Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kam na izlet? In kako pogosto? Val 202 se odpravlja vsak teden, vse naše cilje pa smo vrisali na zemljevid, ki se odziva na vaše ukaze.
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Ptuj, Ljubljana in Ajdovščina so mesta, na katera najbrž najprej pomislimo, ko govorimo o antični dediščini starega Rima. Morda malo manj znano, a najdišče izjemnega pomena, pa leži med hrušiškimi gozdovi ob cesti Col–Kalce. Z graditvijo te ceste so si Rimljani skrajšali pot med Ljubljano takratno Emono in Akvilejo oziroma Oglejem v Italiji. Na Hrušici so zgradili tudi utrdbo Ad Pirum, ki je bila del obsežnega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum; ta je segal vse od Posočja do Reke. Danes je tam arheološki park z muzejsko zbirko Narodnega muzeja Slovenije, ki obiskovalce seznani s tem obsežnim obrambnim sistemom trdnjav
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
Na tekmovanju organizacije European Best Destinations za najboljšo evropsko destinacijo je Maribor v začetku letošnjega leta osvojil tretje mesto in hkrati postal najboljša evropska kulinarična destinacija. Zato se na tokratnem nedeljskem izletu sprehodimo po starem mestnem jedru štajerske prestolnice, na vožnji s splavom se pridružimo Mariborskim flosarjem in se v prvi slovenski šolski restavraciji naučimo pripraviti pohorsko omleto. Pohorska omleta Sestavine: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 3 žlice moke. Rumenjake ločimo od beljakov. Beljakom dodamo žlico sladkorja in stepemo čvrst sneg. Rumenjakom dodamo dve žlici sladkorja in penasto vmešamo. Moko presejemo in jo vmešamo k rumenjakom. Nato zmesi počasi dodajamo sneg in previdmo premešamo, da zmes ostane čim bolj rahla. V ponvi ali okroglem pekaču s premerom 22 cm pečemo 12 minut v pečici, ogreti na 220 stopinj Celzija. Še toplo namažemo z brusnično marmelado, prepognemo ter okrasimo s stepeno smetano in sladkorjem v prahu. Za konec lahko omleto prelijemo z malo metinega likerja.
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
Ribolov ima v Sloveniji bogato tradicijo, muharjenje pa je njegova najlepša, in kot pravijo nekateri, najplemenitejša oblika. V zadnjih letih je to tudi turistična ponudba, ki k našim rekam privablja vedno več gostov. In ti imajo veliko možnosti za preživljanje kakovostnega prostega časa daleč stran od stresnega in opravkov polnega vsakdana. Pri nas je približno 28 tisoč kilometrov vodotokov in 1300 jezer, večjih od enega hektara, torej zelo veliko možnosti za muharjenje.
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
Sončni zimski dnevi kar kličejo po pobegu na sneg. Zaradi visokih temperatur na začetku leta izbire aktivnosti ni na pretek, v nižjih legah so odprta le redka smučišča in tekaške proge, zato navdušenci nad zimskimi aktivnostmi zabavo na snegu iščejo predvsem v sredogorju, tisti najbolj izkušeni tudi v visokogorju. Spoznali bomo zanimivo zimsko aktivnost, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljena: krpljanje. Krplje so najprej začeli uporabljati lovci, v svojem delu Slava vojvodine Kranjske pa jih omenja že Janez Vajkard Valvasor. Kot rekreativna športna aktivnost pa se je krpljanje začelo vzpostavljati v zadnjih dvajsetih letih.
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
Tudi turistična kampanja Moja Slovenija, ki želi domače goste zadržati v domovini, priča o tem, da je "industrijski" turizem že zavzel pomembno mesto v branžni ponudbi. Z njim se ukvarja tudi podjetje Podzemlje Pece, ki je nastalo po zaprtju rudnika svinca in cinka Mežica pred dobrega četrt stoletja. Obiskovalcem nudijo kar nekaj enkratnih doživetij več sto metrov pod površjem, še pred vhodom v jamo pa se lahko podučite o 220 milijonov let dolgi geološki zgodovini krajev, kjer se stikata evroazijska in afriška tektonska plošča. V rudarskem muzeju hranijo celo vretence ihtiozavra, kar pomeni, da sta bili Peca in Uršlja gora nekoč davno morska obala.
Za glavne usmeritve slovenskega turizma že nekaj let veljajo butičnost, avtentičnost in trajnostni model. Kampanja Moja Slovenija, ki želi tudi pri domačih gostih vzbuditi zanimanje za skrite posebnosti naše domovine, je podobna tisti s področja kmetijskega resorja Kupujmo slovensko. Nabor 5-zvezdničnih doživetij s sloganom Edinstvena doživetja Slovenije pa nas je tokrat pripeljal v Gornji Grad. Slovenska turistična organizacija je to nišno akcijo sicer začela v nesrečnih kovidnih letih, a zdaj se v teh najbolj intimno družinskih prazničnih dneh, denimo, lahko se odpravite na zeliščno čarovnijo ali duhovni umik.
Za glavne usmeritve slovenskega turizma že nekaj let veljajo butičnost, avtentičnost in trajnostni model. Kampanja Moja Slovenija, ki želi tudi pri domačih gostih vzbuditi zanimanje za skrite posebnosti naše domovine, je podobna tisti s področja kmetijskega resorja Kupujmo slovensko. Nabor 5-zvezdničnih doživetij s sloganom Edinstvena doživetja Slovenije pa nas je tokrat pripeljal v Gornji Grad. Slovenska turistična organizacija je to nišno akcijo sicer začela v nesrečnih kovidnih letih, a zdaj se v teh najbolj intimno družinskih prazničnih dneh, denimo, lahko se odpravite na zeliščno čarovnijo ali duhovni umik.
V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.
V mesecu, ko je tekma za predsedniški stolček najbolj aktualna, vas popeljemo na zvočni izlet po Predsedniški palači.
Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta.
Turistična vodnica Tanja Kostanjšek rada prisluhne zgodbam arhitekturnih prostorov, zato ji je uspelo zbrati veliko ljubljanskih erotičnih zgodb. Pripoveduje jih skupinam, ki jih vodi po središču našega glavnega mesta.
Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.
Na klifu obale sesljanskega zaliva stoji Devinski grad. Zgrajen je bil v drugi polovici 14. stoletja, še vedno je v lasti plemiške družine Thurn und Taxis. Njegov aktualni občasni stanovalec je princ Dimitrij, grad je odprt tudi za turiste. Do Devinskega gradu vodi tudi Rilkejeva pot, slavni pesnik je nekaj časa celo živel v eni izmed prepišnih soban in tam spisal serijo elegij. V kompleks sodi tudi park z odličnimi razgledi, številnimi kipi, ribnik in celo bunker, ki so ga zgradili med 2. svetovno vojno. Po Devinskem gradu nas odpelje arhitekt Danilo Antoni.
Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.
Kdo pravi, da prave romantike ni več? Kdaj ste se pa zadnjič z vlakom odpeljali na enodnevni izlet - kopat na najbližje morje? Za več kot tričetrt Slovencev, z izjemo tistih, ki živite na skrajnem zahodu, je najbližja morska obala Kvarnerja-pri Voloskem pred Opatijo. 76 km je zračne črte od Ljubljane do tja, dobrih 100 km pa po tirih do postaje Opatija - Matulji. Damjan Zorc se je sredi tedna navsezgodaj, tudi on po dolgih letih odkar so ukinili nekoč priljubljen kopalni vlak, prepustil starim dobrim časom, ki še zdaj vztrajajo na tej železni cesti proti morčiju.
Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …
Danes smo vas hoteli popeljati nekam na malico. Toliko je velikonočnih dobrot in toliko priprav in nakupov in opravil povezanih z njimi, da bomo menda že našli kako ime kraja, ki govori samo zase. Nazadnje smo se vdali, jedli bomo kar popotnico od doma, ker ni ne Hrenovega, ne Jajčne vasi, kaj šele Svete Šunke ob Potici ali česa podobnega. Na vso srečo se bomo lahko posvetili dušni paši: na veliko nedeljo vas namreč vabimo v Veliko nedeljo. In da bo razlog za obisk še bolj v duhu časa, je kraj relativno blizu Jeruzalemu - tako da je vse na svojem mestu …
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
Tokrat vas povabimo na spodnji konec Vipavske doline, kakih deset kilometrov južno od Nove gorice, kjer že dolge mesece ni padlo ničesar z neba – ne v kapljični, ne v zamrznjeni obliki … prav oni dan, ko smo se odpravljali na izlet, pa so napovedali kislo vreme po vsej Sloveniji. Kis, ja, kis … ta je pa menda najboljši tisti iz Renč? No, ja, morda je bil res, a je zdaj to že zgodovina ... kot so stvar preteklosti postale tudi znamenite opeke iz Renč.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Taka smučišča so večinoma nižje ležeča, v bližini vasi in naselij, zato se morajo zanašati na umetno narejen sneg. Našli pa smo tudi smučišče v Kamni Gorici, kjer je bilo še sredi februarja možno smuči zapeljati tudi po naravnem snegu, čeprav je nadmorska višina smučišča le 570 metrov.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.
V času Pekinga doma obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Kar precej je takih smučišč v Sloveniji, a geografsko nikakor niso enakomerno razporejena. Največ jih je seveda v severni Sloveniji, a tudi južno od Ljubljane se lahko odpravimo na smučanje. Jan Grilc je šel v Sodražico, na smučišču z imenom Izver ohranjajo tradicijo približno 300 metrov dolge smučarske proge. Vsak dan je na voljo nočna smuka od petih do devetih zvečer, ob vikendih naprava deluje tudi čez dan.
Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.
Gače so enajsto največje smučišče v Sloveniji in vsekakor daleč največje in najbolj popularno med Dolenjci in Belokranjci. V začetku 90-ih so na tem smučišču prirejali tudi FIS tekme, na katerih so tekmovale naše najboljše smučarke od Špele Pretnar do Urške Hrovat. Kot še poroča Maja Ava Žiberna, ki se je tam oglasila prejšnji teden, z dvema smučarskima šolama in raznolikimi tereni nudijo odličen poligon za številne otroke, ki so in še bodo tam prvič stopili na smuče. Na svoj račun pridejo pa vsekakor pridejo tudi izkušeni smučarji.
Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.
Nekje na pol poti med Celjem in Laškim najdemo eno izmed najbolj znanih malih smučišč - Celjsko kočo. Slovenci ga poznamo tudi zaradi strme dovozne ceste, po kateri so sopihali kolesarji med dirko po Sloveniji. Znano je tudi po tem, da v enaki meri kot pozimi na snegu, poleti nudi rekreacijske užitke na suhem, vključno s sankaškim poligonom po tirnicah.
Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti
Odpravimo se v Zasavje, iz katerega ne prihaja le naš kolesarski olimpijski prvak, pač pa sta tam doma tudi nekdanja olimpijca na snežni podlagi. Domen Pociecha in Tilen Sirše sta naša sankača, ki sta v preteklosti zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah, prvi leta 2006 v Torinu, drugi leta 2018 v Pyeongchangu. Morda sta prve sankaške podvige doživela prav na sankališču in smučišču Kandrše-Vidrga. Gre za manjše smučišče, ki je namenjeno najmlajšim, vendar ima precej pestro zgodovino, z njim pa je povezanih kar nekaj zanimivosti
Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila.
Samo do športnega parka sredi Raven na Koroškem se zapeljete, pa ste že tik pred vlečnico smučišča Poseka. Pravo mestno smučišče je tam tako blizu, da za volanom niti refrena "Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori…" ne boste odpeli več kot trikrat, pa boste že snemali dilce s strehe vašega avtomobila.
Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.
Slab kilometer iz vasi Luče se nahaja malo smučišče, ki ima vse, kar imajo veliki: umetno zasneževanje, teptalec snega ali ratrak po domače in tudi reflektorje, ki omogočajo odlično nočno smuko. Skoraj vsak konec tedna pa tam gostijo tudi pomembne tekme: približno 300 metrov dolga proga in dve nizkovrvni vlečnici nudijo odličen poligon za mlade nadobudne smučarje.
V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?
V času olimpijskih iger in projekta "Peking doma" obiskujemo manjša smučišča po Sloveniji, ki so pogosto poligon za to, da smučarski talenti začnejo brusiti svoje znanje. Smučišče na Kobli je bilo nekoč zelo priljubljeno, a zadnjih 10 let ni delovalo. Pred tedni pa so ponovno zagnali vlečnico Kozji hrbet. Je to napoved oživitve Koble?
Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.
Baročnega Dvorca Rakičan, dokončno prezidanega v 18. stoletju, je že zaradi velikosti, predvsem pa nezgrešljive zunanje podobe iz tistih najbolj arhetipskih rdečih opek in bobrovcev na strehi, nemogoče spregledati. Skozi ozek vhod zapeljemo na največje notranje dvorišče v Sloveniji in se takoj znajdemo v popolnoma drugem svetu, docela obkroženi z obokanimi stebrišči in hodniki, konjskimi stajami, gostinskim lokalom, administrativnimi in pomožnimi stavbami v enem kvadratastem kosu. Ampak Dvorec Rakičan je mnogo več od tega, k čemur nas na prvi pogled priklene arhitektura. Sledeč vonju sena se nam skozi drug podhod takoj odpre pogled na otroška igrišča in obširen odprt park-ter seveda konjske maneže, kjer sem našel oskrbnico ducat in pol velike črede različnih konjskih pasem, vseh velikosti in spolov in starosti.
Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.
Tokrat se na izlet odpravljamo v Belo krajino, kjer je kljub naravni in kulturni dediščini pozimi turistično zatišje. Ob, za ta kraj, najznačilnejši reki smo občudovali krasno naravo, ki jo ponuja Krajinski park Kolpa, in se s predstavniki turističnih organizacij pogovorili o nadaljnjih strateških korakih pri postavljanju tega dela Slovenije na turistični zemljevid. Dodajamo tudi pogovor z mlado belokranjko, ki tukaj zaenkrat ne vidi veliko priložnosti za zabavo, izobrazbo, zaposlitev in reševanje njene stanovanjske situacije. Bela krajina - še vedno skriti turistični biser.
Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja.
Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik.
Ko se človek iz Ljubljane z avtom odpravi proti Hrastniku, bo zaman iskal odcep na avtocesti: čeprav gre za enega od mest Zasavske trojke, odcepa za Hrastnik ni. Tudi pogled skozi okno vlaka Hrastniku dela krivico, za industrijsko sivino se skriva ogromno zelenja in prijaznih ljudi. Hrastnik je sredi poletja za dva dneva obiskala Valovska ekipa pod okriljem projekta Tokio doma, ko smo, ne le spremljali športne uspehe naših olimpijcev, ampak tudi spoznavali Slovenijo. Takrat je nastala tudi reportaža o mestu v dolini potoka Boben, ki jo je posnela Maja Ava Žiberna, ki je bila na poti do tja, kot smo povedali uvodoma, začudena, da človek na avtocesti zaman išče tablo, na kateri bi pisalo, kje odviti za Hrastnik.
Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.
Slovenija je majhna, ponavljamo v en glas, potem pa tudi med najbolj vztrajnimi popotniki ugotavljamo, da svoje deželice ne poznajo niti napol. Bone zapravljamo povečini v turističnih biserih, ki jih pozna vsa Evropa, in se potem še mrščimo zaradi gneče … poletno odkrivanje enkratnih kotičkov Slovenije si je Damjan Zorc tokrat privoščil v krajih z imeni, ki jih še nikdar niste imeli na jeziku - odpravil se je v Cezlák s kamnolomom čizlakita nad Slovenskimi Konjicami.
Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.
Prva asociacija na besedo trapist je najbrž za marsikoga sir. In trapist je res sir, doma v Franciji, od koder so ga v srednjo Evropo prinesli trapisti, menihi, katerih osnovno pravilo je ORA ET LABORA, moli in delaj. Trapisti so se zapisali tudi v zgodovino gradu Rajhenburg v Brestanici, ki so ga kupili leta 1881 in v njem vse do nemške okupacije izdelovali sir, likerje in čokolado Imperial. Poznani so bili tudi po tem, da so v Posavju naredili prvo elektrarno, tja pripeljali prvi traktor, gojili so tudi vinsko trto in bili prvi, ki so jo škropili proti peronospori z raztopino modre galice. In prav po poti, po kateri so menihi hodili na delo na svoja posestva, poteka Pot trapistov, ki letos zaznamuje deset let. Krožna pot se začne v Brestanici, zaokroži ob reki Savi na področje Sremiča, se povzpne na 488 metrov visoko Grmado in vodi nazaj prav do gradu Rajhenburg, ki je kulturni spomenik državnega pomena in v katerem je na ogled razstava o življenju te zaprte skupnosti.
Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.
Sinovi burje je nov dokumentarni film, posvečen kraškemu ovčarju, naši edini avtohtoni pasmi psov, režiserja in scenarista Mihe Čelarja, ki je nastal na pobudo akademskega slikarja, predsednika Kluba kraških ovčarjev Slovenije in avtorja knjige o Sinovih burje Blaža Vehovarja. Na naši Televiziji Slovenija ste si film lahko ogledali prejšnji torek, za vse, ki ste ga zamudili, pa povejmo, da je film še na voljo za ogled v arhivu RTVSLO. Več o filmu, pa tudi o sami pasmi, o kraškem ovčarju, v naslednjem prispevku, ki ga je Veronika Gnezda posnela v Štanjelu na Dnevu kraškega ovčarja.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
Te dni minevata dve desetletji, odkar je plaz Stože nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Ena najhujših naravnih nesreč na Slovenskem v zadnjih nekaj sto letih je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost.
Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga.
Zapeljemo z glavne ceste Celje - Slovenske Konjice. Podamo se po ovinkasti cesti. Dalje, do travnatih površin, ki z vesoljem nimajo kaj dosti opraviti. Pred nami se pojavi tabla Vitanje. Kraj, ki pa ima dosti opravka s Hermanom Potočnikom - Noordungom. Poznamo ga kot pionirja kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Njegove ideje o vesolju in gibanju po njem povzemajo mednarodni vesoljski strokovnjaki še stoletje po njegovi smrti. Spoznali smo idejo o bivalnem kolesu in pravzaprav izvedeli, da Noordung v Vitanju ni nikoli zares bil. Zakaj pa je ravno tam postavljen najbolj znan slovenski vesoljski objekt in kakšna je njegova kaotična zgodovina? Spoštljivo zremo tudi v delček kamna z Lune in se primerjamo z velikostjo replike skafandra Neila Armstronga.
Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.
Okoli Cerkniškega jezera vodi kar nekaj daljših in krajših poti, kolesarskih in pohodniških. Pred kratkim pa so odprli novo Učno pot Drvošec, na kateri izveste več o živalih, legendah, ekosistemih in ljudeh v povezavi z jezerom, ki je, ko je polno, največje jezero v Sloveniji. Ob jezeru leta polovica vseh vrst kačjih pastirjev, ki živijo v Sloveniji, ter 125 vrst dnevnih metuljev, na poti je habitat velikega pupka. Poudarek učne poti pa je na pticah. Cerkniško jezero je zanje mednarodno pomembno območje in tam so opazili polovico vseh evropskih vrst ptic, čemur so namenjene tudi opazovalnice na poti.
Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.
Kopališče na Mariborskem otoku to poletje živi že 91. sezono. Tja prihaja nova mladost, tista izpred desetletij pa obuja spomine in se, ko beseda nanese na ta prostor, brez težav, spontano razneži … Prihodnje leto bo minilo 40 let od takrat, ko so na Mariborskem otoku odprli prvo uradno nudistično plažo na Slovenskem.
Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…
Severno od Novega mesta se dviga vinorodna Trška gora, ki je na senčni strani porasla z gozdovi, na sončni pa so jo številni lastniki zidanic in vikendov spremenili v Beverly hills dolenjske prestolnice. V letošnji poletni sezoni, zaznamovani s tako imenovanim domoljubnim oziroma patriotskim turizmom, so jo končno odkrili tudi Nedolenjci in celo nekaj tujih turistov. Potenje na električnih kolesih z etapnimi postanki v zidanicah, polnih cvička, tradicionalnih jedi in legendarne dolenjske domačnosti - to so glavni aduti trškogorske turistične ponudbe. A na koncu se navadno izkaže, da se lepote teh krajev ne da zajeti v bleščeče znamenitosti prospektov, saj takšnih niti nimajo na pretek. Treba je le ugrizniti življenje - in spomini vas potem niti doma več ne spustijo…
Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.
Duhovnik, arhivar, popotnik, pesnik, ki je bil na prelomu iz 19. v 20. stoletje izjemno odprtih nazorov, zavzemal se je za pravice malega človeka, kljub duhovniškemu poklicu pa je ves čas dvomil o čudežih. Zanimala ga je znanost, zgodovina, svoje znanje o svetu pa je nadgrajeval tudi z rednimi potovanji po Evropi in tudi dlje. Anton Aškerc je epski pesnik, ki nikoli ni zares našel sreče v življenju.
Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.
Blizu Krškega je Senovo, rudarsko mesto, v katerem je premogovnik rjavega premoga obratoval do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kraj ima bogato tehniško dediščino, več različnih lokomotiv in vagonov, vezanih na rudnik. V osnovni šoli je na ogled geološka zbirka z vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Ohranjene imajo tudi tri zunanje krušne peči, v katerih so ženske, ki so se v mestne bloke preselile s kmetov, pekle kruh in prosjačo. A od vseh znamenitosti tistih posavskih koncev je tokrat glavna naravna. S predsednikom Turističnega društva Senovo Antonom Petrovičem smo se odpeljali v smeri Bohorja, do parkirišča na Jablancah, kjer je izhodišče poti štirih slapov. Pot, ki pelje mimo slapov Bojanca, Pekel, Ubijavnik in Bojavnik, je bila nekoč lovska in lovci so že včasih vedeli zanjo, drugim pa ni bila tako znana. Najbolj nevarni deli poti so zavarovani z jeklenico in stopnicami. Če se noge po prehojeni poti štirih slapov še ne bodo upirale, pa se lahko povzpnete do Velikega Javornika, ki je s 1023 metri najvišji vrh Bohorja.
Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.
Muzej Velenje ima kar nekaj enot, razporejenih tako v občini Šoštanj kot v občini Šmartno ob Paki, največja in najbolj znana lokacija pa je grad Velenje. Ta je v svoji zgodovini pogosto menjal lastnike, po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja za rudarje in njihove družine, konec petdesetih let prejšnjega stoletja pa je postal sedež Muzeja slovenskih premogovnikov. Letos bo minilo tudi 750 let od prve pisne omembe gradu, o kateri nam je več povedala direktorica muzeja Mojca Ževart.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani slavi 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta, enega največjih naravoslovcev vseh časov.
Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.
Življenjske pripovedi maratoncev: Od operne pevke, ki teče maratone, tekača, ki niza največje maratone po svetu, do človeka, ki je alkoholno odvisnost premagal s tekom.
Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.
Čeprav se tistim koncem reče Vojskarska planota, pa je ta planota z dolinicami in grebenčki precej navidezna. Zato pa so tamkajšnje številne poti privlačne za gorske kolesarje pa tudi pohodnike, ki lahko odkrijejo enega lepših razgledov vse do Julijskih Alp. Čez Vojsko vodi tudi Slovenska planinska pot od Idrije do Golakov. Nas sta čez planoto vodila Urban in Matevž Šlabnik.
Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.
Od Rihtarjeve domačije v Babnem polju do Palčave šiše v Plešcah na hrvaškem delu Gorskega Kotarja.
Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici.
Danes je supanje popularen šport med vsemi generacijami, supamo pa lahko tako na rekah kot na stoječih vodah. Je šport, ki je enostavno dostopen vsakomur, obožujejo ga otroci, rekreativni športniki pa tudi upokojenci. Število supanjer iz leta v leto raste, zato so najprljubljenejše lokacije velikokrat že preveč obljudene. Po spodnjem toku reke Krke, ki s 94 kilometri velja za najdaljšo zgolj slovensko reko, sta nas s supi popeljala Simona Potočar Agrež in Jernej Agrež, pionirja tega športa v Posavju. Reka Krka v spodnjem toku velja za še neodkrit biser, a postaja vedno bolj priljubljena postojanka za različne športne aktivnosti. Zaradi svoje mirnosti, neobljudenosti in neokrnjene narave, ki jo obdaja, pa postaja vedno bolj priljubljena tudi med ljubitelji supanja. Tina Šoln in Miha Švalj sta se s Simono in Jernejem odpravila iskat ideje za super vodno dogodivščino na tej dolenjski lepotici.
Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.
Najbrž ima vsak od nas globoko v sebi skrit kakšen poseben izlet, poln spominov in melanholije. Naše naslednje povabilo v Tehniški muzej Bistra pri Vrhniki pa tokrat utegne celi množici ljudi priklicati nazaj že pozabljene občutke. Razstava o 45 letih delovanja prve in največje jugoslovanske diskografske hiše Jugoton z naslovom Vzhodno od raja, bo po Zagrebu in Beogradu tudi Slovencem povedala zgodbo o širšem pomenu izdajanja vinilk z domačo in zahodno glasbo, kar je bil sprva edinstven primer izza železne zavese. Pa tudi o snemanju, izdelovanju, razmnoževanju, prodajanju in predvajanju vinilk vseh velikosti in obodnih hitrosti. Vzhodno od raja imate čas obiskati do novega leta, za vas pa se je v izvidnico odpravil Damjan Zorc.
Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.
Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.
Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.
Novi Sad je drugo največje mesto v Srbiji in prestolnica pokrajine Vojvodina. Leži ob reki Donavi, med Budimpešto in Beogradom, nad njim stoji mogočna Petrovaradinska trdnjava, ki je bila zgrajena med letoma 1692 in 1780 in jo nekateri imenujejo kar Gibraltar na Donavi. Edinstveno zanimivost trdnjave predstavljajo podzemni hodniki, ki obsegajo kar štiri nadstropja. Novi Sad postane v času festivala Exit začasni dom več kot 200 tisoč obiskovalcem. Mesto diha s festivalom, ob njem pa sopihajo tamkajšnji prebivalci. V času festivala se namreč močno dvignejo cene v restavracijah in lokalih, zanimivo pa je, da taksisti cen kljub večjemu obisku in prometu cen ne dvigujejo. Maja Stepančič in Uršula Zaletelj sta svoj izlet po Novem Sadu začeli v taksiju in se nato sprehodili po središču mesta. Preverili sta tudi, kako gredo sredi noči v promet lubenice.
Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML
Plečnik in sveto – takšen je naslov prve razstave kakšnega slovenskega umetnika v enem največjih razstavišč sveta – Vatikanskih muzejih. Izbor liturgičnega posodja, ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik, bo v tamkajšnji galeriji na ogled vse poletje. Razstavo, ki so jo pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana ob sodelovanju slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu, so odprli v četrtek, ko je bil na uradnem obisku v Vatikanu tudi premier Marjan Šarec. Že dan prej pa je Vatikan postal bogatejši za prvi doprsni kip papeža Frančiška: tudi ta spod slovenskih rok. Slovenski kulturni teden v Vatikanu je spremljal naš dopisnik Janko Petrovec. foto: Andrej Peunik/MGML
Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.
Narava je s svojo mističnostjo že od nekdaj postavljala človeški razum na preizkušnjo. Neobičajni dogodki, ki si jih ljudje niso znali razložiti, so bili idealno gorivo za nastanek zgodb in bajnih bitij. Ob njihovi pomoči smo skušali udomačiti skrivnostnost in razložiti tisto, kar se je zdelo nerazložljivo. Danes le še redki res verjamejo v bajeslovna bitja, zgodbe pa so se iz roda v rod vseeno ohranile. Projekt Živa coprnija s pomočjo lutkovnih predstav v naravi skrbi, da bi med ljudmi znova tudi zaživele. Na nedeljski izlet smo smo se po poteh Žive coprnije odpravili na Bistriško Pohorje.
Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.
Ker so se nam vremena končno nekoliko zjasnila, se boste strinjali, da smo pripravljeni tudi na kakšno daljšo, zahtevnejšo različico Nedeljskega izleta kot v hladnejšem in bolj namočenem obdobju. Sromeljska pešpot ali tudi Pot vina in sonca bo kot nalašč, saj nas po mehkih hribčkih južne Štajerske, nedaleč od levega brega Save, vodi v najmanj 4-5 urnem krogu. Pa še v tem primeru bi vedoželjni in radovedni prejkone prepustili vajeti specializiranim rekreativcem, ki jih zanima samo cilj. Damjan Zorc se je tja odpravil še v deževnem in hladnem maju.
Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.
Tokrat vabimo na izlet v Žir, kot Žirovci poimenujejo Žiri, ki jih zaznamujejo močni čevlji in močno gospodarstvo. Pa tudi kleklji in čipkarska šola, priznani slikarji in umetniki, publicisti,… Žiri, ki ležijo na stičišču treh slovenskih pokrajin, tik nad 46-im vzporednikom, te dni dobivajo tudi znamenit Žirovski besednjak. V njem je publicist Miha Naglič izbral 500 besed, tesno povezanih z Žirmi, Žirovci in žirovščino. Med njimi je tudi znamenita beseda ablak.
Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi.
Navdušenci nad starim RImom so oblečeni v antična oblačila in s polno bojno opremo takratnih pešakov v štirih dneh zgodovinsko-arheološkega eksperimenta oz. doživetja premagali pot od nekdanjega rimskega naselja Ad Pirom do takratne Emone, skupaj okoli 80 kilometrov, zadnji del tudi po vodi.
Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.
Tematska krožna pot Strunjan v podobah morja, kot je uradno ime poti, je približno tri morske milje dolga pešpot znotraj in okrog Krajinskega parka Strunjan. Najmanj radovedni sprehajalci jo boste prehodili v slabi poldrugi uri, za najradovednejše bo celo ves dan premalo. Kar nekaj slovenskih “rekordov” boste našli med naravnimi, biološkimi in zgodovinskimi posebnostmi in si na primer ogledali, kje imajo ptice svojo lastno hitroprehransko restavracijo … Damjan Zorc si je vse to ogledal na najprimernejši in najpoučnejši način pod vodstvom višje naravovarstvene svetovalke Brine Knez.
Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.
Kdor se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino Slovencev, je zagotovo že vstopil v knjižnico Inštituta za novejšo zgodovino. To je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za raziskovalce in ljubitelje naše novejše zgodovine. Po knjižnici, ki zaenkrat še vedno domuje v ljubljanski Kazini, nas je vodil Igor Zemljič. Predstavil nam je njeno bogato zbirko, največje zaklade, ki jih hranijo v trezorju, pa tudi Direktorjev fond, posebnost te knjižnice.