna. Zakaj ravno vulkanskega? Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Nedeljski izlet nas pelje v Prekmurje, točneje na Goričko, v neposredno bližino največjega gradu pri nas. Ampak tokrat nas ne bo zanimal grad v vasi Grad pač pa bližnji mlin, v vasi Doljni Slaveči. Pütarov mlin je edini primer pri nas še redko ohranjene podeželske stavbne dediščine panonskih ravnin, povezane z mlinarstvom. Izvedeli smo tudi to, da je omenjeni mlin, ki je vse kaj drugega kot plavajoči mlin iz naših predstav o prekmurskih mlinih, zgrajen iz vulkanskega kamna. Zakaj ravno vulkanskega? Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Elemente beneške, gotske in baročne arhitekturne dediščine boste lahko občudovali med obiskom veličastnega Lanthierijevega dvorca s pripadajočimi gospodarskimi stavbami, ki danes, obnovljen z vsemi funkcionalnimi modernimi pridobitvami, tako kot nekoč, predstavlja bistvo strogega središča Vipave. Če vsemu naštetemu dodamo še pripadajoči park z vhodnim portalom, si lahko zamislimo prvotno os, oziroma glavno trško vpadnico, v povsem drugačnih prometnih časih. Ne samo obsežna večletna obnova polovice hektarja notranjih površin, srečen konec je dočakala tudi njegova potencialna denacionalizacija. Vnuk zadnjega grofa Lanthierija namreč ni imel nobene želje po še eni strehi. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Elemente beneške, gotske in baročne arhitekturne dediščine boste lahko občudovali med obiskom veličastnega Lanthierijevega dvorca s pripadajočimi gospodarskimi stavbami, ki danes, obnovljen z vsemi funkcionalnimi modernimi pridobitvami, tako kot nekoč, predstavlja bistvo strogega središča Vipave. Če vsemu naštetemu dodamo še pripadajoči park z vhodnim portalom, si lahko zamislimo prvotno os, oziroma glavno trško vpadnico, v povsem drugačnih prometnih časih. Ne samo obsežna večletna obnova polovice hektarja notranjih površin, srečen konec je dočakala tudi njegova potencialna denacionalizacija. Vnuk zadnjega grofa Lanthierija namreč ni imel nobene želje po še eni strehi. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Na polici 60 metrov nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okolico že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg. O njem se je dolgo govorilo, da je naš najstarejši grad, a se je ta podatek pozneje izkazal za lažnega. Brez dvoma pa gre za grajski objekt, ki je bil na to ozemlje – takrat je sodilo v Salzburško nadškofijo – postavljen okoli leta 1140. Spomenik srednjeveške grajske arhitekture, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, je bil najprej vojaška utrdba, pozneje pa bivališče. Stoletja so ga upravljali gospodje Rajhenburški, pozneje pa so v njem skromno in v tišini izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial trapisti, ki svojih receptov niso zaupali nikomur. Menihi, ki so prišli iz Francije iskat nov dom, so najprej veljali za čudake, ki molčijo kot lipovi bogovi, kmalu pa so si s svojo naprednostjo pridobili veljavo. Bili so lastniki prvega traktorja v Posavju, prvi so škropili trto proti peronospori. V gradu je na ogled razstava o življenju trapistov, ena redkih muzejskih postavitev o zaprti skupnosti, ki jo zdaj lahko spozna vsak. Ob tej pa o zgodovini dogajanja na gradu in v Sloveniji govorita tudi razstavi o kazenskih ustanovah na gradu in o slovenskih izgnancih. To pa še zdaleč ni vse kar ponuja grad, a ker je po zadnji obnovi, ki se je končala leta 2012 in za katero so bila pridobljena tudi evropska sredstva, ogrevan, si človek za ogled gradu Rajhenburg brez težav vzame čas. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Na polici 60 metrov nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save okolico že stoletja nadzoruje grad Rajhenburg. O njem se je dolgo govorilo, da je naš najstarejši grad, a se je ta podatek pozneje izkazal za lažnega. Brez dvoma pa gre za grajski objekt, ki je bil na to ozemlje – takrat je sodilo v Salzburško nadškofijo – postavljen okoli leta 1140. Spomenik srednjeveške grajske arhitekture, ki je danes kulturni spomenik državnega pomena, je bil najprej vojaška utrdba, pozneje pa bivališče. Stoletja so ga upravljali gospodje Rajhenburški, pozneje pa so v njem skromno in v tišini izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial trapisti, ki svojih receptov niso zaupali nikomur. Menihi, ki so prišli iz Francije iskat nov dom, so najprej veljali za čudake, ki molčijo kot lipovi bogovi, kmalu pa so si s svojo naprednostjo pridobili veljavo. Bili so lastniki prvega traktorja v Posavju, prvi so škropili trto proti peronospori. V gradu je na ogled razstava o življenju trapistov, ena redkih muzejskih postavitev o zaprti skupnosti, ki jo zdaj lahko spozna vsak. Ob tej pa o zgodovini dogajanja na gradu in v Sloveniji govorita tudi razstavi o kazenskih ustanovah na gradu in o slovenskih izgnancih. To pa še zdaleč ni vse kar ponuja grad, a ker je po zadnji obnovi, ki se je končala leta 2012 in za katero so bila pridobljena tudi evropska sredstva, ogrevan, si človek za ogled gradu Rajhenburg brez težav vzame čas. Evropsko leto kulturne dediščine: zanjo smo v Sloveniji poskrbeli tudi ob pomoči Evropskih sredstev.
Zimska sezona se začenja brez večjih vidnih novosti na večini smučišč, ponekod so sicer poskrbeli za nadgradnjo sistemov zasneževanja, kupili nove teptalce in poskrbeli, da bo smuka prijetnejša. Le redka pa so smučišča, kjer vozovnic niso podražili. Na pragu zimske sezone se vsi večji smučarski centri lahko pohvalijo tudi z izjemno letošnjo poletno sezono – ponekod je poletni obisk presegel zimskega.
Zimska sezona se začenja brez večjih vidnih novosti na večini smučišč, ponekod so sicer poskrbeli za nadgradnjo sistemov zasneževanja, kupili nove teptalce in poskrbeli, da bo smuka prijetnejša. Le redka pa so smučišča, kjer vozovnic niso podražili. Na pragu zimske sezone se vsi večji smučarski centri lahko pohvalijo tudi z izjemno letošnjo poletno sezono – ponekod je poletni obisk presegel zimskega.
Pred 4 tedni so v dolini Rezije po 22 letih prizadevanj odprli etnografski Muzej Rezijanov. V strogem središču najbolj starosvetne vasi Solbica, tik za cerkvijo ga najdemo, v nekdanji Plocovi hiši.
Pred 4 tedni so v dolini Rezije po 22 letih prizadevanj odprli etnografski Muzej Rezijanov. V strogem središču najbolj starosvetne vasi Solbica, tik za cerkvijo ga najdemo, v nekdanji Plocovi hiši.
Zakaj nekaterih priljubljenih dobrot avstrijske Štajerske ne najdemo povsod? Pravijo, da zaradi tega, ker jih domačini tudi sami radi uživajo. Če pa se boste odpravili v Gradec, jih je tam dovolj za vse.
Zakaj nekaterih priljubljenih dobrot avstrijske Štajerske ne najdemo povsod? Pravijo, da zaradi tega, ker jih domačini tudi sami radi uživajo. Če pa se boste odpravili v Gradec, jih je tam dovolj za vse.
Kaj nas, Evropejce, deli in kaj združuje in kako je nakup majice za pet evrov povezan z našim pogledom na zgodovinske dogodke?
Kaj nas, Evropejce, deli in kaj združuje in kako je nakup majice za pet evrov povezan z našim pogledom na zgodovinske dogodke?
Layerjeva hiša v starem mestnem jedru Kranja je stičišče kulturnega in družabnega dogajanja. V obnovljeni stavbi kulturne dediščine, poleg katere stoji tudi Stolp Škrlovec, se poleg ateljeja za delo mladih umetnikov, razstavnega prostora, glasbenega odra v staro-meščanski izbi na prostem, nahaja tudi kavarna z najlepšim razgledom v mestu. Poleg muzike in zgodovinskega prereza ponuja Layerjeva hiša predvsem s preteklostjo prepletene sodobne prijeme v ustvarjalnosti in umetnosti. Od ulice do sulice, ki zadene v srce prav vsakega mimoidočega, ki odpre vrata v širno kulturno gnezdo staromestnega dvorišča gorenjske Layerce.
Layerjeva hiša v starem mestnem jedru Kranja je stičišče kulturnega in družabnega dogajanja. V obnovljeni stavbi kulturne dediščine, poleg katere stoji tudi Stolp Škrlovec, se poleg ateljeja za delo mladih umetnikov, razstavnega prostora, glasbenega odra v staro-meščanski izbi na prostem, nahaja tudi kavarna z najlepšim razgledom v mestu. Poleg muzike in zgodovinskega prereza ponuja Layerjeva hiša predvsem s preteklostjo prepletene sodobne prijeme v ustvarjalnosti in umetnosti. Od ulice do sulice, ki zadene v srce prav vsakega mimoidočega, ki odpre vrata v širno kulturno gnezdo staromestnega dvorišča gorenjske Layerce.
Morda se je ob "kašastih" zagatah kaj podobnega spraševal že Prešeren, čeprav je svojčas sovražil ta del Tivolija. Maja letos prenovljena stavba je obdržala švicarsko alpski pridih, z novimi umetniškimi vsebinami in gostinsko ponudbo pa zdaj koketno mežika, da bi jo vzljubili tako meščani kot obiskovalci prestolnice. Včasih za dobro počutje in zanimivo nedeljo pač ni treba proč v naravo, čim dlje od mestnih središč.
Morda se je ob "kašastih" zagatah kaj podobnega spraševal že Prešeren, čeprav je svojčas sovražil ta del Tivolija. Maja letos prenovljena stavba je obdržala švicarsko alpski pridih, z novimi umetniškimi vsebinami in gostinsko ponudbo pa zdaj koketno mežika, da bi jo vzljubili tako meščani kot obiskovalci prestolnice. Včasih za dobro počutje in zanimivo nedeljo pač ni treba proč v naravo, čim dlje od mestnih središč.
V parku Forma viva na polotoku Seča pri Portorožu so na ogled kamnite skulpture, nastale na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva, ki v tem prostoru bienalno potekajo od leta 1961. Bogato zbirko umetnin, ki je nastala v tem obdobju, sestavlja več kot 150 del, večina, več kot 100, jih je v parku Forma Viva v Seči pri Portorožu. Prav tam že od 13. septembra svoja nova dela z belim istrskim kamnom ustvarjajo trije umetniki letošnjega simpozija Forma viva Portorož 2017, ki jih je na razpisu izbrala žirija v Kostanjevici in Portorožu. Ti trije umetniki so: Slovenec Boštjan Kavčič iz Slovenije, Turek Çagdaş Sari in Makedonec Sašo Sazdovski. Predstavitev novih del bo 13. oktobra na slavnostnem koncu simpozija letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož v parku Forma Viva na Seči pri Portorožu. Nato bodo skulpture postavili v urbani prostor v Portorožu in Luciji: na krožišči in na novo urejeno zelenico ob kanalu Fazan.
V parku Forma viva na polotoku Seča pri Portorožu so na ogled kamnite skulpture, nastale na mednarodnih kiparskih simpozijih Forma viva, ki v tem prostoru bienalno potekajo od leta 1961. Bogato zbirko umetnin, ki je nastala v tem obdobju, sestavlja več kot 150 del, večina, več kot 100, jih je v parku Forma Viva v Seči pri Portorožu. Prav tam že od 13. septembra svoja nova dela z belim istrskim kamnom ustvarjajo trije umetniki letošnjega simpozija Forma viva Portorož 2017, ki jih je na razpisu izbrala žirija v Kostanjevici in Portorožu. Ti trije umetniki so: Slovenec Boštjan Kavčič iz Slovenije, Turek Çagdaş Sari in Makedonec Sašo Sazdovski. Predstavitev novih del bo 13. oktobra na slavnostnem koncu simpozija letošnjega mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož v parku Forma Viva na Seči pri Portorožu. Nato bodo skulpture postavili v urbani prostor v Portorožu in Luciji: na krožišči in na novo urejeno zelenico ob kanalu Fazan.
Danijel Poslek priporoča obisk kina na Ptuju. Stavba v središču mesta praznuje že 120 let!
Danijel Poslek priporoča obisk kina na Ptuju. Stavba v središču mesta praznuje že 120 let!
Tokrat smo se odpravili na eno izmed najbolj obiskanih kolesarskih poti v Sloveniji.
Tokrat smo se odpravili na eno izmed najbolj obiskanih kolesarskih poti v Sloveniji.
V Zgornjesavsko dolino, kjer od Jesenic do Rateč in naprej v Italijo teče kolesarska pot, ki ne brez razloga velja tudi za eno najlepših. Asfaltirana kolesarska pot poteka po naravnem okolju in je skoraj v celoti ločena od cestnega prometa, trasa je razgibana, ne pretežka, dobršen del je poteka po idiličnem okolju kjer je nekoč sopihala železnica. In če kdaj se je letos poleti, jasno pokazalo, kako Slovenija nujno potrebuje podobno kolesarsko infrastrukturo. Ni bilo namreč malo dni, ko je bila gneča na stezi že skoraj neobvladljiva.
V Zgornjesavsko dolino, kjer od Jesenic do Rateč in naprej v Italijo teče kolesarska pot, ki ne brez razloga velja tudi za eno najlepših. Asfaltirana kolesarska pot poteka po naravnem okolju in je skoraj v celoti ločena od cestnega prometa, trasa je razgibana, ne pretežka, dobršen del je poteka po idiličnem okolju kjer je nekoč sopihala železnica. In če kdaj se je letos poleti, jasno pokazalo, kako Slovenija nujno potrebuje podobno kolesarsko infrastrukturo. Ni bilo namreč malo dni, ko je bila gneča na stezi že skoraj neobvladljiva.
Po enem letu in pol od uradnega odprtja smo preverili, kako je zaživela kolesarska pot med Solkanom in Plavami. Dobrih devet kilometrov bo povsem dovolj za začetnike in družine, tisti, ki imate za seboj dovolj prevoženih kilometrov in premaganih klancev, pa boste svoj izlet lahko podaljšali po Goriških Brdih in Kolovratu na eni strani spodnje doline Soče ter Banjški in Trnovski planoti na drugi. Prekolesarili smo samo eno od številnih možnih tras. Na pot se je podala iz Tolmina, lahko pa začnete tudi na Mostu na Soči, do koder se pripeljete z vlakom.
Po enem letu in pol od uradnega odprtja smo preverili, kako je zaživela kolesarska pot med Solkanom in Plavami. Dobrih devet kilometrov bo povsem dovolj za začetnike in družine, tisti, ki imate za seboj dovolj prevoženih kilometrov in premaganih klancev, pa boste svoj izlet lahko podaljšali po Goriških Brdih in Kolovratu na eni strani spodnje doline Soče ter Banjški in Trnovski planoti na drugi. Prekolesarili smo samo eno od številnih možnih tras. Na pot se je podala iz Tolmina, lahko pa začnete tudi na Mostu na Soči, do koder se pripeljete z vlakom.
Drobec Trsta in delček Dunaja se skriva za kamnitim zidom na robu Sežane. Tržačan, Giovanni Scaramanga je sredi 19. stoletja zgradil vilo Mirasasso in ob njej uredil park v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesa in rastline iz različnih koncev sveta. Mnoge med njimi se bohotijo še danes. Med cedrami, velecvetno magnolijo, cipresami in mnogimi tropskimi rastlinami smo preživeli poletni dan.
Drobec Trsta in delček Dunaja se skriva za kamnitim zidom na robu Sežane. Tržačan, Giovanni Scaramanga je sredi 19. stoletja zgradil vilo Mirasasso in ob njej uredil park v slogu tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je prinašal drevesa in rastline iz različnih koncev sveta. Mnoge med njimi se bohotijo še danes. Med cedrami, velecvetno magnolijo, cipresami in mnogimi tropskimi rastlinami smo preživeli poletni dan.
Eni imajo doma psa, drugi mačko, so pa tudi taki, ki imajo pajke, kače in škorpijone. Med temi sta Aleš Mlinar in Sašo Čotar. Aleš je bolj za kače, Sašo pa je začel s škorpijoni, potem si je kupil nekaj ptičjih pajkov in nenadoma je imel doma zbirko enih in drugih, njegov hobi pa je postal profesionalno delo. Trenutno zbirka šteje 150 živali, ima 70 vrst ptičjih pajkov in 15 škorpijonov in nekaj si jih lahko do 3. septembra, preden se razstava preseli v Narodni muzej v Bolzano, ogledate v palači Trevisini v Piranu
Eni imajo doma psa, drugi mačko, so pa tudi taki, ki imajo pajke, kače in škorpijone. Med temi sta Aleš Mlinar in Sašo Čotar. Aleš je bolj za kače, Sašo pa je začel s škorpijoni, potem si je kupil nekaj ptičjih pajkov in nenadoma je imel doma zbirko enih in drugih, njegov hobi pa je postal profesionalno delo. Trenutno zbirka šteje 150 živali, ima 70 vrst ptičjih pajkov in 15 škorpijonov in nekaj si jih lahko do 3. septembra, preden se razstava preseli v Narodni muzej v Bolzano, ogledate v palači Trevisini v Piranu
V Delavskem domu Trbovlje so odprli 4. DRITL, virtualni muzej rudarstva.
V Delavskem domu Trbovlje so odprli 4. DRITL, virtualni muzej rudarstva.
Visoko nad Idrijco in Kanomljico, skoraj na tisoč metrih nadmorske višine, se razprostira mehko valovita planota in sredi nje naselje Idrijske Krnice. Tam ohranjajo vrednote kmečkega dela, živo vaško skupnost, medsosesko pomoč ter skupno organiziranje kulturnih in družabnih dogodkov. Po prvi svetovni vojni so si številni Krníčani služili kruh z oglarjenjem, danes pa uspevajo s sirarstvom in zeliščarstvom.
Visoko nad Idrijco in Kanomljico, skoraj na tisoč metrih nadmorske višine, se razprostira mehko valovita planota in sredi nje naselje Idrijske Krnice. Tam ohranjajo vrednote kmečkega dela, živo vaško skupnost, medsosesko pomoč ter skupno organiziranje kulturnih in družabnih dogodkov. Po prvi svetovni vojni so si številni Krníčani služili kruh z oglarjenjem, danes pa uspevajo s sirarstvom in zeliščarstvom.
Na Nedeljski izlet smo se odpravili prek meje v sosednjo Italijo, a v nič manj domače kraje. Iz Nabrežine smo se prek kraškega roba po Ribiški poti spustili do morja. Koliko stopnic šteje, kdo jo je in jo še uporablja ter kje vse lahko najdete nabrežinski kamen? Preverite tudi kratko video reportažo: http://val202.rtvslo.si/2017/07/nedeljski-izlet-87/
Na Nedeljski izlet smo se odpravili prek meje v sosednjo Italijo, a v nič manj domače kraje. Iz Nabrežine smo se prek kraškega roba po Ribiški poti spustili do morja. Koliko stopnic šteje, kdo jo je in jo še uporablja ter kje vse lahko najdete nabrežinski kamen? Preverite tudi kratko video reportažo: http://val202.rtvslo.si/2017/07/nedeljski-izlet-87/
Območje Šmarjete je verjetno najbolj znano po termalnem izviru Šmarješke Toplice, ki se ga nekateri še spomnijo kot leseni bazenček, v katerem so se kopali kot otroci. Te dni se je tam vredno sprehoditi po botanični potki do jezera s toplim izvirom sredi zdraviliškega parka, ki je posebno zaradi rožnatih cvetov indijskega lotosa, ki sicer na prostem pri nas zime ne preživi. No, malo naprej od Šmarjete pa smo našli precej manj znan izvir Klevevška Toplica s celoletno temperaturo nad 20. stopinj Cezija. Gremo torej v kraj, ki je dobil ime po Klevevških gospodih in raj, kjer potok Radulja ustvarja umirjeno sotesko.
Območje Šmarjete je verjetno najbolj znano po termalnem izviru Šmarješke Toplice, ki se ga nekateri še spomnijo kot leseni bazenček, v katerem so se kopali kot otroci. Te dni se je tam vredno sprehoditi po botanični potki do jezera s toplim izvirom sredi zdraviliškega parka, ki je posebno zaradi rožnatih cvetov indijskega lotosa, ki sicer na prostem pri nas zime ne preživi. No, malo naprej od Šmarjete pa smo našli precej manj znan izvir Klevevška Toplica s celoletno temperaturo nad 20. stopinj Cezija. Gremo torej v kraj, ki je dobil ime po Klevevških gospodih in raj, kjer potok Radulja ustvarja umirjeno sotesko.
Napovedan je že drugi vročinski val letos, zato je Nedeljski izlet tokrat preventivne narave. Bili smo na hladnem, dobesedno v Zaporih na Dobu. Iz dveh glavnih smeri pridete tja - prek Mokronoga ali Trebnjega. Ampak z navigacijo v avtu utegnete imeti težave: Dob ni kraj ( čeprav so tam na hladnem tudi zaradi kraje ), Dob je zgolj ledinsko ime, zapori sodijo pod občino Šentrupert, skrili pa so se v Slovenski vasi, saj jih s ceste ne boste opazili… Slovenska vas 14 je naslov, kamor je šel samo za vas sedet Damjan Zorc.
Napovedan je že drugi vročinski val letos, zato je Nedeljski izlet tokrat preventivne narave. Bili smo na hladnem, dobesedno v Zaporih na Dobu. Iz dveh glavnih smeri pridete tja - prek Mokronoga ali Trebnjega. Ampak z navigacijo v avtu utegnete imeti težave: Dob ni kraj ( čeprav so tam na hladnem tudi zaradi kraje ), Dob je zgolj ledinsko ime, zapori sodijo pod občino Šentrupert, skrili pa so se v Slovenski vasi, saj jih s ceste ne boste opazili… Slovenska vas 14 je naslov, kamor je šel samo za vas sedet Damjan Zorc.
Med briškimi griči, ki jim zahodni sosedje pravijo Collio, pomlad za cel mesec prehiteva vzhodnejše predele Slovenije. Češnje so že v polnem razcvetu, obleka ima v toplih popoldnevih le še kulturno vlogo, kri pa zahrepeni po ljubezni tako v mladih kot malo manj mladih žilah. Za pomoč slednjim smo poskusili eliksir mladosti, ki prečisti in ojekleni – Bosco Plessiva oz. gozd v Plešivem po domače rečejo izviru.
Med briškimi griči, ki jim zahodni sosedje pravijo Collio, pomlad za cel mesec prehiteva vzhodnejše predele Slovenije. Češnje so že v polnem razcvetu, obleka ima v toplih popoldnevih le še kulturno vlogo, kri pa zahrepeni po ljubezni tako v mladih kot malo manj mladih žilah. Za pomoč slednjim smo poskusili eliksir mladosti, ki prečisti in ojekleni – Bosco Plessiva oz. gozd v Plešivem po domače rečejo izviru.
Ob Gregorjevem se predvsem na Gorenjskem in še to le v krajih z bogato obrtno tradicijo, odvija nenavadne običaj. “Met luči v vodo” nekoč mogočen simbol pregnane zime in z njo teme, je že skoraj stoletje, oziroma vse od prihoda elektrike, priljubljena otroška zabava. Otroci v potoke mečejo ali “gregorčke” ponekod pa “barčice”, ki jih umetelno izdelajo sami, ali ob pomoči staršev. Običaj se je v skoraj povsem izvorni obliki ohranil v Kamni Gorici.
Ob Gregorjevem se predvsem na Gorenjskem in še to le v krajih z bogato obrtno tradicijo, odvija nenavadne običaj. “Met luči v vodo” nekoč mogočen simbol pregnane zime in z njo teme, je že skoraj stoletje, oziroma vse od prihoda elektrike, priljubljena otroška zabava. Otroci v potoke mečejo ali “gregorčke” ponekod pa “barčice”, ki jih umetelno izdelajo sami, ali ob pomoči staršev. Običaj se je v skoraj povsem izvorni obliki ohranil v Kamni Gorici.
Z ilustrativnim primerom Arheološkega parka v Simonovem zalivu snemamo masko s posebne veje takoimenovanega kulturnega turizma, obenem pa skušamo s pomočjo primorskih arheologov podaljšati turistično sezono na Obali. V Izoli se zaključuje projekt, ki je podprt tudi z dobrim milijonom evropskega denarja. Lahko si ga bomo ogledovali na suhem, kjer je poplavljeno pripadajoče pristanišče, saj se je gladina medtem dvignila za poldrugi meter.
Z ilustrativnim primerom Arheološkega parka v Simonovem zalivu snemamo masko s posebne veje takoimenovanega kulturnega turizma, obenem pa skušamo s pomočjo primorskih arheologov podaljšati turistično sezono na Obali. V Izoli se zaključuje projekt, ki je podprt tudi z dobrim milijonom evropskega denarja. Lahko si ga bomo ogledovali na suhem, kjer je poplavljeno pripadajoče pristanišče, saj se je gladina medtem dvignila za poldrugi meter.
Lep kot vrtnica, le brez vonja. Čeprav je čisto navadna cikorija, je nekaj posebnega. Sredi zime smo se odpravili do mesta vrtnic, a nismo iskali teh, ampak radič. Goriški radič, goriško vrtnico ali še najbolj korektno sukenski regut – najboljši in najlepši raste le v tleh okoli Solkana. Pridelovalci polnokrvnega radiča mu, v primerjavi z drugimi vrtninami, namenjajo pozornost čez vse leto. V Solkanu še vedno sami vzgajajo seme in v selekcijo najlepših radičev vložijo vse svoje znanje in ljubezen. Gojijo dve sorti: največ je rdečega, sorte rosa, ki prehaja od živo rdeče do rožnate barve, precej manj pa kanarina rumenih odtenkov. Ob Soči radič ni le vrtnina, ampak je predvsem umetnina. V iskanju ne samo najlepšega, ampak tudi najbolj okusnega radiča se nam lahko pridružite v Nedeljskem izletu.
Lep kot vrtnica, le brez vonja. Čeprav je čisto navadna cikorija, je nekaj posebnega. Sredi zime smo se odpravili do mesta vrtnic, a nismo iskali teh, ampak radič. Goriški radič, goriško vrtnico ali še najbolj korektno sukenski regut – najboljši in najlepši raste le v tleh okoli Solkana. Pridelovalci polnokrvnega radiča mu, v primerjavi z drugimi vrtninami, namenjajo pozornost čez vse leto. V Solkanu še vedno sami vzgajajo seme in v selekcijo najlepših radičev vložijo vse svoje znanje in ljubezen. Gojijo dve sorti: največ je rdečega, sorte rosa, ki prehaja od živo rdeče do rožnate barve, precej manj pa kanarina rumenih odtenkov. Ob Soči radič ni le vrtnina, ampak je predvsem umetnina. V iskanju ne samo najlepšega, ampak tudi najbolj okusnega radiča se nam lahko pridružite v Nedeljskem izletu.
Jugozahodni veter liže sneg s pobočij Slovenskih goric. Sadovnjaki in vinogradi tečejo niz griče in po temenu vodi blodnjak vzorno asfaltiranih poti. V svetem Tomažu, na vratih Prlekije, se enoličnost pokrajine za trenutek spremeni. Prekine jo smučišče. Imenuje se Globoki klanec in Ivan Grašič je njegov prerok! Nikoli ni povsem odmrlo, čeprav je bilo na robu; ob tem je najnižje in najbolj vzhodno slovensko smučišče.
Jugozahodni veter liže sneg s pobočij Slovenskih goric. Sadovnjaki in vinogradi tečejo niz griče in po temenu vodi blodnjak vzorno asfaltiranih poti. V svetem Tomažu, na vratih Prlekije, se enoličnost pokrajine za trenutek spremeni. Prekine jo smučišče. Imenuje se Globoki klanec in Ivan Grašič je njegov prerok! Nikoli ni povsem odmrlo, čeprav je bilo na robu; ob tem je najnižje in najbolj vzhodno slovensko smučišče.
Le dobre pol ure iz prestolnice leži dokaz, da avtocesta ni prijetna le za voznike, pač pa tudi za pešce. Vsaj posredno. Ko so namreč ob graditvi avtoceste Ljubljana-Maribor avtocesto zaščitili pred hudournimi vodami, je v občini Lukovica pri naselju Gradišče nastalo umetno jezero. Dobro desetletje pozneje je jezerce sredi gozda priljubljena izletniška točka, brez odvečne turistične infrastrukture. Na dobre 4 kilometre dolgi makadamski poti okoli jezera se vselej najde kakšen sprehajalec. V tej mrzli zimi pa je jezero tudi naravno drsališče. Gradišče in Gradiško jezero je obiskala Nataša Štefe.
Le dobre pol ure iz prestolnice leži dokaz, da avtocesta ni prijetna le za voznike, pač pa tudi za pešce. Vsaj posredno. Ko so namreč ob graditvi avtoceste Ljubljana-Maribor avtocesto zaščitili pred hudournimi vodami, je v občini Lukovica pri naselju Gradišče nastalo umetno jezero. Dobro desetletje pozneje je jezerce sredi gozda priljubljena izletniška točka, brez odvečne turistične infrastrukture. Na dobre 4 kilometre dolgi makadamski poti okoli jezera se vselej najde kakšen sprehajalec. V tej mrzli zimi pa je jezero tudi naravno drsališče. Gradišče in Gradiško jezero je obiskala Nataša Štefe.
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki, na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV in popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus. Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz srede 2. stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Katera je že tista naša reka, ki ji pravimo Reka sedmih imen? Celovit in nazoren odgovor lahko ne le slišite, ampak tudi vidite na Vrhniki, na razstavi Moja Ljubljanica, ki je del projekta Doživljajsko razstavišče Ljubljanica. Zgodba o reki, ki je zaradi bogate arheološke dediščine razglašena za spomenik državnega pomena, je postavljena v prostorih nekdanje šivalnice in uprave IUV in popelje v podzemeljski svet, rečno strugo in svet zgoraj, ob reki in nad njo na območju Vrhnike, ko se je ta imenovala Nauportus. Ob vseh arheoloških najdbah, keltskih, srednjeveških, rimskih, bo tam vse do 26. februarja na ogled tudi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, ki so ga po naključju našli na območju koliščarskega naselja Stara gmajna pri Verdu. Prostor razstavišča pa že čaka tudi na 15-metrski deblak iz srede 2. stoletja pred našim štetjem, ko tam še ni bilo Rimljanov. Še vedno je uganka, kdo ga je izdelal.
Na božič je potrebno biti z nedeljskim izletom previden. Kajti ljudje naj bi se za božič držali doma in če so ljudje zapovedano doma, nedeljski izlet nima smisla. Na srečo se stvari spreminjajo in danes praznovalci ob božiču potujejo še raje kot za delavnik. Tako jim bo današnji namig celo dobrodošel. Odpravljamo se v božično vas Banovci!
Na božič je potrebno biti z nedeljskim izletom previden. Kajti ljudje naj bi se za božič držali doma in če so ljudje zapovedano doma, nedeljski izlet nima smisla. Na srečo se stvari spreminjajo in danes praznovalci ob božiču potujejo še raje kot za delavnik. Tako jim bo današnji namig celo dobrodošel. Odpravljamo se v božično vas Banovci!
“Se dobimo pod Mariem” je ena pogostih fraz, ki jih boste slišali v Palmanovi. V mestu, ki je Slovencem verjetno bolj poznano kot nakupovalno središče, pa v svojem bistvu skriva veliko več kot poceni oblačila. In če vas zanima, kdo ali kaj je Mario, zakaj Palmanovi pravijo utopično mesto in zakaj (če sploh) je z mestom povezan izjemen arhitekt in inženir Leonardo da Vinci, se nam pridružite na nedeljskem izletu. Povedali bomo tudi, kje v mestu zadiši po najboljši kavi.
“Se dobimo pod Mariem” je ena pogostih fraz, ki jih boste slišali v Palmanovi. V mestu, ki je Slovencem verjetno bolj poznano kot nakupovalno središče, pa v svojem bistvu skriva veliko več kot poceni oblačila. In če vas zanima, kdo ali kaj je Mario, zakaj Palmanovi pravijo utopično mesto in zakaj (če sploh) je z mestom povezan izjemen arhitekt in inženir Leonardo da Vinci, se nam pridružite na nedeljskem izletu. Povedali bomo tudi, kje v mestu zadiši po najboljši kavi.
Planinski raj, kot je Simon Gregorčič poimenoval svojo rojstno vasico in planine pod mogočnim Krnom, bomo obiskali ob 110. obletnici smrti goriškega slavčka in 50. obletnici ureditve Gregorčičeve rojstne hiše v muzej.
Planinski raj, kot je Simon Gregorčič poimenoval svojo rojstno vasico in planine pod mogočnim Krnom, bomo obiskali ob 110. obletnici smrti goriškega slavčka in 50. obletnici ureditve Gregorčičeve rojstne hiše v muzej.
V zenitu Martinovanja se bomo odpravili na ovinjen Nedeljski izlet. A za razliko od množičnega opijanja in masakra med perjadjo, bomo vzeli zavezo po kulturi pitja skrajno resno. Raziskali bomo majhen, a bistven delček vinske tradicije, ki se je rodila na začetku devetnajstega stoletja, na vzpetini pod mariborskim Pohorjem. Marko Radmilovič nas vodi na Meranovo.
V zenitu Martinovanja se bomo odpravili na ovinjen Nedeljski izlet. A za razliko od množičnega opijanja in masakra med perjadjo, bomo vzeli zavezo po kulturi pitja skrajno resno. Raziskali bomo majhen, a bistven delček vinske tradicije, ki se je rodila na začetku devetnajstega stoletja, na vzpetini pod mariborskim Pohorjem. Marko Radmilovič nas vodi na Meranovo.
Veliki arhitekt monarhije Maks Fabiani je bil prvi arhitekt z doktoratom v avstro-ogrski monarhiji. Svoje zamisli je uresničil v Ljubljani, v Trstu in na Dunaju, kjer se je v primerjavi z drugimi Slovenci gibal v visokih krogih. Bil pa je tudi človek s Krasa, rojen v Kobdilju in nekaj let župan Štanjela, tam je unikatno zasnoval Ferrarijev vrt. Čeprav so nekatera njegova dela skozi leta propadla ali bila uničena, rojstno hišo so požgali leta 1944, pa je zdaj podoba njegove dediščine na Krasu spet vidna v vsej svoji veličini. In če se vam ne vozi, do Štanjela pelje tudi vlak in prav z njim smo tokrat na sledi Maksu Fabianiju.
Veliki arhitekt monarhije Maks Fabiani je bil prvi arhitekt z doktoratom v avstro-ogrski monarhiji. Svoje zamisli je uresničil v Ljubljani, v Trstu in na Dunaju, kjer se je v primerjavi z drugimi Slovenci gibal v visokih krogih. Bil pa je tudi človek s Krasa, rojen v Kobdilju in nekaj let župan Štanjela, tam je unikatno zasnoval Ferrarijev vrt. Čeprav so nekatera njegova dela skozi leta propadla ali bila uničena, rojstno hišo so požgali leta 1944, pa je zdaj podoba njegove dediščine na Krasu spet vidna v vsej svoji veličini. In če se vam ne vozi, do Štanjela pelje tudi vlak in prav z njim smo tokrat na sledi Maksu Fabianiju.
Včasih se morda zdi, da zaradi pestrosti mestne infrastrukture sploh ne opazimo dreves, čeprav daje drevnina mestu poseben pečat in dopolnjuje arhitekturne elemente v njem. Tokrat se bomo na Nedeljskem izletu posvetili nekaterim drevesom v glavnem mestu. Ali veste, katero je bilo najljubše Plečnikovo drevo? Katero je eno od bolj priljubljenih dreves pri Slovencih? Kam je izginila lipa, posajena na Trgu republike ob naši osamosvojitvi? In kje točno v središču Ljubljane prav dobro uspeva in raste palma? Nataša Štefe se je odpravila na voden ogled dreves po zeleni prestolnici Evrope – Ljubljani.
Včasih se morda zdi, da zaradi pestrosti mestne infrastrukture sploh ne opazimo dreves, čeprav daje drevnina mestu poseben pečat in dopolnjuje arhitekturne elemente v njem. Tokrat se bomo na Nedeljskem izletu posvetili nekaterim drevesom v glavnem mestu. Ali veste, katero je bilo najljubše Plečnikovo drevo? Katero je eno od bolj priljubljenih dreves pri Slovencih? Kam je izginila lipa, posajena na Trgu republike ob naši osamosvojitvi? In kje točno v središču Ljubljane prav dobro uspeva in raste palma? Nataša Štefe se je odpravila na voden ogled dreves po zeleni prestolnici Evrope – Ljubljani.
Med Bloško planoto na severu in Snežniškim pogorjem na jugu ter začetku Kočevskih pragozov na vzhodu in podolgovate Javorniške gozdne pregrade na zahodu se skriva Loška dolina. V nekaj naslednjih minutah se nam pridružite na sprehodu v naravo in obisku nekaterih zgodovinskih znamenitosti. Marko Škrlj se je najprej ustavil v Turistično informacijskem centru v Ložu.
Med Bloško planoto na severu in Snežniškim pogorjem na jugu ter začetku Kočevskih pragozov na vzhodu in podolgovate Javorniške gozdne pregrade na zahodu se skriva Loška dolina. V nekaj naslednjih minutah se nam pridružite na sprehodu v naravo in obisku nekaterih zgodovinskih znamenitosti. Marko Škrlj se je najprej ustavil v Turistično informacijskem centru v Ložu.
Nedeljski izlet nam tokrat predpisuje umirjen sprehod v koncentrirani naravi, kot jo lahko ponudijo le parki, vrtovi, arboretumi in podobna svetišča matere Flore. In če je na slovenskem nekaj takšnih institucij kar znanih, celo razvpitih v času cvetenja posameznih rastlin, se v okolici Maribora skriva prostorček, ki šele išče svoj dom pod botaničnim soncem.
Nedeljski izlet nam tokrat predpisuje umirjen sprehod v koncentrirani naravi, kot jo lahko ponudijo le parki, vrtovi, arboretumi in podobna svetišča matere Flore. In če je na slovenskem nekaj takšnih institucij kar znanih, celo razvpitih v času cvetenja posameznih rastlin, se v okolici Maribora skriva prostorček, ki šele išče svoj dom pod botaničnim soncem.
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Križna gora ni ne športni poligon rekreativnih iskalcev večne vitalnosti, niti ni turistična destinacija. Je le hrib, 680 metrov visok, kjer živijo ljudje, ki si sami skopljejo cesto, ko je potrebno in ki jih ne moti preveč, če obiskovalci preko dneva jemljejo delček njihovega miru. Kajti vedo da so večeri in jutra le njihovi.
Križna gora ni ne športni poligon rekreativnih iskalcev večne vitalnosti, niti ni turistična destinacija. Je le hrib, 680 metrov visok, kjer živijo ljudje, ki si sami skopljejo cesto, ko je potrebno in ki jih ne moti preveč, če obiskovalci preko dneva jemljejo delček njihovega miru. Kajti vedo da so večeri in jutra le njihovi.
Vedno se najde kakšen izgovor, zakaj ne v muzej. Muzeji so za v muzeje, jaz nisem za v muzeje, dolgčas. Pa ni res. Vsak muzej je po svoje zanimiv, morda pa res ni vsak za vse. Če še niste našli muzeja, ki bi zbudil vaše zanimanje, bo morda pravi naš trenutno najmlajši. Za Zagrebom in Zadrom je Muzej iluzij zdaj dobila tudi Ljubljana. Kako lahko iluzije zapeljejo naša čutila, kako se vidimo v iskrenem ogledalu in kako lahko voda kaplja s tal proti stropu, izveste na Kongresnem trgu 13 v Ljubljani. Zabava, poučnost in interaktivnost so zagotovljene, le na fotoaparat ne pozabite.
Vedno se najde kakšen izgovor, zakaj ne v muzej. Muzeji so za v muzeje, jaz nisem za v muzeje, dolgčas. Pa ni res. Vsak muzej je po svoje zanimiv, morda pa res ni vsak za vse. Če še niste našli muzeja, ki bi zbudil vaše zanimanje, bo morda pravi naš trenutno najmlajši. Za Zagrebom in Zadrom je Muzej iluzij zdaj dobila tudi Ljubljana. Kako lahko iluzije zapeljejo naša čutila, kako se vidimo v iskrenem ogledalu in kako lahko voda kaplja s tal proti stropu, izveste na Kongresnem trgu 13 v Ljubljani. Zabava, poučnost in interaktivnost so zagotovljene, le na fotoaparat ne pozabite.
Umeščena v slikovito gorsko pokrajino, visoko nad strugo Tolminke in planino Pológ, stoji leseno svetišče - spominska cerkev Svetega Duha v Jávorci. Zgrajena je bila v času hudih bojev na soški fronti med prvo svetovno vojno. 1. novembra bo minilo natanko 100 let odkar so jo predali namenu, to je ohranjati spomin na padle vojake in opominjati, da se je za mir treba truditi. Leta 1999 je bila razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2007 pa je prejela tudi znak evropske dediščine medvladne iniciative.
Umeščena v slikovito gorsko pokrajino, visoko nad strugo Tolminke in planino Pológ, stoji leseno svetišče - spominska cerkev Svetega Duha v Jávorci. Zgrajena je bila v času hudih bojev na soški fronti med prvo svetovno vojno. 1. novembra bo minilo natanko 100 let odkar so jo predali namenu, to je ohranjati spomin na padle vojake in opominjati, da se je za mir treba truditi. Leta 1999 je bila razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2007 pa je prejela tudi znak evropske dediščine medvladne iniciative.
Tokratni nedeljski izlet bo poseben. Potovali bomo v mislih. Kar je precej pogosta oblika potovanja, katere prednost je predvsem cenovna ugodnost. Da pa bo zadeva imela vsaj nekaj primesi avanture, bomo potovali v času nazaj. In to s tramvajem. Brez Urbane.
Tokratni nedeljski izlet bo poseben. Potovali bomo v mislih. Kar je precej pogosta oblika potovanja, katere prednost je predvsem cenovna ugodnost. Da pa bo zadeva imela vsaj nekaj primesi avanture, bomo potovali v času nazaj. In to s tramvajem. Brez Urbane.
Italijanska beseda “villa” je sprva pomenila samo vilo – gosposko hišo – a sčasoma je postala sopomenka za gosposke rimske parke, ki so nekoč pripadali tamkajšnjim plemiškim družinam. Med njimi prednjači osrednji rimski park, ki je še pred dobrim stoletjem pripadal bogatašem iz družine Borghese. Le pet minut hoje s slavnih Španskih stopnic je treba do najbližjega vhoda v park. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je v Villo Borghese odpravil ob velikem šmarnu in tam našel marelaste borovce, Berninija, papagaje, Shakespeara in tigra s Sumatre.
Italijanska beseda “villa” je sprva pomenila samo vilo – gosposko hišo – a sčasoma je postala sopomenka za gosposke rimske parke, ki so nekoč pripadali tamkajšnjim plemiškim družinam. Med njimi prednjači osrednji rimski park, ki je še pred dobrim stoletjem pripadal bogatašem iz družine Borghese. Le pet minut hoje s slavnih Španskih stopnic je treba do najbližjega vhoda v park. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je v Villo Borghese odpravil ob velikem šmarnu in tam našel marelaste borovce, Berninija, papagaje, Shakespeara in tigra s Sumatre.
Ob poljanski Sori mimo Ledinice vodi markirana pot proti Mrzlemu vrhu nad Žirmi, ki pa ni edina. Do tja je mogoče priti tudi iz Sovodnja in Spodnje Idrije. Na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki raje, kot da bi hodili, kolesarijo.
Ob poljanski Sori mimo Ledinice vodi markirana pot proti Mrzlemu vrhu nad Žirmi, ki pa ni edina. Do tja je mogoče priti tudi iz Sovodnja in Spodnje Idrije. Na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki raje, kot da bi hodili, kolesarijo.
Valobran nekdanjega rimskega pristanišča, ki je skupaj z obmorsko rimsko vilo del arheološkega parka Simonov zaliv v Izoli, si je mogoče ogledati tudi pod vodo. V okviru projekta “Arheologija za vse” se lahko vanj potopite vsak torek.
Valobran nekdanjega rimskega pristanišča, ki je skupaj z obmorsko rimsko vilo del arheološkega parka Simonov zaliv v Izoli, si je mogoče ogledati tudi pod vodo. V okviru projekta “Arheologija za vse” se lahko vanj potopite vsak torek.
Naselje Radomlje, na levem bregu Kamniške Bistrice dobro poznamo predvsem zaradi bližine Arboretuma Volčji potok in parka, ki je nastal leta 1885. Ker tam rado-melje, sklepajo, da je kraj dobil ime po številnih mlinih, ki so posebnost tega kraja. Če iz Radomelj zavijemo proti vzhodu, proti Rovam, pridemo do nekoliko manj znane “slovenske džungle” – močvirnega sveta Blat in Mlak.
Naselje Radomlje, na levem bregu Kamniške Bistrice dobro poznamo predvsem zaradi bližine Arboretuma Volčji potok in parka, ki je nastal leta 1885. Ker tam rado-melje, sklepajo, da je kraj dobil ime po številnih mlinih, ki so posebnost tega kraja. Če iz Radomelj zavijemo proti vzhodu, proti Rovam, pridemo do nekoliko manj znane “slovenske džungle” – močvirnega sveta Blat in Mlak.
Nedeljski izlet nas vodi v Lisjakovo strugo. Ker se lahko pošteno zaplete že pri naglasu, vam ne preostane drugega, kot da oddajo poslušate.
Nedeljski izlet nas vodi v Lisjakovo strugo. Ker se lahko pošteno zaplete že pri naglasu, vam ne preostane drugega, kot da oddajo poslušate.
Za deset minut bomo postali pastirji – oziroma se bomo vsaj potrudili. Pomešali se bomo med krave sredi trave in se poglobili v svet pastirstva. Gremo na Soriško planino, ki že nekaj let v poletnih mesecih gosti prav posebna pastirja, ki se iz s smogom nasičenih mest redno odpravljata nazaj v planinski raj. Na planini pa niso samo krave, ampak tudi zdravilne trave; če pa vam pastirstvo ne diši, se lahko udeležite tudi številnih drugih aktivnosti – tako pozimi kot poleti. In če je v zimskem času poznana predvsem kot manjše smučarsko središče, je v poletnih mesecih pravo kulturno stičišče v visokogorju. Več pa v nedeljskem izletu.
Za deset minut bomo postali pastirji – oziroma se bomo vsaj potrudili. Pomešali se bomo med krave sredi trave in se poglobili v svet pastirstva. Gremo na Soriško planino, ki že nekaj let v poletnih mesecih gosti prav posebna pastirja, ki se iz s smogom nasičenih mest redno odpravljata nazaj v planinski raj. Na planini pa niso samo krave, ampak tudi zdravilne trave; če pa vam pastirstvo ne diši, se lahko udeležite tudi številnih drugih aktivnosti – tako pozimi kot poleti. In če je v zimskem času poznana predvsem kot manjše smučarsko središče, je v poletnih mesecih pravo kulturno stičišče v visokogorju. Več pa v nedeljskem izletu.
Na prvo poletno nedeljo smo ohladitev poiskali na Blokah, v okolici Bloškega jezera. Jezero je nastalo ob zajezitvi izvira že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zadnjih deset let pa postaja vse bolj priljubljena pa tudi vedno bolj urejena kopalna točka. Poleg tega je zaradi trofejnih krapov zanimivo tudi za športne ribiče.
Na prvo poletno nedeljo smo ohladitev poiskali na Blokah, v okolici Bloškega jezera. Jezero je nastalo ob zajezitvi izvira že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zadnjih deset let pa postaja vse bolj priljubljena pa tudi vedno bolj urejena kopalna točka. Poleg tega je zaradi trofejnih krapov zanimivo tudi za športne ribiče.
Trije Valovi novinarji, povsem nevešči jam in tega, kako se znajti tam spodaj v svetu večne teme in tišine, so se pred dnevi napotili v Križno jamo pod bloško planoto. V jami, ki je še ena redkih svetovnih turističnih jam brez umetne svetlobe in betona, so odkrivali tisočletja staro pot jamskega medveda, se izgubljali v temi, strašili jamske hroščke brezokce in čofotali v nizu podzemnih jezer. Vabljeni na potovanje v skrivnostni svet Križne jame s pomočjo posebne 3D zvočne izkušnje na slušalkah.
Trije Valovi novinarji, povsem nevešči jam in tega, kako se znajti tam spodaj v svetu večne teme in tišine, so se pred dnevi napotili v Križno jamo pod bloško planoto. V jami, ki je še ena redkih svetovnih turističnih jam brez umetne svetlobe in betona, so odkrivali tisočletja staro pot jamskega medveda, se izgubljali v temi, strašili jamske hroščke brezokce in čofotali v nizu podzemnih jezer. Vabljeni na potovanje v skrivnostni svet Križne jame s pomočjo posebne 3D zvočne izkušnje na slušalkah.
Pretirano ambiciozni medijski ustvarjalci o cesarskem mestu Maribor poetično pišejo kot o mestu pod Pohorjem, ali o mestu ob Dravi. Ker je mesto precej vstran od Pohorja, reka pa ga je prerezala na pol, zapis ne drži. Mesto ob Dravi in mesto pod Pohorjem je edinole Vuhred. In ko dežuje, dežuje in dežuje, je potrebno v kraje, kjer so vode vajeni. Se pravi v Vuhred.
Pretirano ambiciozni medijski ustvarjalci o cesarskem mestu Maribor poetično pišejo kot o mestu pod Pohorjem, ali o mestu ob Dravi. Ker je mesto precej vstran od Pohorja, reka pa ga je prerezala na pol, zapis ne drži. Mesto ob Dravi in mesto pod Pohorjem je edinole Vuhred. In ko dežuje, dežuje in dežuje, je potrebno v kraje, kjer so vode vajeni. Se pravi v Vuhred.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Po tednu, v katerem smo se spomnili na nekdanji praznik dan mladosti, bomo šli v prav posebno trgovino, ki starejše zares spomni na mladost, mlajši pa v njej vidijo, kako so nekoč »šopingirali« njihovi nonoti in none. Miro Slana o vasi Lokev na Krasu, tik ob italijanski meji, pravi, da je »kraj z največ muzeji na število prebivalcev«. Tam lahko obiščete lahko našo najstarejšo pršutarno, Tabor z največjo zasebno vojaško zbirko in Fabianovo muzejsko trgovino, edino ohranjeno in opremljeno trgovino z mešanim blagom v Sloveniji - tako, kakršne so se pri nas začele pojavljati po letu 1850. Trgovina je v Fabianovi domačiji, ki stoji ob cesti skozi Lokev, nepretrgano delovala v letih od 1869 do 1948. Po skoraj 60-ih letih od zaprtja je leta 2007 spet odprla vrata. V njej so na ogled nekdaj nepogrešljivi predmeti iz trgovin z mešanim blagom, pa tudi zbirka starih reklamnih predmetov, ki jih že več kot 20 let zbira Miro Slana.
Po tednu, v katerem smo se spomnili na nekdanji praznik dan mladosti, bomo šli v prav posebno trgovino, ki starejše zares spomni na mladost, mlajši pa v njej vidijo, kako so nekoč »šopingirali« njihovi nonoti in none. Miro Slana o vasi Lokev na Krasu, tik ob italijanski meji, pravi, da je »kraj z največ muzeji na število prebivalcev«. Tam lahko obiščete lahko našo najstarejšo pršutarno, Tabor z največjo zasebno vojaško zbirko in Fabianovo muzejsko trgovino, edino ohranjeno in opremljeno trgovino z mešanim blagom v Sloveniji - tako, kakršne so se pri nas začele pojavljati po letu 1850. Trgovina je v Fabianovi domačiji, ki stoji ob cesti skozi Lokev, nepretrgano delovala v letih od 1869 do 1948. Po skoraj 60-ih letih od zaprtja je leta 2007 spet odprla vrata. V njej so na ogled nekdaj nepogrešljivi predmeti iz trgovin z mešanim blagom, pa tudi zbirka starih reklamnih predmetov, ki jih že več kot 20 let zbira Miro Slana.
Danes pa k Sveti Trojici. Pa ne k tisti, ki je blizu Vrha, na Notranjskem, kjer je njega dni domoval Martin Krpan. Pač pa k tisti, ki je nad Lendavo. Tja nas vodi Marko Radmilovič.
Danes pa k Sveti Trojici. Pa ne k tisti, ki je blizu Vrha, na Notranjskem, kjer je njega dni domoval Martin Krpan. Pač pa k tisti, ki je nad Lendavo. Tja nas vodi Marko Radmilovič.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Dan pred dnevom Evrope smo se odpravili na za nedeljski izlet neobičajno dolgo pot. V samo srce Evrope, v kraj, ki vsak mesec za nekaj dni postane središče EU. Obiskali bomo stavbo, v kateri vsak mesec več kot 700 ljudi odloča o naši skupni prihodnosti, stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Dan pred dnevom Evrope smo se odpravili na za nedeljski izlet neobičajno dolgo pot. V samo srce Evrope, v kraj, ki vsak mesec za nekaj dni postane središče EU. Obiskali bomo stavbo, v kateri vsak mesec več kot 700 ljudi odloča o naši skupni prihodnosti, stavbo Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Ravni dol je dolenjska vasica z desetimi hišami (in nekaj več dušami), ki leži med Sodražico in Ribnico. V širšem okolju je znana po mnogih zanimivostih, najbolj po svojem čisto pravem muzeju. Na domačiji, kjer se je nekoč reklo “pri Maticovih”, je Matičev vnuk Ivan Šega nekdanji skedenj preuredil v galerijo in muzej, v katerem si lahko ogledate zgodovino kraja in doline zadnjih 100 in več let.
Ravni dol je dolenjska vasica z desetimi hišami (in nekaj več dušami), ki leži med Sodražico in Ribnico. V širšem okolju je znana po mnogih zanimivostih, najbolj po svojem čisto pravem muzeju. Na domačiji, kjer se je nekoč reklo “pri Maticovih”, je Matičev vnuk Ivan Šega nekdanji skedenj preuredil v galerijo in muzej, v katerem si lahko ogledate zgodovino kraja in doline zadnjih 100 in več let.
Na sončni strani Alp leži Pohorje. Na sončni strani Pohorja leži Kebelj. Vasi na južnih pobočjih Pohorja so drugačne od strmih grap, ki na severu padajo v dravsko dolino. Na jugu pa se ljudje in kraji in smreke mešajo s trtami in nakupovalnimi središči. In nad vsem tem vzvišeno stoji Kebelj
Na sončni strani Alp leži Pohorje. Na sončni strani Pohorja leži Kebelj. Vasi na južnih pobočjih Pohorja so drugačne od strmih grap, ki na severu padajo v dravsko dolino. Na jugu pa se ljudje in kraji in smreke mešajo s trtami in nakupovalnimi središči. In nad vsem tem vzvišeno stoji Kebelj
V kraje pod beneški Triglav, kot naši rojaki na italijanski strani meje ljubkovalno kličejo 1642 metrov visoki Matajur, se je odpravil Damjan Zorc.
V kraje pod beneški Triglav, kot naši rojaki na italijanski strani meje ljubkovalno kličejo 1642 metrov visoki Matajur, se je odpravil Damjan Zorc.
Povabili vas bomo na malce drugačen izlet. Adrenalinski, za kakršnega se ne morete odločiti, kadar se vam zljubi, kajti najprej morate preveriti, če na dan svoje odločitve tja sploh lahko greste. Sabrina Mulec vas bo v družbi predsednice društva Drobnovratnik Špele Habič, kustosinje Notranjskega muzeja Postojna Alenke Čuk, predsednika Planinskega društva Postojna Mirana Hebarja in turističnega vodnika in domačina Tomaža Penka popeljala na Poček. V osrčje osrednjega vadbišča Slovenske vojske, kjer poleg prečudovite narave, zaščitene s projektom Natura 2000 in vojakov, lahko srečate tudi kakšnega medveda, ali pa najdete neeksplodirano mino. Na Poček lahko pridemo iz Postojne ali pa s Prestranka.
Povabili vas bomo na malce drugačen izlet. Adrenalinski, za kakršnega se ne morete odločiti, kadar se vam zljubi, kajti najprej morate preveriti, če na dan svoje odločitve tja sploh lahko greste. Sabrina Mulec vas bo v družbi predsednice društva Drobnovratnik Špele Habič, kustosinje Notranjskega muzeja Postojna Alenke Čuk, predsednika Planinskega društva Postojna Mirana Hebarja in turističnega vodnika in domačina Tomaža Penka popeljala na Poček. V osrčje osrednjega vadbišča Slovenske vojske, kjer poleg prečudovite narave, zaščitene s projektom Natura 2000 in vojakov, lahko srečate tudi kakšnega medveda, ali pa najdete neeksplodirano mino. Na Poček lahko pridemo iz Postojne ali pa s Prestranka.
Čeprav smo že teden dni po veliki noči, je nekaj prazničnega vzdušja še ostalo. Ciniki bi rekli, da še največ okoli pasu, a podaljšati praznično vzdušje je mogoče tudi z odhodom v naravo. Recimo z obiskom rožice, ki ji je ob pacifiškem otoku, vstajenjska noč posodila ime.
Čeprav smo že teden dni po veliki noči, je nekaj prazničnega vzdušja še ostalo. Ciniki bi rekli, da še največ okoli pasu, a podaljšati praznično vzdušje je mogoče tudi z odhodom v naravo. Recimo z obiskom rožice, ki ji je ob pacifiškem otoku, vstajenjska noč posodila ime.
Na Gorenjskem, med Kranjem in Mengšem, leži Komenda. Že dolgo ni več vas, čeprav nekateri še vedno pravijo, da je. V občini je 14 vasi, ki imajo vse ledinska imena. Med njimi so tudi Suhadole, ki pa so dobile ime po vodi, ne po suši. Veliko vode v Komendo, ki ji nekateri pravijo tudi najlepše stopalo Kamniško-Savinjskih Alp, priteče prav iz gora. Tako je pri Suhadolah, pod hribom Strmca, izvir Mrzlega potoka, ob njem pa je že leta 1987 začel nastajati majhen svet majhnih mlinčkov. Seveda ni nastajal sam – mlinčke so postavili domačini, ki jih še vedno obnavljajo in skrbijo zanje.
Na Gorenjskem, med Kranjem in Mengšem, leži Komenda. Že dolgo ni več vas, čeprav nekateri še vedno pravijo, da je. V občini je 14 vasi, ki imajo vse ledinska imena. Med njimi so tudi Suhadole, ki pa so dobile ime po vodi, ne po suši. Veliko vode v Komendo, ki ji nekateri pravijo tudi najlepše stopalo Kamniško-Savinjskih Alp, priteče prav iz gora. Tako je pri Suhadolah, pod hribom Strmca, izvir Mrzlega potoka, ob njem pa je že leta 1987 začel nastajati majhen svet majhnih mlinčkov. Seveda ni nastajal sam – mlinčke so postavili domačini, ki jih še vedno obnavljajo in skrbijo zanje.
Prihajajo topli meseci, ko se bodo trume turistov, tudi slovenskih, zgrinjale na obale Jadranskega morja. Pametno je na dolgi poti narediti počitek in še bolj pametno je avtocestne pavze uporabiti tudi za krajši trening duha. Le lučaj od avtoceste, ki nas iz Zagreba vodi proti Splitu, je rojstni kraj Nikole Tesle. Letos bomo praznovali 160-letnico njegovega rojstva in že samo to dejstvo je dovolj, da sta se srečala Marko Radmilovič in Mile Čorak, direktor spominskega centra "Nikola Tesla!"
Prihajajo topli meseci, ko se bodo trume turistov, tudi slovenskih, zgrinjale na obale Jadranskega morja. Pametno je na dolgi poti narediti počitek in še bolj pametno je avtocestne pavze uporabiti tudi za krajši trening duha. Le lučaj od avtoceste, ki nas iz Zagreba vodi proti Splitu, je rojstni kraj Nikole Tesle. Letos bomo praznovali 160-letnico njegovega rojstva in že samo to dejstvo je dovolj, da sta se srečala Marko Radmilovič in Mile Čorak, direktor spominskega centra "Nikola Tesla!"
Po ulicah Ljubljane se orientiramo s pomočjo novega zemljevida, ki so ga ustvarili mladi. Zemljevid tujim turistom prestolnico in življenje domačinov skuša prikazati v realni luči, mimo olepšanih besed uradnih turističnih vodnikov.
Po ulicah Ljubljane se orientiramo s pomočjo novega zemljevida, ki so ga ustvarili mladi. Zemljevid tujim turistom prestolnico in življenje domačinov skuša prikazati v realni luči, mimo olepšanih besed uradnih turističnih vodnikov.
Na izlet gremo tokrat v vas, za katero verjetno še niste slišali, niti ponesreči zašli tja. Šavna Peč je skrita v hribih med Hrastnikom in Zidanim Mostom, slovenski literarni zgodovini je prispevala velikega prevajalca Antona Sovreta, obiskovalcem pa na lep dan postreže z izjemnimi razgledi. Čez Savo gremo z zadnjo še delujočo “cicko”, na hrastniških obalah pa bomo ugotavljali, kaj imajo rudniške borovnice skupnega z oradami.
Na izlet gremo tokrat v vas, za katero verjetno še niste slišali, niti ponesreči zašli tja. Šavna Peč je skrita v hribih med Hrastnikom in Zidanim Mostom, slovenski literarni zgodovini je prispevala velikega prevajalca Antona Sovreta, obiskovalcem pa na lep dan postreže z izjemnimi razgledi. Čez Savo gremo z zadnjo še delujočo “cicko”, na hrastniških obalah pa bomo ugotavljali, kaj imajo rudniške borovnice skupnega z oradami.
Ob tem valentinovem koncu tedna, ko bodo sem in tja leteli srčki vseh oblik, se bomo na valu 202 posvetili tistim najbolj okusnim – lectovim. Lectarstvo je bilo v 18. in 19. stoletju ena izmed najbolj razširjenih obrti v slovenskih krajih, prvič pa se omenja že v 14. stoletju. V Lectarski delavnici v Radovljici je bil prvi lect izdelan leta 1766, tako da letos praznuje 250. obletnico, v 500 let stari hiši, v kateri je zadnjih deset let edini muzej lectarstva pri nas. Na nedeljskem izletu v tem muzeju nas je še zanimalo, kakšne so zgodbe, ki se pletejo okoli tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.
Ob tem valentinovem koncu tedna, ko bodo sem in tja leteli srčki vseh oblik, se bomo na valu 202 posvetili tistim najbolj okusnim – lectovim. Lectarstvo je bilo v 18. in 19. stoletju ena izmed najbolj razširjenih obrti v slovenskih krajih, prvič pa se omenja že v 14. stoletju. V Lectarski delavnici v Radovljici je bil prvi lect izdelan leta 1766, tako da letos praznuje 250. obletnico, v 500 let stari hiši, v kateri je zadnjih deset let edini muzej lectarstva pri nas. Na nedeljskem izletu v tem muzeju nas je še zanimalo, kakšne so zgodbe, ki se pletejo okoli tradicije peke in okraševanja kruha iz medenega testa.
Kako daleč v zgodovino segajo korenine cerkljanske Laufarije in njenih likov ni znano, saj o tem pripoveduje le ustno izročilo. So pa Laufarji zagotovo izvorno cerkljanski. Zadnjo Laufarijo po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem so njeno tradicijo pretrgali obe vojni in vmesno obdobje italijanske okupacije, znova so jo oživili leta 1956. Prvotno Laufarsko družino je sestavljalo 14 likov, do danes se je njihovo število povečalo na 25. Zadnji, oštir, je bil dodan leta 1997. Dogajanje bo tudi letos doseglo vrhunec na pustno nedeljo s sprevodom laufarjev in branjem obtožnice pustu. In prav med to zanimivo in pisano druščino gremo na pustno nedeljo na izlet. Oziroma kot pravijo Laufarji: “Pridite v Cerkno, da bo ripa bel debiela”.
Kako daleč v zgodovino segajo korenine cerkljanske Laufarije in njenih likov ni znano, saj o tem pripoveduje le ustno izročilo. So pa Laufarji zagotovo izvorno cerkljanski. Zadnjo Laufarijo po starem izročilu so pripravili leta 1914, potem so njeno tradicijo pretrgali obe vojni in vmesno obdobje italijanske okupacije, znova so jo oživili leta 1956. Prvotno Laufarsko družino je sestavljalo 14 likov, do danes se je njihovo število povečalo na 25. Zadnji, oštir, je bil dodan leta 1997. Dogajanje bo tudi letos doseglo vrhunec na pustno nedeljo s sprevodom laufarjev in branjem obtožnice pustu. In prav med to zanimivo in pisano druščino gremo na pustno nedeljo na izlet. Oziroma kot pravijo Laufarji: “Pridite v Cerkno, da bo ripa bel debiela”.
Na nedeljski izlet se tokrat odpravljamo z vlakom. Sicer se ta že več kot pol stoletja ni premaknil, a spomina in ljubezni do starih hlaponov to ne zmoti. Po ozkotirni progi proti Zrečam in šlo bi celo proti Vitanju, ako ne bi nasproti stala nemila zgodovina in Pohorje.
Na nedeljski izlet se tokrat odpravljamo z vlakom. Sicer se ta že več kot pol stoletja ni premaknil, a spomina in ljubezni do starih hlaponov to ne zmoti. Po ozkotirni progi proti Zrečam in šlo bi celo proti Vitanju, ako ne bi nasproti stala nemila zgodovina in Pohorje.
Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.
Tokrat gremo na izlet na Žusem, zaobljeno vzpetino v osrčju Kozjanskega, kjer se dobro leto dni baha nov lesen razgledni stolp; krstili so ga za Stolp ljubezni. A kraji tam okoli si omembe ne zaslužijo le zaradi tega. Ljudski spomin je v zvezi z njimi ohranil številne napete pripovedi, od trpljenja tlačanskih nevest, izgubljenih grofičen, do skrivnostnega poslednjega prebivalca starega žusemskega gradu. To so tudi kraji, od koder prihaja najuspešnejša ekipa silakov v vleki vrvi v Sloveniji.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Včasih se je dobro ustaviti tudi kje, kjer se drugače ne bi. Zelo verjetno je, da bi se – če bi se že znašli na cesti od Kanala ob Soči proti Tolminu – skozi vas Ajba le zapeljali. No, morda bi si mislili: kako zelo zanimivo ime ima ta vas. Zelo verjetno bi v Ajbi vsaj s ceste z zanimanjem pogledali na mogočni jez na Soči. Ampak med hišami na griču nasproti jezu se skriva še marsikatera zanimivost.
Dražgoše so te dni povezane s spominsko slovesnostjo Po poteh partizanske Jelovice. A v tej vasi pod Dražgoško goro se prepletata tudi bogata zgodovina in narava. V Dražgošah so doma znameniti dražgoški kruhki in sonce, ki so ga ujeli v predstavitveni film. Neturistična jama Konasnica v nedrjih Jelovice pa skriva v sebi čudovit jamski svet.
Dražgoše so te dni povezane s spominsko slovesnostjo Po poteh partizanske Jelovice. A v tej vasi pod Dražgoško goro se prepletata tudi bogata zgodovina in narava. V Dražgošah so doma znameniti dražgoški kruhki in sonce, ki so ga ujeli v predstavitveni film. Neturistična jama Konasnica v nedrjih Jelovice pa skriva v sebi čudovit jamski svet.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
V Sloveniji je nastal eden izmed desetih taktilnih muzejev v Evropi. Slepi in slabovidni tako niso več zapostavljena skupina v slovenskem muzejskem okolju, za njihove potrebe je prirejen Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Pošta se nam zdi zelo vizualna stvar, a v muzeju jo znajo predstaviti tudi drugače. Šli smo pogledati, kako so se lotili projekta.
V Sloveniji je nastal eden izmed desetih taktilnih muzejev v Evropi. Slepi in slabovidni tako niso več zapostavljena skupina v slovenskem muzejskem okolju, za njihove potrebe je prirejen Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu. Pošta se nam zdi zelo vizualna stvar, a v muzeju jo znajo predstaviti tudi drugače. Šli smo pogledati, kako so se lotili projekta.
Ilirska Bistrica je glavno mesto druge največje slovenske občine, ki je skoraj polovica leži na največjem nenaseljenem področju v Evropi – Snežniški planoti. Verjetno ste se skozi njo – na poti do morja, že velikokrat peljali in se hudovali nad nepregledno kolono vozil, v katero ste bili ujeti. Najbrž pa niste vedeli, da bi se lahko – če bi v enem od križišč zavili levo, znašli v slovenskih Benetkah. Zgodovino mesta pod vznožjem Snežnika namreč močno zaznamuje voda. Dober kilometer dolg potok Bistrica je včasih gnal več kot 40 vodnih koles, zato Ilirsko Bistrico poimenujejo tudi mesto mlinov in žag.
Ilirska Bistrica je glavno mesto druge največje slovenske občine, ki je skoraj polovica leži na največjem nenaseljenem področju v Evropi – Snežniški planoti. Verjetno ste se skozi njo – na poti do morja, že velikokrat peljali in se hudovali nad nepregledno kolono vozil, v katero ste bili ujeti. Najbrž pa niste vedeli, da bi se lahko – če bi v enem od križišč zavili levo, znašli v slovenskih Benetkah. Zgodovino mesta pod vznožjem Snežnika namreč močno zaznamuje voda. Dober kilometer dolg potok Bistrica je včasih gnal več kot 40 vodnih koles, zato Ilirsko Bistrico poimenujejo tudi mesto mlinov in žag.
Današnji nedeljski izlet nas vodi daleč na vzhod države. Tik nad prebežniškimi centri v Šentilju, se skriva poslošje, ki na simbolen način podčrtuje stanje duha v katerem se je ujela civilizacija. Marko Radmilovič nas vodi v Muzej norosti na gradu Cmurek.
Današnji nedeljski izlet nas vodi daleč na vzhod države. Tik nad prebežniškimi centri v Šentilju, se skriva poslošje, ki na simbolen način podčrtuje stanje duha v katerem se je ujela civilizacija. Marko Radmilovič nas vodi v Muzej norosti na gradu Cmurek.
Na Nedeljski izlet smo se tokrat kot invalidi odpravili na Banjško in Trnovsko planoto. Natančneje, gostoljubnost, prijaznost in prilagodljivost turističnih ponudnikov smo iz drugačne perspektive preverjali na višinski krožni poti med Grgarjem in Lokvami.
Na Nedeljski izlet smo se tokrat kot invalidi odpravili na Banjško in Trnovsko planoto. Natančneje, gostoljubnost, prijaznost in prilagodljivost turističnih ponudnikov smo iz drugačne perspektive preverjali na višinski krožni poti med Grgarjem in Lokvami.
Ker se ustvarjalci nedeljskih izletov nismo mogli poenotiti katera izmed nedelj bo bolj martinova, smo pač obe nedelji okoli 11. novembra posvetili bolj vinsko-kletnim temam. Nedaleč od Metlike se skoraj tik ob hrvaški meji nahaja vas Drašiči, kjer ob cerkvi sv. Petra stoji najbolj priljubljena stavba vaščanov – Soseska zidanica. Zakaj je bilo t. i. vinskih bank nekoč kar 47 in zakaj sta zdaj še samo dve, vam povemo v Nedeljskem izletu.
Ker se ustvarjalci nedeljskih izletov nismo mogli poenotiti katera izmed nedelj bo bolj martinova, smo pač obe nedelji okoli 11. novembra posvetili bolj vinsko-kletnim temam. Nedaleč od Metlike se skoraj tik ob hrvaški meji nahaja vas Drašiči, kjer ob cerkvi sv. Petra stoji najbolj priljubljena stavba vaščanov – Soseska zidanica. Zakaj je bilo t. i. vinskih bank nekoč kar 47 in zakaj sta zdaj še samo dve, vam povemo v Nedeljskem izletu.
Pot Svetega Martina je evropska kulturna pot, ki povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Preko ozemlja današnje Slovenije je Sveti Martin gotovo potoval, ko se je iz Pavije vračal v rodni Sombotel, da bi krstil svojo mater. Ustavili smo se na nekaterih njegovih slovenskih postojankah.
Pot Svetega Martina je evropska kulturna pot, ki povezuje Madžarsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Preko ozemlja današnje Slovenije je Sveti Martin gotovo potoval, ko se je iz Pavije vračal v rodni Sombotel, da bi krstil svojo mater. Ustavili smo se na nekaterih njegovih slovenskih postojankah.
Na tokratnem Nedeljskem izletu bomo obiskali najviše ležečo vas na Primorskem. Nadmorska višina Vojskega je 1080 metrov in ker ljudski rek pravi, da nad tisoč metri ni greha, se Vojskarji radi pošalijo, da živijo v vasi brez greha. Morda je tudi to razlog, da se je število vaščanov v minulih 10 letih precej povečalo.
Na tokratnem Nedeljskem izletu bomo obiskali najviše ležečo vas na Primorskem. Nadmorska višina Vojskega je 1080 metrov in ker ljudski rek pravi, da nad tisoč metri ni greha, se Vojskarji radi pošalijo, da živijo v vasi brez greha. Morda je tudi to razlog, da se je število vaščanov v minulih 10 letih precej povečalo.
Pred osemdesetimi leti so na progi med Trstom in Porečem prenehali voziti vlaki. To je bil konec zdaj legendarne ozkotirne železnice Porečanke ali Parenzane, ki je zaživela le dobrih 30 let pred tem. Ruralno Istro naj bi povezala z večjimi urbanimi centri in okrepila lokalno gospodarstvo, vendar tudi zaradi počasnosti vlakov tega cilja nikoli ni povsem dosegla. A vseeno trasa danes ni mrtva – kjer so nekdaj vozile parne lokomotive, danes množice kolesarjev pritiskajo na pedala in uživajo v istrskih vasicah.
Pred osemdesetimi leti so na progi med Trstom in Porečem prenehali voziti vlaki. To je bil konec zdaj legendarne ozkotirne železnice Porečanke ali Parenzane, ki je zaživela le dobrih 30 let pred tem. Ruralno Istro naj bi povezala z večjimi urbanimi centri in okrepila lokalno gospodarstvo, vendar tudi zaradi počasnosti vlakov tega cilja nikoli ni povsem dosegla. A vseeno trasa danes ni mrtva – kjer so nekdaj vozile parne lokomotive, danes množice kolesarjev pritiskajo na pedala in uživajo v istrskih vasicah.
»Ma, kar je preveč, je pa preveč,« se je pred leti v klenem primorskem dialektu utrgalo iz ust mladeniču iz Cerknega. Prestopil je prag cerkve svetega Roka nad Šmarjem pri Jelšah na povsem drugem koncu Slovenije in v notranjosti otrpnil pod plejado bogate baročne ornamentike nad njim, ki jih je skrivalo na zunaj pusto cerkveno zidovje. Na Nedeljski izlet se tokrat odpravljamo med baročne spomenike Kozjanskega in Obsotelja, ki so edinstveni v slovenskem prostoru. Tako edinstveni, da je v Šmarju pred nekaj tedni zaživel tudi muzej baroka. Kako strma je šmarska kalvarija in kako je lesenim kipom na njej uspelo preživeti več kot 250 let, raziskujemo v nedeljo ob desetih na Valu 202.
»Ma, kar je preveč, je pa preveč,« se je pred leti v klenem primorskem dialektu utrgalo iz ust mladeniču iz Cerknega. Prestopil je prag cerkve svetega Roka nad Šmarjem pri Jelšah na povsem drugem koncu Slovenije in v notranjosti otrpnil pod plejado bogate baročne ornamentike nad njim, ki jih je skrivalo na zunaj pusto cerkveno zidovje. Na Nedeljski izlet se tokrat odpravljamo med baročne spomenike Kozjanskega in Obsotelja, ki so edinstveni v slovenskem prostoru. Tako edinstveni, da je v Šmarju pred nekaj tedni zaživel tudi muzej baroka. Kako strma je šmarska kalvarija in kako je lesenim kipom na njej uspelo preživeti več kot 250 let, raziskujemo v nedeljo ob desetih na Valu 202.
Pesnica je bila nekaj časa popek sveta. Če si hotel na zahod, ali si se iz zahoda vračal, si moral skozi Pesnico. Tudi, če si hotel v Ikeo. Avtocesta je vse to spremenila in danes Pesnica živi svoje ne tranzitno obdobje, ki ga vsake toliko zmotijo le tisti, ki nočejo kupiti vinjete. Zato je Pesnica postala imeniten kraj, da na kmetiji Eder zraste muzej.
Pesnica je bila nekaj časa popek sveta. Če si hotel na zahod, ali si se iz zahoda vračal, si moral skozi Pesnico. Tudi, če si hotel v Ikeo. Avtocesta je vse to spremenila in danes Pesnica živi svoje ne tranzitno obdobje, ki ga vsake toliko zmotijo le tisti, ki nočejo kupiti vinjete. Zato je Pesnica postala imeniten kraj, da na kmetiji Eder zraste muzej.
Vipavska dolina je poznan vinoroden okoliš, še vedno pa so tam tudi kraji in njihove znamenitosti, ki le niso tako znani. Na primer, polovica vasi Goče je pod zemljo, saj je to vas z največ kletmi na prebivalca, znana pa je tudi po svojih gasah. Erzelj je edini kraj na črko E, je med zaselki in studenci in tam so še vedno vidni ostanki nekdanje partizanske bolnice Vere. V Ajdovščini so ostanki rimskih term in utrdbe Castre, ki se je drži legenda, da so Slovani graditev te pripisali velikanom ajdom, od tod tudi ime Ajdovščina. No, Wajdušna pa se je poimenovala skupina posameznikov z burjo v genih, ki so vse omenjene in druge kraje z njihovimi posebnostmi povezali v celovito turistično ponudbo. Kot pravijo, so to konci ne le dobrih jedi, ampak tudi pravih ljudi, ki so veseli vsakega obiska peš ali s kolesom, in to kadar koli v letu. Tudi ko burja pretirava.
Vipavska dolina je poznan vinoroden okoliš, še vedno pa so tam tudi kraji in njihove znamenitosti, ki le niso tako znani. Na primer, polovica vasi Goče je pod zemljo, saj je to vas z največ kletmi na prebivalca, znana pa je tudi po svojih gasah. Erzelj je edini kraj na črko E, je med zaselki in studenci in tam so še vedno vidni ostanki nekdanje partizanske bolnice Vere. V Ajdovščini so ostanki rimskih term in utrdbe Castre, ki se je drži legenda, da so Slovani graditev te pripisali velikanom ajdom, od tod tudi ime Ajdovščina. No, Wajdušna pa se je poimenovala skupina posameznikov z burjo v genih, ki so vse omenjene in druge kraje z njihovimi posebnostmi povezali v celovito turistično ponudbo. Kot pravijo, so to konci ne le dobrih jedi, ampak tudi pravih ljudi, ki so veseli vsakega obiska peš ali s kolesom, in to kadar koli v letu. Tudi ko burja pretirava.
V Piranu so obeležili svetovni dan turizma. Ob tem so organizirali brezplačne vodene oglede mesta in izlete v zaledje z degustacijami lokalnih dobrot. Po znižanih cenah si bo možno ogledati Muzej podvodnih dejavnosti, zbirko Čarobnega sveta školjk in piranski akvarij.
V Piranu so obeležili svetovni dan turizma. Ob tem so organizirali brezplačne vodene oglede mesta in izlete v zaledje z degustacijami lokalnih dobrot. Po znižanih cenah si bo možno ogledati Muzej podvodnih dejavnosti, zbirko Čarobnega sveta školjk in piranski akvarij.
Na Nedeljski izlet smo se podali v osrčje Kozjanskega hribovja, kjer leži eden najstarejših in najmanjših trgov v Sloveniji – Podsreda. V kraju, kjer je nekoč kot kaplan služboval tudi Anton Aškerc, je tradicionalna, osrednja prireditev Kozjansko jabolko, ki se odvija v mesecu oktobru. S prireditvijo želijo prikazati sodelovanje s prebivalci parka in skupna prizadevanja pri varstvu naravnih vrednot in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan. Današnja Podsreda je naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. Korenine trga segajo v pozni srednji vek, ko je dobil tudi trške pravice in pranger – enega izmed 12 v Sloveniji.
Na Nedeljski izlet smo se podali v osrčje Kozjanskega hribovja, kjer leži eden najstarejših in najmanjših trgov v Sloveniji – Podsreda. V kraju, kjer je nekoč kot kaplan služboval tudi Anton Aškerc, je tradicionalna, osrednja prireditev Kozjansko jabolko, ki se odvija v mesecu oktobru. S prireditvijo želijo prikazati sodelovanje s prebivalci parka in skupna prizadevanja pri varstvu naravnih vrednot in ohranjanju kmetijske kulturne krajine na Kozjanskem, katere najbolj tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan. Današnja Podsreda je naselbina s tradicionalno trško parcelacijo. Korenine trga segajo v pozni srednji vek, ko je dobil tudi trške pravice in pranger – enega izmed 12 v Sloveniji.
Navadno vam v nedeljo svetujemo oddih v naravi, brez nepotrebnih piskajočih dejavnikov. Tokrat pa na izlet vabimo z vsaj eno pametno napravo v žepu, na katero lahko od junija naložite aplikacijo Nexto. Digitalni avdio, slikovni in tekstovni vodič nas bo vodil po Tehniškem muzeju Slovenije in med javnimi plastikami Stojana Batiča.
Navadno vam v nedeljo svetujemo oddih v naravi, brez nepotrebnih piskajočih dejavnikov. Tokrat pa na izlet vabimo z vsaj eno pametno napravo v žepu, na katero lahko od junija naložite aplikacijo Nexto. Digitalni avdio, slikovni in tekstovni vodič nas bo vodil po Tehniškem muzeju Slovenije in med javnimi plastikami Stojana Batiča.
V Sloveniji obstaja prelep delček narave, ki ste ga zagotovo že obiskali. Le da tega niste vedeli. Če se z vlakom peljete na relaciji Ljubljana-Maribor, na delu proge, ko med Pragerskim in končno postajo vlak celo razvije eno največjih hitrosti na Slovenskih železnicah sploh, mimo okna v nekaj sekundah zbeži Krajinski park Rački ribniki-Požeg.
V Sloveniji obstaja prelep delček narave, ki ste ga zagotovo že obiskali. Le da tega niste vedeli. Če se z vlakom peljete na relaciji Ljubljana-Maribor, na delu proge, ko med Pragerskim in končno postajo vlak celo razvije eno največjih hitrosti na Slovenskih železnicah sploh, mimo okna v nekaj sekundah zbeži Krajinski park Rački ribniki-Požeg.
V Sloveniji imamo samo enega kralja z malo začetnico, a še za tega ve veliko več Francozov kot Slovencev. Nekateri se nad Novo Gorico oglasijo le zato, da preverijo, ali je tam res grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine. Karel X. je namreč edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji. Pa tudi hrib, na katerem pod cerkvijo leži grobnica njegove družine, je med Novogoričani bolj kot Kostanjevica znan pod imenom Kapela in ne čudite se, če vas bodo, ko jo boste iskali, pošiljali na kras. V Sloveniji imamo vsaj tri Kostanjevice, a samo na eno greste in ko boste na njej, obiščite še vrt burbonk in Škrabčevo knjižnico. Če je tam mir in spokoj, pa je drugače v predoru pod hribom. Kdo ve, od kod tam tabla z napisom: »Tukaj sva se ljubila, ti in jaz, popolnoma gola«?
V Sloveniji imamo samo enega kralja z malo začetnico, a še za tega ve veliko več Francozov kot Slovencev. Nekateri se nad Novo Gorico oglasijo le zato, da preverijo, ali je tam res grobnica zadnjih članov francoske kraljeve rodbine. Karel X. je namreč edini francoski kralj, ki je pokopan zunaj Francije, in edini kralj, ki je pokopan v Sloveniji. Pa tudi hrib, na katerem pod cerkvijo leži grobnica njegove družine, je med Novogoričani bolj kot Kostanjevica znan pod imenom Kapela in ne čudite se, če vas bodo, ko jo boste iskali, pošiljali na kras. V Sloveniji imamo vsaj tri Kostanjevice, a samo na eno greste in ko boste na njej, obiščite še vrt burbonk in Škrabčevo knjižnico. Če je tam mir in spokoj, pa je drugače v predoru pod hribom. Kdo ve, od kod tam tabla z napisom: »Tukaj sva se ljubila, ti in jaz, popolnoma gola«?
Da je dolina Trente eden najslikovitejših delov Slovenije, priča truma turistov, ki jih srečamo na planinah in ob Soči, na turističnih kmetijah in ob (pre)polnih kampih. Mi pa smo tokrat poiskali miren kotiček, kjer ni bilo pokošeno že 40 let. Vasico Lemovje, kamor se odpravljamo na Nedeljski izlet, je namreč zadnji prebivalec zapustil leta 1972. Da so se ljudje odločili zapustiti hiše in čudovito planinsko okolje, se sicer ne gre čuditi tudi zaradi tega, ker do Lemovja nikoli ni bila speljana cesta, primanjkuje pa tudi vode.
Da je dolina Trente eden najslikovitejših delov Slovenije, priča truma turistov, ki jih srečamo na planinah in ob Soči, na turističnih kmetijah in ob (pre)polnih kampih. Mi pa smo tokrat poiskali miren kotiček, kjer ni bilo pokošeno že 40 let. Vasico Lemovje, kamor se odpravljamo na Nedeljski izlet, je namreč zadnji prebivalec zapustil leta 1972. Da so se ljudje odločili zapustiti hiše in čudovito planinsko okolje, se sicer ne gre čuditi tudi zaradi tega, ker do Lemovja nikoli ni bila speljana cesta, primanjkuje pa tudi vode.
Naš pogled na Nedeljskem izletu se tokrat ni odbijal od morske gladine, pogledali smo naravnost v morje. Kakšna je slovenska obala pod vodo, je tam kaj videti? Potapljači in morski biologi pravijo, da je izredno pestra in bogata, zato smo šli pogledati tudi sami in se potopili na Rtu Madona ob Piranu. Spregovorili smo o letnih časih pod vodo, razbitinah in umetniških akcijah, spreminjanju morskega dna in življenju, ki ga ogroža gradnja – le še 15 odstotkov slovenske obale je namreč v naravnem stanju.
Naš pogled na Nedeljskem izletu se tokrat ni odbijal od morske gladine, pogledali smo naravnost v morje. Kakšna je slovenska obala pod vodo, je tam kaj videti? Potapljači in morski biologi pravijo, da je izredno pestra in bogata, zato smo šli pogledati tudi sami in se potopili na Rtu Madona ob Piranu. Spregovorili smo o letnih časih pod vodo, razbitinah in umetniških akcijah, spreminjanju morskega dna in življenju, ki ga ogroža gradnja – le še 15 odstotkov slovenske obale je namreč v naravnem stanju.
Vabljeni na Bloško planoto, po kateri vodi Krpanova pot. Domačini so namreč prepričani, da je Martin Krpan živel prav v teh krajih, zato so številne naravne in kulturne znamenitosti povezali z ne preveč zahtevno in dobro označeno peš potjo
Vabljeni na Bloško planoto, po kateri vodi Krpanova pot. Domačini so namreč prepričani, da je Martin Krpan živel prav v teh krajih, zato so številne naravne in kulturne znamenitosti povezali z ne preveč zahtevno in dobro označeno peš potjo
Na nedeljski izlet smo se tokrat odpravili k izviru Bistrice.
Na nedeljski izlet smo se tokrat odpravili k izviru Bistrice.
Tokrat smo se odpravili na hlad v bližino Grosupljega, natančneje v Županovo jamo, ki so jo pol stoletja imenovali tudi Taborska jama. Jamo so za turiste odprli že leta 1927, o njenem naravnem vhodu, ki se imenuje Ledenica, pa je med drugim pisal tudi že Valvasor. Na sprehodu med čudovitim svetom kraških pojavov, boste izvedeli nekaj urbanih legend, zanimivosti o jamskih prostorih ter tudi, kdo so najznamenitejši prebivalci jame.
Tokrat smo se odpravili na hlad v bližino Grosupljega, natančneje v Županovo jamo, ki so jo pol stoletja imenovali tudi Taborska jama. Jamo so za turiste odprli že leta 1927, o njenem naravnem vhodu, ki se imenuje Ledenica, pa je med drugim pisal tudi že Valvasor. Na sprehodu med čudovitim svetom kraških pojavov, boste izvedeli nekaj urbanih legend, zanimivosti o jamskih prostorih ter tudi, kdo so najznamenitejši prebivalci jame.
Na tokratnem Nedeljskem izletu smo obiskali Divje babe in spoznavali skrivnostno obdobje neandertalca. Vrnili smo se v čas prve svetovne vojne, ki je močno zaznamovala te kraje. Gurmani naj prisluhnejo predstavitvi vrhunskega suhomesnatega izdelka s tako slovensko kot evropsko geografsko označbo. Dotaknili smo se tudi energetskih točk in uživali v razgledu na predalpsko hribovje. Morda ste uganili … potepali smo se po Šebreljski planoti.
Na tokratnem Nedeljskem izletu smo obiskali Divje babe in spoznavali skrivnostno obdobje neandertalca. Vrnili smo se v čas prve svetovne vojne, ki je močno zaznamovala te kraje. Gurmani naj prisluhnejo predstavitvi vrhunskega suhomesnatega izdelka s tako slovensko kot evropsko geografsko označbo. Dotaknili smo se tudi energetskih točk in uživali v razgledu na predalpsko hribovje. Morda ste uganili … potepali smo se po Šebreljski planoti.
Mir, šumenje vode, ptičje petje, hlad in osvežitev je pet ključnih besed, s katerimi bi lahko opisali Planinsko polje. Zaznamuje ga reka Unica, ena od rek s sedmimi imeni, ki ponikne konec polja in ponovno privre na plan v Močilniku kot Ljubljanica. Unica je pomagala izklesati Planinsko jamo, bogata pa je tudi z ribjim življem in v Planino privablja številne ribiče, pa tudi manj zahtevne pohodnike, saj je poti zanje veliko, vodijo tudi do ostankov gradu Hasberg.
Mir, šumenje vode, ptičje petje, hlad in osvežitev je pet ključnih besed, s katerimi bi lahko opisali Planinsko polje. Zaznamuje ga reka Unica, ena od rek s sedmimi imeni, ki ponikne konec polja in ponovno privre na plan v Močilniku kot Ljubljanica. Unica je pomagala izklesati Planinsko jamo, bogata pa je tudi z ribjim življem in v Planino privablja številne ribiče, pa tudi manj zahtevne pohodnike, saj je poti zanje veliko, vodijo tudi do ostankov gradu Hasberg.
Nedeljski izlet nas vodi v okolico Laškega, kjer skrit pred pogledi ljudi in turistov mirno hrumi Lahomniški sopot.
Nedeljski izlet nas vodi v okolico Laškega, kjer skrit pred pogledi ljudi in turistov mirno hrumi Lahomniški sopot.
Tokrat lahko rečemo, da smo na našem izletu kolovratili, a le zato, ker gremo na Kolovrat. Ta se dviga na desnem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom in je prehodno območje med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski strani. Med prvo svetovno vojno je tam italijanska vojska zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane “linea d’ armata”. Vojaki so se vkopali za 29 mesecev in v tem času izkopali kar nekaj sto metrov jarkov. Po vojni je čas prinesel svoje, marsikaj pa so odnesli domačini. Leta 2005 se je fundacija Poti miru lotila obnove, od domačinov je odkupila pločevino in leta 2008 odprla Muzej na prostem. Po jarkih – obnovljenih jih je 300 metrov – kaverni in na najvišjo točko muzeja na vzpetino na Grad na 1115 metrov nadmorske višine smo odšli z zgodovinarjem in vodnikom pri fundaciji Poti miru Mihaelom Uršičem.
Tokrat lahko rečemo, da smo na našem izletu kolovratili, a le zato, ker gremo na Kolovrat. Ta se dviga na desnem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom in je prehodno območje med Zgornjim Posočjem na slovenski strani in Benečijo na italijanski strani. Med prvo svetovno vojno je tam italijanska vojska zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane “linea d’ armata”. Vojaki so se vkopali za 29 mesecev in v tem času izkopali kar nekaj sto metrov jarkov. Po vojni je čas prinesel svoje, marsikaj pa so odnesli domačini. Leta 2005 se je fundacija Poti miru lotila obnove, od domačinov je odkupila pločevino in leta 2008 odprla Muzej na prostem. Po jarkih – obnovljenih jih je 300 metrov – kaverni in na najvišjo točko muzeja na vzpetino na Grad na 1115 metrov nadmorske višine smo odšli z zgodovinarjem in vodnikom pri fundaciji Poti miru Mihaelom Uršičem.
Kratek ovinek z avtoceste, ki vodi iz Kranja proti Jesenicam, vas pripelje v zavetje mogočnega Stola in zeleno dolino Završnice. Prebivalci okoliških vasi dolino, ki leži severno od Žirovnice, imenujejo tudi Zavrh. Tam je našel svoj mir v zavetju narave tudi Fran Saleški Finžgar. Danes je dolina, skupaj s potokom in akumulacijskim jezerom Završnica, priljubljeno izhodišče za pohodne in kolesarske izlete, športni navdušenci se lahko sprostijo tudi v Rekreacijskem parku Završnica, na obali jezera ali ob živahnem potoku pa bo obiskovalec v vročih poletnih dneh našel hlad in mir.
Kratek ovinek z avtoceste, ki vodi iz Kranja proti Jesenicam, vas pripelje v zavetje mogočnega Stola in zeleno dolino Završnice. Prebivalci okoliških vasi dolino, ki leži severno od Žirovnice, imenujejo tudi Zavrh. Tam je našel svoj mir v zavetju narave tudi Fran Saleški Finžgar. Danes je dolina, skupaj s potokom in akumulacijskim jezerom Završnica, priljubljeno izhodišče za pohodne in kolesarske izlete, športni navdušenci se lahko sprostijo tudi v Rekreacijskem parku Završnica, na obali jezera ali ob živahnem potoku pa bo obiskovalec v vročih poletnih dneh našel hlad in mir.
Zaradi vročine, se je Nedeljski izlet pomaknil malo višje. Čeprav, kot boste slišali, ima to z višino in hladom tudi svojo rahlo nenavadno komponento.
Zaradi vročine, se je Nedeljski izlet pomaknil malo višje. Čeprav, kot boste slišali, ima to z višino in hladom tudi svojo rahlo nenavadno komponento.
Na severnem obrobju Ljubljane ob reki Savi je še pred nekaj leti bilo območje gostega grmičevja, več nelegalnih odlagališč odpadkov in zanemarjene okolice. Zdaj pa je tam po velikem čiščenju nastal pravi rekreacijski center, ki pa je do nedavnega bil še precej nepoznan. Nekaj manj kot 10 km urejene sprehajalne poti ponuja prostor za sprostitev, izobraževanje in aktivni oddih. Na voljo so tudi piknik prostori, otroška igrišča, plezalna stena in prava mala živalska farma.
Na severnem obrobju Ljubljane ob reki Savi je še pred nekaj leti bilo območje gostega grmičevja, več nelegalnih odlagališč odpadkov in zanemarjene okolice. Zdaj pa je tam po velikem čiščenju nastal pravi rekreacijski center, ki pa je do nedavnega bil še precej nepoznan. Nekaj manj kot 10 km urejene sprehajalne poti ponuja prostor za sprostitev, izobraževanje in aktivni oddih. Na voljo so tudi piknik prostori, otroška igrišča, plezalna stena in prava mala živalska farma.
Ozka soteska je bila edina pot za spravilo pohorskega lesa v dolino, zato so seveda ob reki nastali številni mlini in žage. Reka Oplotniščica jih je poganjala brez težav – v bistvu gre bolj za hudournik, ker na svoji zelo kratki poti do vasi naredi že 1000 metrov višinske razlike. Danes žag ni več, je pa v vintgarju urejena sprehajalna učna pot, ki smo jo obiskali.
Ozka soteska je bila edina pot za spravilo pohorskega lesa v dolino, zato so seveda ob reki nastali številni mlini in žage. Reka Oplotniščica jih je poganjala brez težav – v bistvu gre bolj za hudournik, ker na svoji zelo kratki poti do vasi naredi že 1000 metrov višinske razlike. Danes žag ni več, je pa v vintgarju urejena sprehajalna učna pot, ki smo jo obiskali.
Cerkniško jezero je čarobno lepo v vseh letnih časih; poleti lahko v njem plavamo, pozimi, kadar je dovolj hladno, po njegovi zamrznjeni površini drsamo, okolica ponuja obilico kolesarskih, tekaških in pohodniških užitkov. Po obilnejših padavinah s skoraj 30 kvadratnimi kilometri zalite površine postane največje slovensko jezero, sicer pa je celotno njegovo območje pravi raj za ljubitelje ptic, ribiče, botanike in vse, ki si želijo prosti čas preživeti v neokrnjeni naravi.
Cerkniško jezero je čarobno lepo v vseh letnih časih; poleti lahko v njem plavamo, pozimi, kadar je dovolj hladno, po njegovi zamrznjeni površini drsamo, okolica ponuja obilico kolesarskih, tekaških in pohodniških užitkov. Po obilnejših padavinah s skoraj 30 kvadratnimi kilometri zalite površine postane največje slovensko jezero, sicer pa je celotno njegovo območje pravi raj za ljubitelje ptic, ribiče, botanike in vse, ki si želijo prosti čas preživeti v neokrnjeni naravi.
Zgornja Idrijca - vabi razgibana, raznolika, neokrnjena in včasih celo podivjana narava. Odkrivali smo naravne znamenitosti krajinskega parka Zgornja Idrijca in raziskovali njegove geološke, botanične in reliefne posebnosti. Ustavili smo se pri Scopolijevem spominskem vrtu, Divjem jezeru in naravnem kopališču Lajšt.
Zgornja Idrijca - vabi razgibana, raznolika, neokrnjena in včasih celo podivjana narava. Odkrivali smo naravne znamenitosti krajinskega parka Zgornja Idrijca in raziskovali njegove geološke, botanične in reliefne posebnosti. Ustavili smo se pri Scopolijevem spominskem vrtu, Divjem jezeru in naravnem kopališču Lajšt.
Tokrat smo se na Nedeljski izlet podali med griče osrednjih slovenskih goric, v kraj, ki lepo napreduje v maniri slovenskega občinsko-komunalnega booma in kjer je moč najti tudi nekaj malega ekstravagance.
Tokrat smo se na Nedeljski izlet podali med griče osrednjih slovenskih goric, v kraj, ki lepo napreduje v maniri slovenskega občinsko-komunalnega booma in kjer je moč najti tudi nekaj malega ekstravagance.
Obstaja še druga plat Ljubljane, ki se skriva pred očmi vsakdana. Zato smo se v Nedeljskem izletu odpravili na malce drugačno turistično turo, ki je začela delovati lani pod okriljem Kraljev ulice. Projekt Nevid(e)na Ljubljana predstavlja turistično turo z vodičem brezdomcem, ki je živel dolgo na cesti in pozna Ljubljano kot svoj žep.
Obstaja še druga plat Ljubljane, ki se skriva pred očmi vsakdana. Zato smo se v Nedeljskem izletu odpravili na malce drugačno turistično turo, ki je začela delovati lani pod okriljem Kraljev ulice. Projekt Nevid(e)na Ljubljana predstavlja turistično turo z vodičem brezdomcem, ki je živel dolgo na cesti in pozna Ljubljano kot svoj žep.
Tokrat se na izlet odpravljamo v kraj, ki pije vodo. Sistem sedemnajstih presihajočih jezer v okolici Pivke je edinstven kraj, kjer se jezera pojavljajo in izginjajo iz dneva v dan. Ne gre za mlakuže, največje jezero je lahko globoko tudi do 30 metrov, zaradi izginjajoče vode pa so tam nastali tudi izredno bogati naravni habitati.
Tokrat se na izlet odpravljamo v kraj, ki pije vodo. Sistem sedemnajstih presihajočih jezer v okolici Pivke je edinstven kraj, kjer se jezera pojavljajo in izginjajo iz dneva v dan. Ne gre za mlakuže, največje jezero je lahko globoko tudi do 30 metrov, zaradi izginjajoče vode pa so tam nastali tudi izredno bogati naravni habitati.
178 je pri nas vseh planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov. Med ličnejšimi pa je prav gotovo naša prva slovenska planinska koča, čeprav je od njene prve postavitve minilo več kot 120 let. Verjetno je ena redkih s straniščem na štrbunk, verjetno pa je tudi ena redkih z WiFi-jem. Na obronku planine za Liscem v južnih bohinjskih gorah so 15. julija leta 1894 zaškripala vrata prve slovenske koče. Kraj nad Bohinjsko Bistrico in pod Črno prstjo, na višini 1346 metrov, so verjetno izbrali zaradi lepega razgleda na Bohinjsko dolino, koča je bila tam varna pred silnimi vetrovi in plazovi. A zgodovina koči ni prizanesla in napis “odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska” je bil napisan dvakrat, drugič leta 2006. Orožnova koča, sveti kraj slovenskih planincev, kot ji pravi oče koče Lovro Vojvoda, bomo obiskali tokrat na našem izletu.
178 je pri nas vseh planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov. Med ličnejšimi pa je prav gotovo naša prva slovenska planinska koča, čeprav je od njene prve postavitve minilo več kot 120 let. Verjetno je ena redkih s straniščem na štrbunk, verjetno pa je tudi ena redkih z WiFi-jem. Na obronku planine za Liscem v južnih bohinjskih gorah so 15. julija leta 1894 zaškripala vrata prve slovenske koče. Kraj nad Bohinjsko Bistrico in pod Črno prstjo, na višini 1346 metrov, so verjetno izbrali zaradi lepega razgleda na Bohinjsko dolino, koča je bila tam varna pred silnimi vetrovi in plazovi. A zgodovina koči ni prizanesla in napis “odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska” je bil napisan dvakrat, drugič leta 2006. Orožnova koča, sveti kraj slovenskih planincev, kot ji pravi oče koče Lovro Vojvoda, bomo obiskali tokrat na našem izletu.
Tokrat se bomo odpravili na Dolenjsko, v Mirno Peč, kjer se ponašajo z znamenitimi rojaki, Tonetom Pavčkom, Lojzetom Slakom in Letečim Kranjcem Ludvikom Staričem. Mirna Peč je bila nekoč celo prafara za Novo mesto, na velikonočni ponedeljek pa bo v kraju več motoristov, kot občina premore prebivalcev.
Tokrat se bomo odpravili na Dolenjsko, v Mirno Peč, kjer se ponašajo z znamenitimi rojaki, Tonetom Pavčkom, Lojzetom Slakom in Letečim Kranjcem Ludvikom Staričem. Mirna Peč je bila nekoč celo prafara za Novo mesto, na velikonočni ponedeljek pa bo v kraju več motoristov, kot občina premore prebivalcev.
Sveta Ana v Slovenskih goricah ni bila vedno Sveta Ana! Za nekaj desetletij je postala Spodnja Ščavnica, čeprav je naselje na hribu, za razliko od Zgornje Ščavnice, ki je v dolini. Ime se je spreminjalo, neverjeten razgled proti Pohorju pa je ostal enak.
Sveta Ana v Slovenskih goricah ni bila vedno Sveta Ana! Za nekaj desetletij je postala Spodnja Ščavnica, čeprav je naselje na hribu, za razliko od Zgornje Ščavnice, ki je v dolini. Ime se je spreminjalo, neverjeten razgled proti Pohorju pa je ostal enak.
V času vrhunca smučarske sezone, ko bomo spet spremljali pokal Vitranc, smo se na nedeljski izlet odpravili v smučarski muzej v Tržiču. Gre za dokaj novo, pred letom dni odprto razstavo, ki povzema razvoj smučanja v svetu in predvsem na Slovenskem. Na sodoben način predstavi razvoj smuči in druge smučarske opreme, tehnike, ki so spremenile šport, in bogato tradicijo tržiškega smučanja.
V času vrhunca smučarske sezone, ko bomo spet spremljali pokal Vitranc, smo se na nedeljski izlet odpravili v smučarski muzej v Tržiču. Gre za dokaj novo, pred letom dni odprto razstavo, ki povzema razvoj smučanja v svetu in predvsem na Slovenskem. Na sodoben način predstavi razvoj smuči in druge smučarske opreme, tehnike, ki so spremenile šport, in bogato tradicijo tržiškega smučanja.
V naših logih, gozdovih ali na tistih negnojenih travnikih jih ni na milijarde. So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo »snowdrop« – snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti. Govorimo seveda o zvončkih, znanilcih pomladi, ki so pravzaprav cvetlice zime. Na belo preprogo zvončkov na Valu 202 zaidemo to nedeljo, vmes pa bomo smuknili tudi na Otok, kjer so zvončki resda redkejši, a zato toliko bolj cenjeni. Minuli teden je namreč sredi pristne bratanske galantofilije, kot pravimo obsesiji nad zvončki, padla nova rekorda cena te cvetlice – na dražbi so za čebulico ene izmed različic odšteli celih 1390 funtov!
V naših logih, gozdovih ali na tistih negnojenih travnikih jih ni na milijarde. So izjemno raznoliki, a čeprav jim Angleži pravijo »snowdrop« – snežna kapljica, je popolnoma belega zelo težko najti. Govorimo seveda o zvončkih, znanilcih pomladi, ki so pravzaprav cvetlice zime. Na belo preprogo zvončkov na Valu 202 zaidemo to nedeljo, vmes pa bomo smuknili tudi na Otok, kjer so zvončki resda redkejši, a zato toliko bolj cenjeni. Minuli teden je namreč sredi pristne bratanske galantofilije, kot pravimo obsesiji nad zvončki, padla nova rekorda cena te cvetlice – na dražbi so za čebulico ene izmed različic odšteli celih 1390 funtov!
Kokoška je manjši kraški hrib, ki leži ma meji med Slovenijo in Italijo. Zaradi svojih ne preveč zahtevnih pohodnih poti je primeren cilj za vse starostne skupine, vzpon nanj pa je najbolj priporočljiv ravno v zimskem času.
Kokoška je manjši kraški hrib, ki leži ma meji med Slovenijo in Italijo. Zaradi svojih ne preveč zahtevnih pohodnih poti je primeren cilj za vse starostne skupine, vzpon nanj pa je najbolj priporočljiv ravno v zimskem času.
Enkrat v letu je čas, ko našo deželo uradno preplavijo maškare. Med Grosupljim in Suho krajino, blizu Trubarjeve Raščice, v Zagorici pri Dobrepolju so te prav posebne. Podatkov, kdaj natanko se je tam začelo pustovanje, ni, so pa vaščani zagoriške mačkare obudili v 60. letih prejšnjega stoletja. Ko so na kupu vse, je to približno 50 likov. Od trinogega dvojčka ali debeluha, pa Mary z ljubimcem iz Amerike, do seveda grbcev in jajčarjev. Jajčar s kustorjem na glavi in jajčarica s cekarjem obiskujeta domove in nabirata – bolj kot nekoč jajca – evre. Pa ne le pustne šege, v Zagorici ohranjajo tudi njihovo narečje s pripovedovanjem zgodb s tistega konca, ki je znan tudi kot rojstna vas slovenskih likovnih umetnikov bratov Kraljev.
Enkrat v letu je čas, ko našo deželo uradno preplavijo maškare. Med Grosupljim in Suho krajino, blizu Trubarjeve Raščice, v Zagorici pri Dobrepolju so te prav posebne. Podatkov, kdaj natanko se je tam začelo pustovanje, ni, so pa vaščani zagoriške mačkare obudili v 60. letih prejšnjega stoletja. Ko so na kupu vse, je to približno 50 likov. Od trinogega dvojčka ali debeluha, pa Mary z ljubimcem iz Amerike, do seveda grbcev in jajčarjev. Jajčar s kustorjem na glavi in jajčarica s cekarjem obiskujeta domove in nabirata – bolj kot nekoč jajca – evre. Pa ne le pustne šege, v Zagorici ohranjajo tudi njihovo narečje s pripovedovanjem zgodb s tistega konca, ki je znan tudi kot rojstna vas slovenskih likovnih umetnikov bratov Kraljev.
Radensko polje jugovzhodno od Grosupljega je ob našem obisku prekrival sneg, nad belo odejo pa se je dvigal osamelec Kopanj. France Prešeren naj bi bil ob pogledu nanj dejal: “Grič je, cerkev je, kje je pa voda?” Ko voda zalije Radensko polje, Kopanj po pripovedovanju domačinov res spominja na Bled. Morda je to Prešernu v otroških dneh v spomin priklicalo rojstno Gorenjsko. Na Kopanju je namreč preživel dve leti otroštva. Stari stric Jožef Prešeren, kopanjski duhovnik, je malega Franceta vzel k sebi ter ga naučil brati in pisati, pranečak pa je v zameno pasel krave. V spomin na te dni od Grosupljega do Kopanja poteka Prešernova pot, po kateri se 8. februarja vije kolona pohodnikov, privlačen kulturno-pohodniški izlet pa je tudi katerikoli drug dan v letu.
Radensko polje jugovzhodno od Grosupljega je ob našem obisku prekrival sneg, nad belo odejo pa se je dvigal osamelec Kopanj. France Prešeren naj bi bil ob pogledu nanj dejal: “Grič je, cerkev je, kje je pa voda?” Ko voda zalije Radensko polje, Kopanj po pripovedovanju domačinov res spominja na Bled. Morda je to Prešernu v otroških dneh v spomin priklicalo rojstno Gorenjsko. Na Kopanju je namreč preživel dve leti otroštva. Stari stric Jožef Prešeren, kopanjski duhovnik, je malega Franceta vzel k sebi ter ga naučil brati in pisati, pranečak pa je v zameno pasel krave. V spomin na te dni od Grosupljega do Kopanja poteka Prešernova pot, po kateri se 8. februarja vije kolona pohodnikov, privlačen kulturno-pohodniški izlet pa je tudi katerikoli drug dan v letu.
V tokratnem Nedeljskem izletu preverjamo teorijo in prakso slovenskih naravnih drsališč.
V tokratnem Nedeljskem izletu preverjamo teorijo in prakso slovenskih naravnih drsališč.
V občutljivih časih, ko arbitražna komisija pretresa, kod naj bi tekla meja po morju in ponekod na kopnem med Hrvaško in Slovenijo, ko se spet vrstijo incidenti v Piranskem zalivu in izmenjuje diplomatska pošta med državama se bomo na Valu 202 lotili morda še najbolj perečega vprašanja: je slovenski nacionalni junak Peter Klepec Slovenec ali Hrvat? Mu je bilo res ime Peter ali je bil Petar, se je pisal Klepec ali Klepac? Je bil rojen v Osilnici na tej strani Kolpe ali v Malom Lugu na oni strani? Raziskujemo v Nedeljskem izletu.
V občutljivih časih, ko arbitražna komisija pretresa, kod naj bi tekla meja po morju in ponekod na kopnem med Hrvaško in Slovenijo, ko se spet vrstijo incidenti v Piranskem zalivu in izmenjuje diplomatska pošta med državama se bomo na Valu 202 lotili morda še najbolj perečega vprašanja: je slovenski nacionalni junak Peter Klepec Slovenec ali Hrvat? Mu je bilo res ime Peter ali je bil Petar, se je pisal Klepec ali Klepac? Je bil rojen v Osilnici na tej strani Kolpe ali v Malom Lugu na oni strani? Raziskujemo v Nedeljskem izletu.
Tokratni Nedeljski izlet nas bo popeljal v Udin boršt, skoraj 2000 hektarov veliko gozdnato območje, ki leži severno od Kranja. Čeprav na Gorenjskem, je Udin boršt lep primer konglomeratnega krasa – vrtače, kraški izviri in celo jame dajejo enemu največjih nižinskih gozdnatih območij pri nas razgibano podobo.
Tokratni Nedeljski izlet nas bo popeljal v Udin boršt, skoraj 2000 hektarov veliko gozdnato območje, ki leži severno od Kranja. Čeprav na Gorenjskem, je Udin boršt lep primer konglomeratnega krasa – vrtače, kraški izviri in celo jame dajejo enemu največjih nižinskih gozdnatih območij pri nas razgibano podobo.
Čeprav začetke osmic številni povezujejo z Marijo Terezijo ali celo Karlom Velikim, jih je v resnici leta 1784 uvedel cesar Jožef II. z dekretom, ki je kmetom dovolil neobdavčeno prodajo pridelanega vina. Ena klet oziroma domačija lahko organizira osmico dvakrat letno, obiščete pa jih lahko le na Primorskem - na Krasu, v slovenski Istri in v Vipavski dolini. Razmah osmic je bilo občutiti v prvih letih po drugi svetovni vojni, pa tudi po osamosvojitvi Slovenije so privlačile številne obiskovalce od blizu in daleč. Kako je z njimi danes, kakšen pomen imajo in kaj obiskovalcem ponujajo?
Čeprav začetke osmic številni povezujejo z Marijo Terezijo ali celo Karlom Velikim, jih je v resnici leta 1784 uvedel cesar Jožef II. z dekretom, ki je kmetom dovolil neobdavčeno prodajo pridelanega vina. Ena klet oziroma domačija lahko organizira osmico dvakrat letno, obiščete pa jih lahko le na Primorskem - na Krasu, v slovenski Istri in v Vipavski dolini. Razmah osmic je bilo občutiti v prvih letih po drugi svetovni vojni, pa tudi po osamosvojitvi Slovenije so privlačile številne obiskovalce od blizu in daleč. Kako je z njimi danes, kakšen pomen imajo in kaj obiskovalcem ponujajo?
Te dni bodo v okvirju tekmovanja »Moja dežela-lepa in gostoljubna« podelili cel kup nagrad. Turistična zveza Slovenije, prirediteljica tekmovanja je med mnoge druge uvrstila tudi kategorijo; »Naj pot«, ki jo bo dobila pot z nekoliko enigmatičnim naslovom: »Vinotur«. Pot povezuje Svečino v Slovenskih goricah in sosednjo avstrijsko občino Ratch an der Weinstrasse. No, Val 202 ima v Svečini, zahvaljujoč obsežni dopisniški mreži, že nekaj let svojega poročevalca. Sicer je aktiven ob torkih, vendar se je tokrat potrudil tudi za Nedeljski izlet. In še to; pozoren poslušalec bo v današnjem Nedeljskem izlet opazil kar nekaj elementov korupcije, a na srečo KPK razpada, tako da bo oddaja, razen ideje za pot pod noge, minila nekaznovano. Na Vinotur se je s kolesom podal Marko Radmilovič.
Te dni bodo v okvirju tekmovanja »Moja dežela-lepa in gostoljubna« podelili cel kup nagrad. Turistična zveza Slovenije, prirediteljica tekmovanja je med mnoge druge uvrstila tudi kategorijo; »Naj pot«, ki jo bo dobila pot z nekoliko enigmatičnim naslovom: »Vinotur«. Pot povezuje Svečino v Slovenskih goricah in sosednjo avstrijsko občino Ratch an der Weinstrasse. No, Val 202 ima v Svečini, zahvaljujoč obsežni dopisniški mreži, že nekaj let svojega poročevalca. Sicer je aktiven ob torkih, vendar se je tokrat potrudil tudi za Nedeljski izlet. In še to; pozoren poslušalec bo v današnjem Nedeljskem izlet opazil kar nekaj elementov korupcije, a na srečo KPK razpada, tako da bo oddaja, razen ideje za pot pod noge, minila nekaznovano. Na Vinotur se je s kolesom podal Marko Radmilovič.
"Eno leto in dan za lan," so rekli včasih, toliko dela in časa zahteva ta kulturna rastlina. Včasih so imeli skoraj pri vsaki hiši del njive zasejan z lanom, s prihodom industrijskih tkanin pa je njegova uporaba skoraj zamrla. V tokratnem Nedeljskem izletu potujemo v dediščino lanu, med modra polja, dišeče lanene rjuhe in bistro laneno olje.
"Eno leto in dan za lan," so rekli včasih, toliko dela in časa zahteva ta kulturna rastlina. Včasih so imeli skoraj pri vsaki hiši del njive zasejan z lanom, s prihodom industrijskih tkanin pa je njegova uporaba skoraj zamrla. V tokratnem Nedeljskem izletu potujemo v dediščino lanu, med modra polja, dišeče lanene rjuhe in bistro laneno olje.
Tik preden se Drava zapodi v Maribor ima kar precej dela. In vse to spremlja Kamnica. Kamnica je tako domača, a tako tuja. Kamničanov je vedno manj, prišlekov vedno več.
Tik preden se Drava zapodi v Maribor ima kar precej dela. In vse to spremlja Kamnica. Kamnica je tako domača, a tako tuja. Kamničanov je vedno manj, prišlekov vedno več.
Pozabite na garmina, tokrat bi s preračunavanjem, kam, oplel. Najlaže boste do Razazije prišli čez Vojsko nad Idrijo. A najlaže pomeni po makadamu, kolovozu in gozdni cesti. Pa vendar je kraj, na južnem pobočju Vojskarske planote v katerem ni industrije, cest in onesnaženja, našlo že nekaj ljudi. Veliko jih je prišlo, malo ostalo. Vsaj za stalno. Čeprav tisti, ki so, uradno živijo v Gorenji Trebuši, se zaselek imenuje Razazija. Od kod to ime, ni jasno. Prav mogoče pa je, da po bogu sonca Raju, ki vsako jutro, ko se pripelje čez hrib, zazija.
Pozabite na garmina, tokrat bi s preračunavanjem, kam, oplel. Najlaže boste do Razazije prišli čez Vojsko nad Idrijo. A najlaže pomeni po makadamu, kolovozu in gozdni cesti. Pa vendar je kraj, na južnem pobočju Vojskarske planote v katerem ni industrije, cest in onesnaženja, našlo že nekaj ljudi. Veliko jih je prišlo, malo ostalo. Vsaj za stalno. Čeprav tisti, ki so, uradno živijo v Gorenji Trebuši, se zaselek imenuje Razazija. Od kod to ime, ni jasno. Prav mogoče pa je, da po bogu sonca Raju, ki vsako jutro, ko se pripelje čez hrib, zazija.
Odpravili smo se takoj čez mejo, na italijanske Opčine. Te so že več kot stoletje dom enega najznamenitejših italijanskih, pa tudi evropskih tramvajskih sistemov, ki je kot turistična atrakcija in tehnološka posebnost postal eden pomembnejših simbolov mesta.
Odpravili smo se takoj čez mejo, na italijanske Opčine. Te so že več kot stoletje dom enega najznamenitejših italijanskih, pa tudi evropskih tramvajskih sistemov, ki je kot turistična atrakcija in tehnološka posebnost postal eden pomembnejših simbolov mesta.
Tako blizu in tako daleč ni le misel povezana s slovensko košarkarsko reprezentanco, temveč tudi s Homom. Hom je hrib, morebiti vzpetina, nikakor ne gora. In Hom je eden tistih hribov, ki plačuje ceno neenakomernega regionalnega razvoja v Sloveniji. Hočemo povedati, da če bi bil Hom pri Ljubljani, bi se imenoval Šmarna gora. Ker je pa nad Matkami, je pač Hom.
Tako blizu in tako daleč ni le misel povezana s slovensko košarkarsko reprezentanco, temveč tudi s Homom. Hom je hrib, morebiti vzpetina, nikakor ne gora. In Hom je eden tistih hribov, ki plačuje ceno neenakomernega regionalnega razvoja v Sloveniji. Hočemo povedati, da če bi bil Hom pri Ljubljani, bi se imenoval Šmarna gora. Ker je pa nad Matkami, je pač Hom.
Dovolj je, da Plitvice vidiš enkrat, ampak enkrat je pa obvezno. Neobvezno, a vseeno priporočljivo je to narediti jeseni ali spomladi, poleti je gneča, potke ob slapovih in jezerih pa nič širše. Območje v Ličko-senjski županiji je najstarejši park v jugovzhodni Evropi in največji na Hrvaškem, prvi obiskovalci pa so tja hodili že v 19. stoletju. Park s 16 jezeri, ki so verjetno prej kot po svoji plitvi globini, ki to pravzaprav ni, dobila ime po reki Plitvici, so ustanovili leta 1949, leta 1979 pa je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Dovolj je, da Plitvice vidiš enkrat, ampak enkrat je pa obvezno. Neobvezno, a vseeno priporočljivo je to narediti jeseni ali spomladi, poleti je gneča, potke ob slapovih in jezerih pa nič širše. Območje v Ličko-senjski županiji je najstarejši park v jugovzhodni Evropi in največji na Hrvaškem, prvi obiskovalci pa so tja hodili že v 19. stoletju. Park s 16 jezeri, ki so verjetno prej kot po svoji plitvi globini, ki to pravzaprav ni, dobila ime po reki Plitvici, so ustanovili leta 1949, leta 1979 pa je bil uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.
Letošnje poletje do izletov na prostem ni preveč prijazno, zato smo se tokrat odločili, da gremo pod zemljo. Pa ne v kakšno izmed naravnih jam, ki jih je v Sloveniji na pretek, ampak v jame, ki so posledica dela človeških rok. V kremenčev pesek izkopane repnice na Bizeljskem so služile in še služijo kmetom na različne načine – včasih so v njih shranjevali poljščine, danes tam v steklenicah zori vino. Podzemni sistemi hodnikov in jam kljubujejo času brez kakršnihkoli podpornih materialov.
Letošnje poletje do izletov na prostem ni preveč prijazno, zato smo se tokrat odločili, da gremo pod zemljo. Pa ne v kakšno izmed naravnih jam, ki jih je v Sloveniji na pretek, ampak v jame, ki so posledica dela človeških rok. V kremenčev pesek izkopane repnice na Bizeljskem so služile in še služijo kmetom na različne načine – včasih so v njih shranjevali poljščine, danes tam v steklenicah zori vino. Podzemni sistemi hodnikov in jam kljubujejo času brez kakršnihkoli podpornih materialov.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
V tokratnem Nedeljskem izletu se odpravljamo tja, kjer sta doma voda in energija. In to niso Dravske elektrarne, ali, bog ne daj, veriga elektrarn na spodnji Savi. Obiskali bomo Bukovniško jezero, odmaknjeno od običajne prekmursko-kolesarsko-topliško usmerjene turistične histerije.
V tokratnem Nedeljskem izletu se odpravljamo tja, kjer sta doma voda in energija. In to niso Dravske elektrarne, ali, bog ne daj, veriga elektrarn na spodnji Savi. Obiskali bomo Bukovniško jezero, odmaknjeno od običajne prekmursko-kolesarsko-topliško usmerjene turistične histerije.
700 hektarjev zemljišča, 20 kilometrov kolesarskih in pohodnih poti pri Sežani.
700 hektarjev zemljišča, 20 kilometrov kolesarskih in pohodnih poti pri Sežani.
Kje je območje, na katerem lahko, ne da bi koga žalili, rečemo guzica ali kurba? Jugozahodno od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami ležijo Kornati. 147 otokov, otočkov in grebenov. Največji je prav otok Kornat, po katerem je otočje dobilo ime.
Kje je območje, na katerem lahko, ne da bi koga žalili, rečemo guzica ali kurba? Jugozahodno od Pašmana, med Dugim otokom in Žirjami ležijo Kornati. 147 otokov, otočkov in grebenov. Največji je prav otok Kornat, po katerem je otočje dobilo ime.
Oba redna poslušalca Nedeljskega izleta se spomnita, kako smo pred nekaj tedni obiskali dalmatinsko mesto Šibenik in njegovo okolico. Ker je bil odziv poslušalcev tako ugoden, se v Šibenik podajmo še enkrat. Toda tokrat ne v Dalmacijo, temveč v Šentjur pri Celju.
Oba redna poslušalca Nedeljskega izleta se spomnita, kako smo pred nekaj tedni obiskali dalmatinsko mesto Šibenik in njegovo okolico. Ker je bil odziv poslušalcev tako ugoden, se v Šibenik podajmo še enkrat. Toda tokrat ne v Dalmacijo, temveč v Šentjur pri Celju.
Zaradi vse večjega taljenja ledu, postaja arktično območje vse bolj mikavno za države, ki ga obkrožajo. Bije je se tiha vojna, komu bo pripadal severni pol oziroma – še pomembneje – bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. V arktični krog tako vstopa vedno več znanstvenih odprav, ki iščejo dokaze za to, kdo bi si lahko […]
Zaradi vse večjega taljenja ledu, postaja arktično območje vse bolj mikavno za države, ki ga obkrožajo. Bije je se tiha vojna, komu bo pripadal severni pol oziroma – še pomembneje – bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina. V arktični krog tako vstopa vedno več znanstvenih odprav, ki iščejo dokaze za to, kdo bi si lahko […]
Med Kninom in Skradinom leži Narodni park Krka. Reki Krki pravijo tudi hči Dinare, saj izvira prav pod to goro, le nekaj kilometrov proč od Knina. Reka v svojem toku, vse do ustja, do kanala svetega Anteja pri Šibeniku, tvori pravo naravno umetnino. Od kanjona, kjer so Nemci našli svoj divji zahod za snemanje filma Winnetou, do zelenih slapov, obdanih z lehnjakom. Tam lahko obiščete obnovljene mline in drugo najstarejšo hidroelektrarno na svetu. Njena graditev je povezana z rastlino bolhač, ki jo danes najdemo celo na Nizozemskem. Na otoku Visovac pa so zasajene rastline iz še bolj oddaljenih dežel.
Med Kninom in Skradinom leži Narodni park Krka. Reki Krki pravijo tudi hči Dinare, saj izvira prav pod to goro, le nekaj kilometrov proč od Knina. Reka v svojem toku, vse do ustja, do kanala svetega Anteja pri Šibeniku, tvori pravo naravno umetnino. Od kanjona, kjer so Nemci našli svoj divji zahod za snemanje filma Winnetou, do zelenih slapov, obdanih z lehnjakom. Tam lahko obiščete obnovljene mline in drugo najstarejšo hidroelektrarno na svetu. Njena graditev je povezana z rastlino bolhač, ki jo danes najdemo celo na Nizozemskem. Na otoku Visovac pa so zasajene rastline iz še bolj oddaljenih dežel.
Marko Radmilovič nas odpelje v kraljestvo pridevnikov. In zelenih gozdov ter še vedno bistrih vod. Najbolj bistre pa so vode v Bistri! To je znana resnica, ki jo vsi poznajo. Čeprav Bistre nihče ne pozna.
Marko Radmilovič nas odpelje v kraljestvo pridevnikov. In zelenih gozdov ter še vedno bistrih vod. Najbolj bistre pa so vode v Bistri! To je znana resnica, ki jo vsi poznajo. Čeprav Bistre nihče ne pozna.
Okoli tri desetletja ostaja teorija in praksa nedeljskega izleta praktično nespremenjena. Podamo se na slovensko podeželje, najdemo neodkrito in ne razvpito lepoto ali znamenitost ter v glavnem urbano prebivalstvo seznanimo z našo najdbo. Tokrat bomo sliko obrnili. Odpravili smo se v urbano okolje ter podeželane povabili v mesto. Lahko pa bi se nam pridružili tudi meščani. Vendar z mesti imamo problem. Malo jih je in še od tega je Ljubljana s svojim Lonely Planet uspehom tako preplavljena s turisti, da v njej ekipa nedeljskega izleta nima kaj iskati. Zato je potrebno v Maribor.
Okoli tri desetletja ostaja teorija in praksa nedeljskega izleta praktično nespremenjena. Podamo se na slovensko podeželje, najdemo neodkrito in ne razvpito lepoto ali znamenitost ter v glavnem urbano prebivalstvo seznanimo z našo najdbo. Tokrat bomo sliko obrnili. Odpravili smo se v urbano okolje ter podeželane povabili v mesto. Lahko pa bi se nam pridružili tudi meščani. Vendar z mesti imamo problem. Malo jih je in še od tega je Ljubljana s svojim Lonely Planet uspehom tako preplavljena s turisti, da v njej ekipa nedeljskega izleta nima kaj iskati. Zato je potrebno v Maribor.
Morda imate tudi sami občutek, da je opic različnih razvojnih stopenj in na različnih funkcijah okoli nas vsak dan več … Ampak uradno smo v Evropi opice, ki so nekoč poseljevale lep kos celine, zamudili za nekaj 10 tisoč let. Damjan Zorc je bil do nedavnega prepričan, da je dandanašnji neposreden stik z opicami na evropskih tleh mogoč le še na Gibraltarju, kjer je pred leti užival v družbi nekaj sto prostoživečih magotov ali berberskih opic. Zdaj ve, da se je mogoče z našimi bližnjimi sorodnicami družiti dosti bližje, na Gori opic, med smrekami na avstrijskem Koroškem.
Morda imate tudi sami občutek, da je opic različnih razvojnih stopenj in na različnih funkcijah okoli nas vsak dan več … Ampak uradno smo v Evropi opice, ki so nekoč poseljevale lep kos celine, zamudili za nekaj 10 tisoč let. Damjan Zorc je bil do nedavnega prepričan, da je dandanašnji neposreden stik z opicami na evropskih tleh mogoč le še na Gibraltarju, kjer je pred leti užival v družbi nekaj sto prostoživečih magotov ali berberskih opic. Zdaj ve, da se je mogoče z našimi bližnjimi sorodnicami družiti dosti bližje, na Gori opic, med smrekami na avstrijskem Koroškem.
Junij je običajno najboljši čas za krajše in daljše izlete v gore. V Sloveniji je možnosti za take izlete ogromno, po podatkih Planinske zveze Slovenije se v gore letno odpravi okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Med najbolj priljubljenimi izhodiščnimi točkami na Gorenjskem je Ljubelj, od koder se lahko odpravite na daljše in zahtevne ture, ponuja pa tudi kar nekaj možnosti za krajše in bolj sproščene družinske izlete. Na Ljubelj se je z gorskim reševalcem in vodnikom odpravil Jan Grilc.
Junij je običajno najboljši čas za krajše in daljše izlete v gore. V Sloveniji je možnosti za take izlete ogromno, po podatkih Planinske zveze Slovenije se v gore letno odpravi okoli 1,4 milijona obiskovalcev. Med najbolj priljubljenimi izhodiščnimi točkami na Gorenjskem je Ljubelj, od koder se lahko odpravite na daljše in zahtevne ture, ponuja pa tudi kar nekaj možnosti za krajše in bolj sproščene družinske izlete. Na Ljubelj se je z gorskim reševalcem in vodnikom odpravil Jan Grilc.
Šturmovec – mimo kovinskega zmaja, ki čaka na prestop meje, zavijemo proti Vidmu. Tistemu pri Ptuju. Takoj od kolon prepotenih turistov, pa vse do Ptujskega jezera stopimo v magičen svet. Ni ga mnogo in prekleto dobro je skrit. Že ve, zakaj. Cesta Videm-Markovci nam dovoli spoznati obronke, a po glavno nagrado je treba peš. Vstopimo skupaj v čarobni svet Šturmovcev.
Šturmovec – mimo kovinskega zmaja, ki čaka na prestop meje, zavijemo proti Vidmu. Tistemu pri Ptuju. Takoj od kolon prepotenih turistov, pa vse do Ptujskega jezera stopimo v magičen svet. Ni ga mnogo in prekleto dobro je skrit. Že ve, zakaj. Cesta Videm-Markovci nam dovoli spoznati obronke, a po glavno nagrado je treba peš. Vstopimo skupaj v čarobni svet Šturmovcev.
Tokrat gremo v rovte s ključavnicami, pa ne zato, ker bi bili ti kraji zaklenjeni. V rovte zato, ker tako vasem pod Golico pravijo domačini, s ključavnicami pa zato, ker rovtarji tako imenujejo narcise. Tudi sveti Peter se po legendi očitno ni mogel izogniti poklicni deformaciji in je čebelam, ki so nabirale med ob nedeljah, cvetove zaklenil. Tudi tisto legendo, zakaj naj bi bila v Planini pod Golico zgrajena cerkev, vam povemo, pod cerkvijo pa bomo obiskali rezbarja Ceneta Razingarja in njegove Alpe v malem. Lepoto tega dela Alp pa je že pred leti odkril železar in alpinist Joža Čop, ki velja za prvega “vikendaša” v Planini pod Golico. Kraj pa ni lep samo zaradi narcis ter obiskan zaradi Golice in ajdovih krapov, pač pa je zanimiv tudi zaradi železarske zgodovine. To razkrivajo Savske jame, ostanki rudnikov in urejena stara rudna pot, ki z Jesenic vodi do njih. Po poti do Planine pod Golico in po njej nas bo tokrat vodil Klemen Klinar, predsednik turističnega društva Golica.
Tokrat gremo v rovte s ključavnicami, pa ne zato, ker bi bili ti kraji zaklenjeni. V rovte zato, ker tako vasem pod Golico pravijo domačini, s ključavnicami pa zato, ker rovtarji tako imenujejo narcise. Tudi sveti Peter se po legendi očitno ni mogel izogniti poklicni deformaciji in je čebelam, ki so nabirale med ob nedeljah, cvetove zaklenil. Tudi tisto legendo, zakaj naj bi bila v Planini pod Golico zgrajena cerkev, vam povemo, pod cerkvijo pa bomo obiskali rezbarja Ceneta Razingarja in njegove Alpe v malem. Lepoto tega dela Alp pa je že pred leti odkril železar in alpinist Joža Čop, ki velja za prvega “vikendaša” v Planini pod Golico. Kraj pa ni lep samo zaradi narcis ter obiskan zaradi Golice in ajdovih krapov, pač pa je zanimiv tudi zaradi železarske zgodovine. To razkrivajo Savske jame, ostanki rudnikov in urejena stara rudna pot, ki z Jesenic vodi do njih. Po poti do Planine pod Golico in po njej nas bo tokrat vodil Klemen Klinar, predsednik turističnega društva Golica.
Za spoznati očeta panonskih hrastov, je potrebno v Apače. Kar niti ni problem, danes v času razvitih komunikacij. Problem se pojavi šele, ko poskusimo Apače sklanjati, ali bog ne daj, poimenovati in pravilno naglasiti slikovito dolino, ki ji je naselje dalo ime.
Za spoznati očeta panonskih hrastov, je potrebno v Apače. Kar niti ni problem, danes v času razvitih komunikacij. Problem se pojavi šele, ko poskusimo Apače sklanjati, ali bog ne daj, poimenovati in pravilno naglasiti slikovito dolino, ki ji je naselje dalo ime.
Otlar Gorenjske – tako naj bi Zasip poimenoval France Prešeren, saj se pod vasjo razprostira ljubljanska kotlina, nad njo pa se dviga Hom, ena izmed lepših razglednih točk tega dela Slovenije. V hišah na prisojni strani hriba pa Zasipljani in Zasipljanke oziroma Prgarji in Prgarke načrtujejo prireditve, ki nekaj več kot 1000 prebivalcev “držijo skupaj”. To je namreč tista ključna in lepa lastnost, ki jo tu še ohranjajo.
Otlar Gorenjske – tako naj bi Zasip poimenoval France Prešeren, saj se pod vasjo razprostira ljubljanska kotlina, nad njo pa se dviga Hom, ena izmed lepših razglednih točk tega dela Slovenije. V hišah na prisojni strani hriba pa Zasipljani in Zasipljanke oziroma Prgarji in Prgarke načrtujejo prireditve, ki nekaj več kot 1000 prebivalcev “držijo skupaj”. To je namreč tista ključna in lepa lastnost, ki jo tu še ohranjajo.
V prebujajoči se pomladi je najlepše obiskati mehko nagubane travnike Zelenega Jurija. Vinica v Beli krajini poleg Kolpe, Župančičeve rojstne hiše in raznih etnoloških posebnosti -ponuja velikonočnim izletnikom tudi polurni vzpon po Križevem potu mimo štirinajstih kapelic na hrib Žeželj – vrhunsko razgledno točko z imenitno zgodovino …
V prebujajoči se pomladi je najlepše obiskati mehko nagubane travnike Zelenega Jurija. Vinica v Beli krajini poleg Kolpe, Župančičeve rojstne hiše in raznih etnoloških posebnosti -ponuja velikonočnim izletnikom tudi polurni vzpon po Križevem potu mimo štirinajstih kapelic na hrib Žeželj – vrhunsko razgledno točko z imenitno zgodovino …
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
