Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Z ogledom oddaje otroci raziskujejo, spoznavajo, eksperimentirajo in se tako učijo o osnovnih živilih. Spoznavajo različne okuse, osnovne kuharske spretnosti oz. veščine, ter sodelujejo pri pripravi preprostih in zdravih obrokov.
Kuharska oddaja ni osredotočena zgolj na samo pripravo za otroke primernih jedi, ampak tudi na spoznavanje in okušanje jedi. Ob ogledu oddaje bodo tudi starši spoznali, kako vključiti otroke v vse procese pripravljanja hrane: nakupovanje, pripravljanje, kuhanje in postrežba hrane na mizo.
Režiser: Ven Jemeršić
Scenarij: Rok Vilčnik
Igralci: Prunelius Cmok: Danilo Ivanuša
Cmok ima v rokavu marsikatero nabrito presenečenje. Ničesar razen vode ni pripravil. Otroka, ki prideta lačna iz šole, sta izredno začudena. Ker pa sta otroka, se z vodo igrata. No, na koncu se le dobro izteče, saj Cmok s svojim prihodom poskrbi, da ne ostane nihče lačen in žejen.
Cmok ima v rokavu marsikatero nabrito presenečenje. Ničesar razen vode ni pripravil. Otroka, ki prideta lačna iz šole, sta izredno začudena. Ker pa sta otroka, se z vodo igrata. No, na koncu se le dobro izteče, saj Cmok s svojim prihodom poskrbi, da ne ostane nihče lačen in žejen.
Pripraviti je treba pico za veliko praznovanje. V receptu piše, da mora biti črna. Otroka sta presenečena. Ne vesta kako narediti črno pico in kdo bo sploh jedel tako pico. Cmok ima rešitev, ki je zabavna in hkrati poučna.
Pripraviti je treba pico za veliko praznovanje. V receptu piše, da mora biti črna. Otroka sta presenečena. Ne vesta kako narediti črno pico in kdo bo sploh jedel tako pico. Cmok ima rešitev, ki je zabavna in hkrati poučna.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
Če ni kruha, ni zajtrka. To je mnenje mnogih, pa tudi naših mladih kuharjev. Ker je lakota huda, si pripravita »kruh« iz ovsenih kosmičev. Ni kaj prida podoben kruhu, zato je Cmokova pomoč dobrodošla.
Če ni kruha, ni zajtrka. To je mnenje mnogih, pa tudi naših mladih kuharjev. Ker je lakota huda, si pripravita »kruh« iz ovsenih kosmičev. Ni kaj prida podoben kruhu, zato je Cmokova pomoč dobrodošla.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Recept, ki ga najdeta otroka, narekuje, da pripravita prekmursko baklavo. Kaj je to? Poznata prekmursko gibanico in baklavo, toda prekmurske baklave še nikoli v življenju nista videla, niti nista zanjo slišala. Cmok, ki ga otroka pokličeta na pomoč hitro reši zapleteno zagonetko, ki v resnici sploh ni težka.
Recept, ki ga najdeta otroka, narekuje, da pripravita prekmursko baklavo. Kaj je to? Poznata prekmursko gibanico in baklavo, toda prekmurske baklave še nikoli v življenju nista videla, niti nista zanjo slišala. Cmok, ki ga otroka pokličeta na pomoč hitro reši zapleteno zagonetko, ki v resnici sploh ni težka.
Ko se kuhinjski pult spremeni v travnik, se otroka presenečeno sprašujeta, kaj je zdaj to in kaj se da iz teh rastlin pripraviti. Brez Cmoka ne gre. Pokličeta ga in priprava okusne solate se prične. Cmokova iznajdljivost je neskončna. Poleg okusne solate se pojavi še ocvrt posušen bezeg.
Ko se kuhinjski pult spremeni v travnik, se otroka presenečeno sprašujeta, kaj je zdaj to in kaj se da iz teh rastlin pripraviti. Brez Cmoka ne gre. Pokličeta ga in priprava okusne solate se prične. Cmokova iznajdljivost je neskončna. Poleg okusne solate se pojavi še ocvrt posušen bezeg.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Polenta ali žganci? Otrokom je vse eno in isto. Kako okusne jedi se dajo pripraviti iz polente, če ji dodamo paradižničke, pinjole,..njami. Tudi torto. Po Pruneliusovem receptu seveda.
Polenta ali žganci? Otrokom je vse eno in isto. Kako okusne jedi se dajo pripraviti iz polente, če ji dodamo paradižničke, pinjole,..njami. Tudi torto. Po Pruneliusovem receptu seveda.
Ajda je lepa rastlina, ki se hitro vrača nazaj na naša polja. Kako je zdrava pa vemo vsi. Različne pokrajine v Sloveniji imajo različna poimenovanja, pa tudi različne oblike štrukljev. Takih oblik kot jih bosta naredila Juš in Tita, pa zagotovo ni videl še nihče. Seveda bo Cmok priskočil na pomoč, da bo kaj dati na mizo, ki bo užitno.
Ajda je lepa rastlina, ki se hitro vrača nazaj na naša polja. Kako je zdrava pa vemo vsi. Različne pokrajine v Sloveniji imajo različna poimenovanja, pa tudi različne oblike štrukljev. Takih oblik kot jih bosta naredila Juš in Tita, pa zagotovo ni videl še nihče. Seveda bo Cmok priskočil na pomoč, da bo kaj dati na mizo, ki bo užitno.
Otroci bodo kuhanje vzeli popolnoma v svoje roke. Vse bodo naredili sami. Kuhanje je pa res preprosto. Vzameš recept s sestavinami, ki so pripravljene, in se lotiš priprave. Slivovi cmoki imajo na sredini slivo, okoli pa je testo. Nič posebnega. Pa je res tako enostavno? Otrokoma je priprava zabavna, toda kaj bo nastalo iz sestavin? Bosta zmogla? Bo jed užitna? Na pomoč bosta klicala Bobka in Cmoka. Prunelius Cmok z veseljem pomaga, saj nihče ne sme ostati lačen.
Otroci bodo kuhanje vzeli popolnoma v svoje roke. Vse bodo naredili sami. Kuhanje je pa res preprosto. Vzameš recept s sestavinami, ki so pripravljene, in se lotiš priprave. Slivovi cmoki imajo na sredini slivo, okoli pa je testo. Nič posebnega. Pa je res tako enostavno? Otrokoma je priprava zabavna, toda kaj bo nastalo iz sestavin? Bosta zmogla? Bo jed užitna? Na pomoč bosta klicala Bobka in Cmoka. Prunelius Cmok z veseljem pomaga, saj nihče ne sme ostati lačen.
TISTA O MANIRAH Cmok se je pošteno zamislil. Vedno jejo kar za pultom, kar je čisto narobe. Lepo pripravljena hrana, zaužita za mizo, je veliko boljša in zdrava. Juš in Tita izvesta veliko novega o obnašanju za mizo, uporabi pribora, razvoj pogrinjka in še marsikaj zanimivega. Seveda ne bodo sedeli ob praznih krožnikih. Pri Cmoku se vedno kaj dobrega je.
TISTA O MANIRAH Cmok se je pošteno zamislil. Vedno jejo kar za pultom, kar je čisto narobe. Lepo pripravljena hrana, zaužita za mizo, je veliko boljša in zdrava. Juš in Tita izvesta veliko novega o obnašanju za mizo, uporabi pribora, razvoj pogrinjka in še marsikaj zanimivega. Seveda ne bodo sedeli ob praznih krožnikih. Pri Cmoku se vedno kaj dobrega je.
TISTA O KRUHU Cmok se je odločil, da bo spekel kruh. Otroka nad idejo nista navdušena. Ko pa Taj in Ana slišita pravljico o Drobtinici, navdušeno sodelujeta pri pripravi testa in potrpežljivo čakata, da kruh vzhaja. Na Cmokovo vprašanje, kaj bi jima namazal na kruh, sta odločena, da na tako dober kruh ne potrebujta prav nič.
TISTA O KRUHU Cmok se je odločil, da bo spekel kruh. Otroka nad idejo nista navdušena. Ko pa Taj in Ana slišita pravljico o Drobtinici, navdušeno sodelujeta pri pripravi testa in potrpežljivo čakata, da kruh vzhaja. Na Cmokovo vprašanje, kaj bi jima namazal na kruh, sta odločena, da na tako dober kruh ne potrebujta prav nič.
Cmok in škrat Bobek sta se skregala, ker sta bila istočasno oba tečna. Bobek je bil tako užaljen, da je odšel od doma. Cmok ne ve, kaj naj stori, da se Bobek vrne. Otroka, ki prideta na obisk k Cmoku, predlagata izvirno idejo. Skuhali bodo Bobkovo najlljubšo jed, pa se bo mogoče vrnil na pojedino dobrih palačink.
Cmok in škrat Bobek sta se skregala, ker sta bila istočasno oba tečna. Bobek je bil tako užaljen, da je odšel od doma. Cmok ne ve, kaj naj stori, da se Bobek vrne. Otroka, ki prideta na obisk k Cmoku, predlagata izvirno idejo. Skuhali bodo Bobkovo najlljubšo jed, pa se bo mogoče vrnil na pojedino dobrih palačink.
TISTA O FIŽOLU Kako je fižol odlično živilo ne vedo vsi. Cmok ga izredno ceni. Zanj hoče navdušiti še otroka, ki prideta na kosilo. Z njune strani ni čutiti pretiranega navdušenja, vendar z veseljem sodelujeta pri pripravi. Tako jima je všeč, da mora Cmok še enkrat naložiti na krožnike.
TISTA O FIŽOLU Kako je fižol odlično živilo ne vedo vsi. Cmok ga izredno ceni. Zanj hoče navdušiti še otroka, ki prideta na kosilo. Z njune strani ni čutiti pretiranega navdušenja, vendar z veseljem sodelujeta pri pripravi. Tako jima je všeč, da mora Cmok še enkrat naložiti na krožnike.
TISTA O POLPETIH Cmoku se na babičinih čevljih, ki so mu malo preveliki, odlomi pol pete. Odloči se, da bo kuhal bos. Toda bosemu ne švigajo po glavi nobeni zanimivi recepti. Je pa izhodišče, če imaš samo pol pete za polpete. Cmokova posebnost so bučkini polpeti, ki jih obožuje tudi Bobek. V zahvalo mu Bobek popravi peto na čevlju.
TISTA O POLPETIH Cmoku se na babičinih čevljih, ki so mu malo preveliki, odlomi pol pete. Odloči se, da bo kuhal bos. Toda bosemu ne švigajo po glavi nobeni zanimivi recepti. Je pa izhodišče, če imaš samo pol pete za polpete. Cmokova posebnost so bučkini polpeti, ki jih obožuje tudi Bobek. V zahvalo mu Bobek popravi peto na čevlju.
Škrat Bobek si hitro najde hudomušne zabave. Recimo štetje riževih zrn. Pri igri se mu pridruži deklica Tara in nastane matematična zabava. Cmok skuha riž za kosilo ob tem pa natrosi še marsikatero o veličini riža.
Škrat Bobek si hitro najde hudomušne zabave. Recimo štetje riževih zrn. Pri igri se mu pridruži deklica Tara in nastane matematična zabava. Cmok skuha riž za kosilo ob tem pa natrosi še marsikatero o veličini riža.
TISTA O SOLI Sol je osnovna začimba, v kuhinji skoraj nepogrešljiva. Toda, če se je usuje preveč? Potem nastopi problem. Cmoku se vsuje preveč soli na paradižnik. Kaj pa zdaj? Narezal bo še več paradižnika in ideja za okusno omakico je tu. Kar je bo preveč, bo za ozimnico.
TISTA O SOLI Sol je osnovna začimba, v kuhinji skoraj nepogrešljiva. Toda, če se je usuje preveč? Potem nastopi problem. Cmoku se vsuje preveč soli na paradižnik. Kaj pa zdaj? Narezal bo še več paradižnika in ideja za okusno omakico je tu. Kar je bo preveč, bo za ozimnico.
TISTA O MAVRIČNIH PRESTAH Ujeti mavrico bi bilo silno imenitno. Narediti mavrične preste pa še bolj. Cmok je zvit kot presta, zato si domisli izvirnega recepta. V moko zmeša barvne začimbe, ki so povrhu še dobrega okusa.
TISTA O MAVRIČNIH PRESTAH Ujeti mavrico bi bilo silno imenitno. Narediti mavrične preste pa še bolj. Cmok je zvit kot presta, zato si domisli izvirnega recepta. V moko zmeša barvne začimbe, ki so povrhu še dobrega okusa.
Vse sestavine dati v en lonec? Dolgčas. Veliko sestavin dati v več loncev. To pa je zabavno. Bobek, ta poredni škrat, je Cmoku skril vse lonce. Otroka in Cmok pa Bobka prelisičijo in lonci se v hipu vrnejo. Zdaj se kuhanje lahko začne. Kuhanje pa kar traja in traja... Bo lakota zdržala?
Vse sestavine dati v en lonec? Dolgčas. Veliko sestavin dati v več loncev. To pa je zabavno. Bobek, ta poredni škrat, je Cmoku skril vse lonce. Otroka in Cmok pa Bobka prelisičijo in lonci se v hipu vrnejo. Zdaj se kuhanje lahko začne. Kuhanje pa kar traja in traja... Bo lakota zdržala?
TISTA O ŠMORNU Kadar je šlo babicam vse narobe pri peki palačink, so se hitro znašle in iznašle šmoren. Še dandanes se znajdemo na tak način. Tudi Cmok si je zamislil, da bo pripravil šmoren, ki pa bo posebno-čaroben. Kdo ve, če ga bodo Cmok in otoka ponudili navihanemu škratu Bobku?
TISTA O ŠMORNU Kadar je šlo babicam vse narobe pri peki palačink, so se hitro znašle in iznašle šmoren. Še dandanes se znajdemo na tak način. Tudi Cmok si je zamislil, da bo pripravil šmoren, ki pa bo posebno-čaroben. Kdo ve, če ga bodo Cmok in otoka ponudili navihanemu škratu Bobku?
Kaj lahko delamo, če zunaj divja nevihta? Cmok se zelo boji bliskov in grmenja, zato se skriva v omari. Otroka, ki prideta na obisk, ga ne najdeta. Iz omare daje navodila za pripravo zdravih mafinov s sadjem. Ko je nevihta mimo, so pečeni dišeči kolački. Cmok premaga strah pred nevihto, pecivo pa ponudijo še škratku Bobku.
Kaj lahko delamo, če zunaj divja nevihta? Cmok se zelo boji bliskov in grmenja, zato se skriva v omari. Otroka, ki prideta na obisk, ga ne najdeta. Iz omare daje navodila za pripravo zdravih mafinov s sadjem. Ko je nevihta mimo, so pečeni dišeči kolački. Cmok premaga strah pred nevihto, pecivo pa ponudijo še škratku Bobku.
Cmok ima zelo nagajivega prijatelja Bobka. Danes mu je skril hlače. Ko prideta otroka k Cmoku na kosilo, ju Cmok pričaka brez jedi. Skupaj iščejo hlače, saj se kuhati brez njih ne da. Med iskanjem postanejo lačni in vsi se strinjajo, da bi se jim zelo prilegel zavitek. Malenkost za velike mojstre kuhe. Aja, hlače je Bobek skril v hladilnik. No, problem s hlačami je rešen. Zdaj le še čarobna kuhalnica in mnogo višenj,..in zavitek je en, dva, tri nared. Pa dober tek.
Cmok ima zelo nagajivega prijatelja Bobka. Danes mu je skril hlače. Ko prideta otroka k Cmoku na kosilo, ju Cmok pričaka brez jedi. Skupaj iščejo hlače, saj se kuhati brez njih ne da. Med iskanjem postanejo lačni in vsi se strinjajo, da bi se jim zelo prilegel zavitek. Malenkost za velike mojstre kuhe. Aja, hlače je Bobek skril v hladilnik. No, problem s hlačami je rešen. Zdaj le še čarobna kuhalnica in mnogo višenj,..in zavitek je en, dva, tri nared. Pa dober tek.
Žoga je lahko navdih za igro, lahko pa je odlična ideja za jed. Recimo pečeno, polnjeno bučo. Bučo lahko napolnimo z marsičim. Iznajdljivi gostitelj, kuhar, pesnik, pripovedovalec in še marsikaj drugega, Prunelius Cmok, bo zakuhal svoji buči neverjetno zdravo jed. Polnitev z ajdo, zeleno, papriko, suhimi paradižniki in buča je do vrha polna samih dobrih sestavin. Le še v pečico z njo, potem pa hop nad okusno in pečeno. Njami.
Žoga je lahko navdih za igro, lahko pa je odlična ideja za jed. Recimo pečeno, polnjeno bučo. Bučo lahko napolnimo z marsičim. Iznajdljivi gostitelj, kuhar, pesnik, pripovedovalec in še marsikaj drugega, Prunelius Cmok, bo zakuhal svoji buči neverjetno zdravo jed. Polnitev z ajdo, zeleno, papriko, suhimi paradižniki in buča je do vrha polna samih dobrih sestavin. Le še v pečico z njo, potem pa hop nad okusno in pečeno. Njami.
Cmok ima doma porednega škrata, ki mu večkrat pošteno zagode. Kaj mu je tokrata ušpičil? Iz solate mu je naredil kravato. Cmok takoj dobi odlično idejo in otrokom pripravi okusno solato. Otroka se na vso moč branita jedi, ko pa jo poskusita, ne moreta nehati.
Cmok ima doma porednega škrata, ki mu večkrat pošteno zagode. Kaj mu je tokrata ušpičil? Iz solate mu je naredil kravato. Cmok takoj dobi odlično idejo in otrokom pripravi okusno solato. Otroka se na vso moč branita jedi, ko pa jo poskusita, ne moreta nehati.
Cmok Živi in Vitu ob prihodu iz šole ni pripravil ničesar, razen vode. Otroka, ki prideta lačna iz šole, sta izredno začudena. Ker pa sta otroka, se z vodo igrata. Pri igri se jima pridruži tudi Bobek.
Cmok Živi in Vitu ob prihodu iz šole ni pripravil ničesar, razen vode. Otroka, ki prideta lačna iz šole, sta izredno začudena. Ker pa sta otroka, se z vodo igrata. Pri igri se jima pridruži tudi Bobek.
Teče in teče kot naša usoda, zbira jo, zbira, velika posoda.
Teče in teče kot naša usoda, zbira jo, zbira, velika posoda.
Zrnca za vodni kefir pred uporabo vedno operemo (dobro splaknemo) v plastičnem cedilu pod MRZLO vodo. Dodamo hrano za bakterije – sladkor (2 žlici sladkorja ali 5 dateljnov, 6 kandiranih ingverjev, pol dcl sadnega sirupa …); čim več sladkorja bomo dodali, tem bolj bodo bakterije delale. Po želji dodamo druge okuse (recimo meto ali meliso). Če bomo dodajali sveže sadje, zelišča ali zelenjavo, pazimo, da jih voda popolnoma pokrije, da ne začnejo gniti). Posodo dobro zapremo in jo na pustimo na pultu 1–2 dni in stran od neposrednega sonca. Čas počivanja je odvisen od tega, koliko sladkorja smo dodali, temperature prostora oz. od tega, kako hitro se bodo naredili mehurčki. Vmes posodo večkrat pretresemo in je ne odpiramo. Opozorilo (vendar se ne prestrašite)! Če pozabite na posodo ali jo postavite na sonce ali pa bo v njej preveč sladkorja, lahko posodo zaradi CO2-ja raznese. Ampak ne bojte se, meni posode še ni razneslo. :) Po 1–2 dneh sodavico precedimo skozi plastično cedilo in s čistimi rokami odstranimo "porabljene dodatke" iz vodnih kristalov. Čim manj bo dodatkov, tem lažje delo nas čaka. :)) Sodavico nalijemo v čisto steklenico, pokrijemo in jo hranimo v hladilniku. Brez težav jo hranimo nekaj dni. Namig: Iz kefirjevega napitka lahko pripravimo tudi zamrznjene lizike. V skodelico ali posodico za lizike vlijemo tekočino, vstavimo palčko in zamrznemo.
Zrnca za vodni kefir pred uporabo vedno operemo (dobro splaknemo) v plastičnem cedilu pod MRZLO vodo. Dodamo hrano za bakterije – sladkor (2 žlici sladkorja ali 5 dateljnov, 6 kandiranih ingverjev, pol dcl sadnega sirupa …); čim več sladkorja bomo dodali, tem bolj bodo bakterije delale. Po želji dodamo druge okuse (recimo meto ali meliso). Če bomo dodajali sveže sadje, zelišča ali zelenjavo, pazimo, da jih voda popolnoma pokrije, da ne začnejo gniti). Posodo dobro zapremo in jo na pustimo na pultu 1–2 dni in stran od neposrednega sonca. Čas počivanja je odvisen od tega, koliko sladkorja smo dodali, temperature prostora oz. od tega, kako hitro se bodo naredili mehurčki. Vmes posodo večkrat pretresemo in je ne odpiramo. Opozorilo (vendar se ne prestrašite)! Če pozabite na posodo ali jo postavite na sonce ali pa bo v njej preveč sladkorja, lahko posodo zaradi CO2-ja raznese. Ampak ne bojte se, meni posode še ni razneslo. :) Po 1–2 dneh sodavico precedimo skozi plastično cedilo in s čistimi rokami odstranimo "porabljene dodatke" iz vodnih kristalov. Čim manj bo dodatkov, tem lažje delo nas čaka. :)) Sodavico nalijemo v čisto steklenico, pokrijemo in jo hranimo v hladilniku. Brez težav jo hranimo nekaj dni. Namig: Iz kefirjevega napitka lahko pripravimo tudi zamrznjene lizike. V skodelico ali posodico za lizike vlijemo tekočino, vstavimo palčko in zamrznemo.
Brez vode nas ni. Prunelius Cmok meni, da bi voda morala biti zastonj za vsa živa bitja.
Brez vode nas ni. Prunelius Cmok meni, da bi voda morala biti zastonj za vsa živa bitja.
Zakaj je dobro presejati moko - ja, da je moka bolj rahla in pride dovolj zraka v testo!
Zakaj je dobro presejati moko - ja, da je moka bolj rahla in pride dovolj zraka v testo!
Juš meni, da ne potrebuje recepta, saj pico zna vsak pripravit. Bomo videli, kako uspešna bo ta pica na zabavi! ;)
Juš meni, da ne potrebuje recepta, saj pico zna vsak pripravit. Bomo videli, kako uspešna bo ta pica na zabavi! ;)
Moko presejemo, ji dodamo sol in oglje. Na sredino moke vlijemo vodo, dodamo olivno olje, kvas in sladkor. Dobro premešamo sestavine. Zmes pregnetemo in zamesimo testo. Po petih minutah je testo zgneteno. Testo mora biti gladko in prožno. Gladko testo razdelimo na 3-4 porcije, in ga damo počivat na hladno za eno uro. Najbolje bo, da ga zavijemo v prozorno folijo za živila. Ko si je testo odpočilo, ga razvaljamo na 3mm debelo. Rob pustimo, saj nam bo naredil ograjico za omako, da ne bo tekla čez rob. Za bolj hrustljave užitke, lahko robove posujemo s koruznim zdrobom.
Moko presejemo, ji dodamo sol in oglje. Na sredino moke vlijemo vodo, dodamo olivno olje, kvas in sladkor. Dobro premešamo sestavine. Zmes pregnetemo in zamesimo testo. Po petih minutah je testo zgneteno. Testo mora biti gladko in prožno. Gladko testo razdelimo na 3-4 porcije, in ga damo počivat na hladno za eno uro. Najbolje bo, da ga zavijemo v prozorno folijo za živila. Ko si je testo odpočilo, ga razvaljamo na 3mm debelo. Rob pustimo, saj nam bo naredil ograjico za omako, da ne bo tekla čez rob. Za bolj hrustljave užitke, lahko robove posujemo s koruznim zdrobom.
Kako si lahko pomagamo z ogljem v prehrani? Prunelius Cmok predlaga barvanje testa za pico z ogljem. A ima tudi druge razloge, da ve, da je oglje koristno.
Kako si lahko pomagamo z ogljem v prehrani? Prunelius Cmok predlaga barvanje testa za pico z ogljem. A ima tudi druge razloge, da ve, da je oglje koristno.
Ratatouille ali po slovensko ratatuj je zelo popularna francoska jed, kjer ima najpomembnejšo vlogo pisana izbira različne zelenjave. Pa veste koliko različnih receptov za to jed obstaja?
Ratatouille ali po slovensko ratatuj je zelo popularna francoska jed, kjer ima najpomembnejšo vlogo pisana izbira različne zelenjave. Pa veste koliko različnih receptov za to jed obstaja?
Omaka Olupimo strok česna in ga drobno sesekljamo. V kozici pokuhamo pasiran paradižnik in česen. Omako kuhamo 10 minut. Nato omaki dodamo timijan, rožmarin in baziliko. Omako spasiramo s paličnim mešalnikom. Solimo previdno, da omaka ne bo preslana. Narezana zelenjava v pekaču Bučke, melancane in paradižnik narežemo na rezine. V pekač vlijemo pripravljeno omako. Omaka mora prekriti dno pekača do višine 1–2 cm. Nato nanjo enakomerno polagamo narezano zelenjavo. Najprej paradižnik, nato rumene bučke, sledijo melancane in nazadnje še zelene bučke. Zdaj ponovimo vajo, dokler nam ne zmanjka zelenjave. Pekač damo v pečico, segreto na 180 *C. Pečemo približno 45min. Pečeno zelenjavo vzamemo iz pečice in ohladimo. Preden postrežemo, jed prelijemo z mešanico olja in začimb in se podamo avanturi naproti. Pa dober tek!
Omaka Olupimo strok česna in ga drobno sesekljamo. V kozici pokuhamo pasiran paradižnik in česen. Omako kuhamo 10 minut. Nato omaki dodamo timijan, rožmarin in baziliko. Omako spasiramo s paličnim mešalnikom. Solimo previdno, da omaka ne bo preslana. Narezana zelenjava v pekaču Bučke, melancane in paradižnik narežemo na rezine. V pekač vlijemo pripravljeno omako. Omaka mora prekriti dno pekača do višine 1–2 cm. Nato nanjo enakomerno polagamo narezano zelenjavo. Najprej paradižnik, nato rumene bučke, sledijo melancane in nazadnje še zelene bučke. Zdaj ponovimo vajo, dokler nam ne zmanjka zelenjave. Pekač damo v pečico, segreto na 180 *C. Pečemo približno 45min. Pečeno zelenjavo vzamemo iz pečice in ohladimo. Preden postrežemo, jed prelijemo z mešanico olja in začimb in se podamo avanturi naproti. Pa dober tek!
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata Tita in Taj, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata Tita in Taj, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna.
Ja s pesmijo in plesom, le kako drugače!
Ja s pesmijo in plesom, le kako drugače!
Dobro jutro, dober tek - za najlepši nasmeh!
Dobro jutro, dober tek - za najlepši nasmeh!
Če ni kruha, ni zajtrka. To menita tudi Živa in Matija. Ker je lakota huda, si pripravita »kruh« iz ovsenih kosmičev. Ni kaj prida podoben kruhu, khm, kje je Prunelius Cmok?
Če ni kruha, ni zajtrka. To menita tudi Živa in Matija. Ker je lakota huda, si pripravita »kruh« iz ovsenih kosmičev. Ni kaj prida podoben kruhu, khm, kje je Prunelius Cmok?
Zakaj vse lahko uporabimo oves? Ja, Matija ve, da imajo konji radi oves. Zakaj bi ga pa imeli radi ljudje? Prunelius Cmok ima odgovor, no, več odgovorov ;).
Zakaj vse lahko uporabimo oves? Ja, Matija ve, da imajo konji radi oves. Zakaj bi ga pa imeli radi ljudje? Prunelius Cmok ima odgovor, no, več odgovorov ;).
Jabolka operemo, odstranimo jim muho in peške. Narežemo jih na kocke 1 x 1cm in jih na hitro popražimo v ponvi, v kateri smo stopili žličko kuhanega masla. Pomembno je, da se ne razkuhajo, ampak samo zmehčajo, kar pomeni, da jih pražimo največ eno minuto. Zdaj pristavimo kozico s tekočino na ogenj, vsujemo vanjo ovsene kosmiče in rozine. Počakamo, da zavre, nato zmanjšamo ogenj ter kuhamo še 3 do 5 minut. Kuhane kosmiče solimo po okusu. Če jih kuhamo le v vodi, lahko dodamo rjavi trsni sladkor. Kosmiče postrežemo v globokem krožniku. Ovseno kašo prelijemo s praženimi jabolki. Za boljši okus in zdrav nasmeh dodamo še med in posujemo z orehovimi jedrci.
Jabolka operemo, odstranimo jim muho in peške. Narežemo jih na kocke 1 x 1cm in jih na hitro popražimo v ponvi, v kateri smo stopili žličko kuhanega masla. Pomembno je, da se ne razkuhajo, ampak samo zmehčajo, kar pomeni, da jih pražimo največ eno minuto. Zdaj pristavimo kozico s tekočino na ogenj, vsujemo vanjo ovsene kosmiče in rozine. Počakamo, da zavre, nato zmanjšamo ogenj ter kuhamo še 3 do 5 minut. Kuhane kosmiče solimo po okusu. Če jih kuhamo le v vodi, lahko dodamo rjavi trsni sladkor. Kosmiče postrežemo v globokem krožniku. Ovseno kašo prelijemo s praženimi jabolki. Za boljši okus in zdrav nasmeh dodamo še med in posujemo z orehovimi jedrci.
Jemo tiste gobe, ki so užitne, a pripravimo jih lahko na različne načine; lahko so surove, lahko so pečene, lahko so kuhane ... Prunelius Cmok je poln domislic!
Jemo tiste gobe, ki so užitne, a pripravimo jih lahko na različne načine; lahko so surove, lahko so pečene, lahko so kuhane ... Prunelius Cmok je poln domislic!
Ana in Taj se lotita priprave gobove juhe ... in ustvarita zanimive pristope pri pripravi. Kdo bo preskusil to umetnijo? Bobek, boš ti? Cmok, verjetno potrebujeta tvojo pomoč. Kje si?
Ana in Taj se lotita priprave gobove juhe ... in ustvarita zanimive pristope pri pripravi. Kdo bo preskusil to umetnijo? Bobek, boš ti? Cmok, verjetno potrebujeta tvojo pomoč. Kje si?
Najprej pripravimo gobe. Sveže gobe očistimo z prtičkom ali krtačko in jih narežemo na enakomerne kose. Suhe gobe namakamo v topli vodi, dokler se ne zmehčajo. Česen in gomolj zelene olupimo in ju drobno sesekljamo. Na ogenj pristavimo lonec z vodo, vanj stresemo gobe, dodamo česen, zeleno in lovorjeve liste. Počakamo, da juha zavre, nato ogenj zmanjšamo na najmanj in kuhamo 10 do 15 minut. Medtem operemo ajdovo kašo pod tekočo vodo in jo dobro odcedimo. Zdaj juhi dodamo ajdovo kašo, nato kuhamo še dobrih 10 minut, dokler se kaša ne skuha. Lahko jo tudi razkuhamo, saj bo juha tako bolj gosta. Po želji.
Najprej pripravimo gobe. Sveže gobe očistimo z prtičkom ali krtačko in jih narežemo na enakomerne kose. Suhe gobe namakamo v topli vodi, dokler se ne zmehčajo. Česen in gomolj zelene olupimo in ju drobno sesekljamo. Na ogenj pristavimo lonec z vodo, vanj stresemo gobe, dodamo česen, zeleno in lovorjeve liste. Počakamo, da juha zavre, nato ogenj zmanjšamo na najmanj in kuhamo 10 do 15 minut. Medtem operemo ajdovo kašo pod tekočo vodo in jo dobro odcedimo. Zdaj juhi dodamo ajdovo kašo, nato kuhamo še dobrih 10 minut, dokler se kaša ne skuha. Lahko jo tudi razkuhamo, saj bo juha tako bolj gosta. Po želji.
Gobe se nabirajo od spomladi do pozne jeseni. Pri tem pa moramo spoštovati naravo! Zakaj?
Gobe se nabirajo od spomladi do pozne jeseni. Pri tem pa moramo spoštovati naravo! Zakaj?
Gob ne umijemo, temveč jih očistimo s posebno krtačko. Kako in zakaj - pove Prunelius Cmok.
Gob ne umijemo, temveč jih očistimo s posebno krtačko. Kako in zakaj - pove Prunelius Cmok.
Tra in Vito se lotita priprave prekmurske baklave. Kaj je to? Poznata prekmursko gibanico in baklavo, toda prekmurske baklave še nikoli v življenju nista videla, niti nista zanjo slišala. Kako se bo končalo?
Tra in Vito se lotita priprave prekmurske baklave. Kaj je to? Poznata prekmursko gibanico in baklavo, toda prekmurske baklave še nikoli v življenju nista videla, niti nista zanjo slišala. Kako se bo končalo?
Mak in rožičevo moko vsakega posebej v posodici zmešamo z 1/3 sladkorja. Pekač namažemo z oljem, pomagamo si s čopičem. Vanj položimo dva lista testa. Pomembno je, da z oljem in vodo navlažimo vsako plast testa. Torej, ena žlica olja in ena do dve žlici vode na vsako novo plast testa. Prvo plast posujemo z makom, drugo z rožičevo moko in to ponavljamo do polovice višine pekača. Srednjo plast nadevamo z naribanimi jabolki, ki smo jim dodali mleti cimet in preostali sladkor. Nato ponovimo vajo z makom in rožičevo moko. Zadnjo plast prekrijemo s testom, tudi tega rahlo navlažimo. Jogurt zmešamo z malo vode in prelijemo po vrhu. Nato gibanico narežemo na kvadratke poljubne velikosti. Pečemo jo 30 minut v pečici, ogreti na 180 °C. Iz tople vode in medu naredimo medeno vodo medu. Ko je jed pečena, jo takoj zalijemo z njo, da vroča baklava popije vso tekočino. Še vročo razrežemo. Dober tek!
Mak in rožičevo moko vsakega posebej v posodici zmešamo z 1/3 sladkorja. Pekač namažemo z oljem, pomagamo si s čopičem. Vanj položimo dva lista testa. Pomembno je, da z oljem in vodo navlažimo vsako plast testa. Torej, ena žlica olja in ena do dve žlici vode na vsako novo plast testa. Prvo plast posujemo z makom, drugo z rožičevo moko in to ponavljamo do polovice višine pekača. Srednjo plast nadevamo z naribanimi jabolki, ki smo jim dodali mleti cimet in preostali sladkor. Nato ponovimo vajo z makom in rožičevo moko. Zadnjo plast prekrijemo s testom, tudi tega rahlo navlažimo. Jogurt zmešamo z malo vode in prelijemo po vrhu. Nato gibanico narežemo na kvadratke poljubne velikosti. Pečemo jo 30 minut v pečici, ogreti na 180 °C. Iz tople vode in medu naredimo medeno vodo medu. Ko je jed pečena, jo takoj zalijemo z njo, da vroča baklava popije vso tekočino. Še vročo razrežemo. Dober tek!
Prunelius Cmok je poln zamisli, kje in kako lahko uporabimo mak. Boste poskusili? Mimogrede, mar ni Cmok s tem klobučkom kot mak iz travnika ;)?
Prunelius Cmok je poln zamisli, kje in kako lahko uporabimo mak. Boste poskusili? Mimogrede, mar ni Cmok s tem klobučkom kot mak iz travnika ;)?
Baklava je orientalska sladica, prekmurska baklava pa je prekmurska gibanica, ki se je zaljubila v baklavo. Tako preprosto je, ko Srečo kuha Cmok!
Baklava je orientalska sladica, prekmurska baklava pa je prekmurska gibanica, ki se je zaljubila v baklavo. Tako preprosto je, ko Srečo kuha Cmok!
Hrana, ki raste v naravi je polna dobrih snovi, ki dajo vašemu telesu moč. Prunelius Cmok prisega na regrat, pa vi?
Hrana, ki raste v naravi je polna dobrih snovi, ki dajo vašemu telesu moč. Prunelius Cmok prisega na regrat, pa vi?
Z oluščeno ajdo, ki jo namočimo čez noč, se ne zastrupimo ;) Ajda je žito, ki je že dolgo del slovenske in evropske kulinarike. K nam so jo prinesli križarji. Kot poljščino iz katere se lahko pripravi dve značilni slovenski jedi – kruh in kašo -, jo omeni že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Vir: Wikipedia
Z oluščeno ajdo, ki jo namočimo čez noč, se ne zastrupimo ;) Ajda je žito, ki je že dolgo del slovenske in evropske kulinarike. K nam so jo prinesli križarji. Kot poljščino iz katere se lahko pripravi dve značilni slovenski jedi – kruh in kašo -, jo omeni že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Vir: Wikipedia
Ko poznamo užitne divje rastline, si lahko pripravimo slasten obrok, poln nenavadnih sestavin. Ko jih boste nabirali na travniku ali v gozdu, pozorno glejte, morda srečate vilince!
Ko poznamo užitne divje rastline, si lahko pripravimo slasten obrok, poln nenavadnih sestavin. Ko jih boste nabirali na travniku ali v gozdu, pozorno glejte, morda srečate vilince!
Andraž in Ana sta poskusila. Solata iz travniških šopkov - le kaj sta izumila danes?
Andraž in Ana sta poskusila. Solata iz travniških šopkov - le kaj sta izumila danes?
Divja solata Krompir skuhamo z lupino. Solato z njive in nabrane rastline operemo pod tekočo vodo. Kuhan krompir olupimo in narežemo na lističe. Pristavimo ponev na ogenj, vanjo damo žlico kuhanega masla. Na vroči maščobi popečemo krompir. Solato zabelimo in začinimo, na koncu ji dodamo pečen krompir. Ocvrti bezeg s tatarsko ajdo Moko tatarske ajde zmešamo z vodo, zmes naj bo gosta kot za praženec, torej malo bolj kot za palačinke. Lahko ji dodamo ščepec soli. V kozici stopimo kuhano maslo. Bezgove cvetove na hitro pomočimo v testo ter zlato rumeno zapečemo na maslu. Nato jih položimo na papirnato servieto, da vpije maščobo. Ocvrte bezgove cvetove pred serviranjem posujemo z sladkorjem v prahu. Lahko jih ponudimo tudi z domačo marmelado ali jabolčno čežano.
Divja solata Krompir skuhamo z lupino. Solato z njive in nabrane rastline operemo pod tekočo vodo. Kuhan krompir olupimo in narežemo na lističe. Pristavimo ponev na ogenj, vanjo damo žlico kuhanega masla. Na vroči maščobi popečemo krompir. Solato zabelimo in začinimo, na koncu ji dodamo pečen krompir. Ocvrti bezeg s tatarsko ajdo Moko tatarske ajde zmešamo z vodo, zmes naj bo gosta kot za praženec, torej malo bolj kot za palačinke. Lahko ji dodamo ščepec soli. V kozici stopimo kuhano maslo. Bezgove cvetove na hitro pomočimo v testo ter zlato rumeno zapečemo na maslu. Nato jih položimo na papirnato servieto, da vpije maščobo. Ocvrte bezgove cvetove pred serviranjem posujemo z sladkorjem v prahu. Lahko jih ponudimo tudi z domačo marmelado ali jabolčno čežano.
Česen olupimo. Gomolj zelene olupimo in ga narežemo na kocke. V kozico vlijemo pesin sok, pristavimo na ogenj, dodamo paradižnik, česen in zeleno. Ko so sestavine kuhane, jih zmešamo z paličnim mešalnikom. Juhi dodamo 1 do 2 žlici sladkorja, ščepec muškatnega oreščka in solimo po okusu. Pred serviranjem dodamo nekaj kapljic limetinega soka, ki bo dal pesini juhi svežino in ostrino. Zraven juhe lahko postrežemo popečen kruh. Če nam je v hladilniku ostala od prejšnjega obroka ajdova kaša, kuhan riž ali polenta, si lahko juho obogatimo tudi s tem, pa še hladilnik bomo počistili.
Česen olupimo. Gomolj zelene olupimo in ga narežemo na kocke. V kozico vlijemo pesin sok, pristavimo na ogenj, dodamo paradižnik, česen in zeleno. Ko so sestavine kuhane, jih zmešamo z paličnim mešalnikom. Juhi dodamo 1 do 2 žlici sladkorja, ščepec muškatnega oreščka in solimo po okusu. Pred serviranjem dodamo nekaj kapljic limetinega soka, ki bo dal pesini juhi svežino in ostrino. Zraven juhe lahko postrežemo popečen kruh. Če nam je v hladilniku ostala od prejšnjega obroka ajdova kaša, kuhan riž ali polenta, si lahko juho obogatimo tudi s tem, pa še hladilnik bomo počistili.
Lahko vseeno naredimo pesino juho? Seveda, tudi narezan pesin gomolj je slasten!
Lahko vseeno naredimo pesino juho? Seveda, tudi narezan pesin gomolj je slasten!
Dogodivščina in pol, samo malce nenavadnega okusa je ... Cmok, si kje v bližini?!
Dogodivščina in pol, samo malce nenavadnega okusa je ... Cmok, si kje v bližini?!
Prunelius Cmok je poln zamisli. Pravi, da iz polente lahko naredi torto?! Kako?
Prunelius Cmok je poln zamisli. Pravi, da iz polente lahko naredi torto?! Kako?
Taro zanima ali je vsak zdrob narejen iz koruze. Khm, le kaj bo povedal Prunelius Cmok?
Taro zanima ali je vsak zdrob narejen iz koruze. Khm, le kaj bo povedal Prunelius Cmok?
Seveda, tudi hladna polenta je lahko super jed. Poleg tega, da jo lahko pogrejemo v pečici, lahko tudi s hladno polento ustvarjamo!
Seveda, tudi hladna polenta je lahko super jed. Poleg tega, da jo lahko pogrejemo v pečici, lahko tudi s hladno polento ustvarjamo!
Potrebno bo pripravit polento, nič lažjega! Vito pravi, da ni težko, potrebujemo samo vodo in moko ... pa res? Khm, je ta rumeni "izdelek" pečena polenta ali frnikola?
Potrebno bo pripravit polento, nič lažjega! Vito pravi, da ni težko, potrebujemo samo vodo in moko ... pa res? Khm, je ta rumeni "izdelek" pečena polenta ali frnikola?
V kozico nalijemo vodo, pokrijemo s pokrovko in pristavimo na ogenj. Ko voda zavre, zmanjšamo ogenj. V vrelo vodo počasi vsujemo koruzni zdrob in mešamo z metlico ali kuhalnico. Mešamo tako dolgo, da se začne jed gostiti. Pazimo, da se ne naredijo kepice. Preden se zdrob zgosti, solimo po okusu in dodamo žlico olja. Na pomaščen pekač ali papir za peko vlijemo kuhan zdrob. Ker je polenta še vroča, pazimo da se ne opečemo, zato si pomagamo z lopatico ali žlico. Polento enakomerno razmažemo 3–5 mm debelo. Pečico segrejemo na 200 *C. Posušene paradižnike narežemo na tanke rezance. Češnjeve paradižnike prerežemo na pol. Pinjole so okusnejše, če jih rahlo popražimo. Špinačo operemo pod mrzlo tekočo vodo. V ogreto pečico damo pekač s polento in pečemo pri 200 stopinjah kakih 15 minut, dokler ne pozlati in se hrustljavo zapeče. Posušene paradižnike in češnjevce na hitro prepražimo v ponvi. Dodamo pinjole. Premešamo in potresemo po pečeni polenti. Svežo špinačo in liste bazilike enakomerno porazdelimo po nadevu. Sestavine pokapamo z olivnim oljem, da bo jed bolj sočna in okusna. Jed solimo po okusu. Dober tek!
V kozico nalijemo vodo, pokrijemo s pokrovko in pristavimo na ogenj. Ko voda zavre, zmanjšamo ogenj. V vrelo vodo počasi vsujemo koruzni zdrob in mešamo z metlico ali kuhalnico. Mešamo tako dolgo, da se začne jed gostiti. Pazimo, da se ne naredijo kepice. Preden se zdrob zgosti, solimo po okusu in dodamo žlico olja. Na pomaščen pekač ali papir za peko vlijemo kuhan zdrob. Ker je polenta še vroča, pazimo da se ne opečemo, zato si pomagamo z lopatico ali žlico. Polento enakomerno razmažemo 3–5 mm debelo. Pečico segrejemo na 200 *C. Posušene paradižnike narežemo na tanke rezance. Češnjeve paradižnike prerežemo na pol. Pinjole so okusnejše, če jih rahlo popražimo. Špinačo operemo pod mrzlo tekočo vodo. V ogreto pečico damo pekač s polento in pečemo pri 200 stopinjah kakih 15 minut, dokler ne pozlati in se hrustljavo zapeče. Posušene paradižnike in češnjevce na hitro prepražimo v ponvi. Dodamo pinjole. Premešamo in potresemo po pečeni polenti. Svežo špinačo in liste bazilike enakomerno porazdelimo po nadevu. Sestavine pokapamo z olivnim oljem, da bo jed bolj sočna in okusna. Jed solimo po okusu. Dober tek!
Kdo je izumil smuti? Prunelius Cmok ve, da prva pričevanja segaja v 30. leta prejšnjega stoletja ... ooo, kdaj je že to bilo!
Kdo je izumil smuti? Prunelius Cmok ve, da prva pričevanja segaja v 30. leta prejšnjega stoletja ... ooo, kdaj je že to bilo!
Spoznajmo sestavine, primerne za zeleni smuti!
Spoznajmo sestavine, primerne za zeleni smuti!
Saj vem, otroci navadno ne marajo zelenjave. Ampak veste kaj, ko se navadite okusa, ugotovite, da je tudi zelena zelenjava slastna! Naj vam namignem, zaradi nje smo močnejši in srečnejši!
Saj vem, otroci navadno ne marajo zelenjave. Ampak veste kaj, ko se navadite okusa, ugotovite, da je tudi zelena zelenjava slastna! Naj vam namignem, zaradi nje smo močnejši in srečnejši!
Najprej zelenjavo operemo. Limono stisnemo, da dobimo sok. Ingver olupimo in naribamo. Brokoli razdelimo na cvetke. Vso zelenjavo damo v mešalnik ter prilijemo toplo vodo in kokosovo olje. Sestavine zmeljemo. Napitek serviramo v visokih kozarcih. Okrasimo z lističi ognjiča.
Najprej zelenjavo operemo. Limono stisnemo, da dobimo sok. Ingver olupimo in naribamo. Brokoli razdelimo na cvetke. Vso zelenjavo damo v mešalnik ter prilijemo toplo vodo in kokosovo olje. Sestavine zmeljemo. Napitek serviramo v visokih kozarcih. Okrasimo z lističi ognjiča.
Samostojni poskus mešanja zelenih dobrot iz narave ... Bobek, kam si skril pokrov mešalnika?!
Samostojni poskus mešanja zelenih dobrot iz narave ... Bobek, kam si skril pokrov mešalnika?!
Neokrnjena narava nam nudi ogromno zdravilnih in tudi zelo hranilnih rastlin. Težava je v tem, da jih slabo poznamo. Otroka bosta pripravljala čudovit napitek. Seveda bo Prunelius Cmok priskočil na pomoč tako z receptom kot opozorilom, na kaj je potrebno paziti, da ne bo, bognedaj, kaj narobe.
Neokrnjena narava nam nudi ogromno zdravilnih in tudi zelo hranilnih rastlin. Težava je v tem, da jih slabo poznamo. Otroka bosta pripravljala čudovit napitek. Seveda bo Prunelius Cmok priskočil na pomoč tako z receptom kot opozorilom, na kaj je potrebno paziti, da ne bo, bognedaj, kaj narobe.
Plodovi kutine so podobni jabolkom, včasih pa tudi hruškam. To sta ugotavljala tudi Tita in Juš. Domovina kutine je severna Perzija od koder se je preko Grčije razširila v Italijo in od tod tudi k nam. Povprašajte starše, gotovo jih poznajo.
Plodovi kutine so podobni jabolkom, včasih pa tudi hruškam. To sta ugotavljala tudi Tita in Juš. Domovina kutine je severna Perzija od koder se je preko Grčije razširila v Italijo in od tod tudi k nam. Povprašajte starše, gotovo jih poznajo.
Kdo si je izmislil štruklje, to tipično slovensko jed? Prva pričevanja o pripravi te jedi segajo že v 16. stoletje, poznamo pa več narečnih poimenovanj.
Kdo si je izmislil štruklje, to tipično slovensko jed? Prva pričevanja o pripravi te jedi segajo že v 16. stoletje, poznamo pa več narečnih poimenovanj.
Testo V posodo z moko vlijemo vročo vodo in močno mešamo z leseno kuhalnico. Ko se testo nekoliko shladi, ga gnetemo še z rokami, dokler ne postane čvrsto in prožno. Z majhnim valjarjem ali z rokami oblikujemo krogce poljubne velikosti, nanje položimo kroglico nadeva, testo prepognemo, da dobimo polkrog, na robovih dobro stisnemo. Položimo jih v vrelo, rahlo osoljeno vodo in kuhamo približno tri minute oziroma dokler ne priplavajo na površje. Nadev Naribamo korenje, dodamo vse sestavine in temeljito premešamo, iz zmesi naredimo kroglice. Bučna krema Sladkor raztopimo v vodi, dodamo očiščene kutine in začimbe. Čez 15 min dodamo še buče. Kuhamo tako dolgo, da izpari čim več tekočine. Naredimo pire in ga vlijemo v vroče kozarce, pokrov tesno zapremo in shranimo. Posip Na maslu stopimo sladkor, dodamo mlete lešnike ali drobtine, zlato prepražimo. Žajbelj natrgamo in ga umešamo v posip, s katerim okrasimo štruklje.
Testo V posodo z moko vlijemo vročo vodo in močno mešamo z leseno kuhalnico. Ko se testo nekoliko shladi, ga gnetemo še z rokami, dokler ne postane čvrsto in prožno. Z majhnim valjarjem ali z rokami oblikujemo krogce poljubne velikosti, nanje položimo kroglico nadeva, testo prepognemo, da dobimo polkrog, na robovih dobro stisnemo. Položimo jih v vrelo, rahlo osoljeno vodo in kuhamo približno tri minute oziroma dokler ne priplavajo na površje. Nadev Naribamo korenje, dodamo vse sestavine in temeljito premešamo, iz zmesi naredimo kroglice. Bučna krema Sladkor raztopimo v vodi, dodamo očiščene kutine in začimbe. Čez 15 min dodamo še buče. Kuhamo tako dolgo, da izpari čim več tekočine. Naredimo pire in ga vlijemo v vroče kozarce, pokrov tesno zapremo in shranimo. Posip Na maslu stopimo sladkor, dodamo mlete lešnike ali drobtine, zlato prepražimo. Žajbelj natrgamo in ga umešamo v posip, s katerim okrasimo štruklje.
Kuhanje omogoča veliko samostojnega raziskovanja. Tita in Juš sta mojstrsko zastavila svoj poskus, pa bodo njuni ajdovi štruklji tudi okusni?
Kuhanje omogoča veliko samostojnega raziskovanja. Tita in Juš sta mojstrsko zastavila svoj poskus, pa bodo njuni ajdovi štruklji tudi okusni?
Imate radi slive? Slive so rubini med sadeži in poznamo jih več kot 2.000 vrst. Pomagajo pri prebavi, da nas ne napenja trebušček.
Imate radi slive? Slive so rubini med sadeži in poznamo jih več kot 2.000 vrst. Pomagajo pri prebavi, da nas ne napenja trebušček.
Cmok je žalosten, ker otroci ne poznajo slivovega kompota, ampak mi bomo to rešili, kajne?!
Cmok je žalosten, ker otroci ne poznajo slivovega kompota, ampak mi bomo to rešili, kajne?!
Kaj je lepše, kot raziskovat v kuhinji, ob tem, da v kuhinji ni odraslih?
Kaj je lepše, kot raziskovat v kuhinji, ob tem, da v kuhinji ni odraslih?
Krompir operemo in skuhamo. Še vročega olupimo in pretlačimo. Solimo. Dodamo maslo in presejano pirino moko. Dobro pregnetemo. Testo ne sme biti premehko in vodeno. Testo razvaljamo 2–3 mm debelo in ga narežemo na petcentimetrske kvadratke. Na sredino položimo razkoščičeno slivo, jo posujemo z trsnim sladkorjem in še s pol žličke mletega cimeta. No, s toliko cimeta bo pa res zanič. Cmoke oblikujemo v kroglo. Kuhamo jih v rahlo soljenem kropu 15–20 minut. Postrežemo tople. Dober tek!
Krompir operemo in skuhamo. Še vročega olupimo in pretlačimo. Solimo. Dodamo maslo in presejano pirino moko. Dobro pregnetemo. Testo ne sme biti premehko in vodeno. Testo razvaljamo 2–3 mm debelo in ga narežemo na petcentimetrske kvadratke. Na sredino položimo razkoščičeno slivo, jo posujemo z trsnim sladkorjem in še s pol žličke mletega cimeta. No, s toliko cimeta bo pa res zanič. Cmoke oblikujemo v kroglo. Kuhamo jih v rahlo soljenem kropu 15–20 minut. Postrežemo tople. Dober tek!
Žlica je najstarejši pripomoček – lesene so našli še iz časov prazgodovine. Kasneje se razvijejo kovinske, predvsem zlate in srebrne. Bogati so novorojence obdarovali s srebrnimi žličkami – od tod rek: “rodil se je s srebrno žlico v ustih.” Šele v 16. stoletju začnejo uporabljati vilice – sprva so imele le dva roglja. Včasih so ločili med velikim, malim in zelo majhnim pogrinjkom. Veliki pogrinjek je bil za kralja in njegovo družino, mali pogrinjek za kralja, kadar je jedel v ožjem krogu prijateljev, in zelo majhen pogrinjek za kralja, kadar je jedel sam ali v intimni družbi v dvoje. Na prelomu 18. in 19. stoletja so pogrinjek poenostavili. Klasični pogrinjek temelji na strogih pravilih, ki določajo, kako bo zložen prtiček in koliko kozarcev bo na mizi za vsakega gosta. Določali so natančno razdaljo pribora, prtička in kozarcev od krožnika.
Žlica je najstarejši pripomoček – lesene so našli še iz časov prazgodovine. Kasneje se razvijejo kovinske, predvsem zlate in srebrne. Bogati so novorojence obdarovali s srebrnimi žličkami – od tod rek: “rodil se je s srebrno žlico v ustih.” Šele v 16. stoletju začnejo uporabljati vilice – sprva so imele le dva roglja. Včasih so ločili med velikim, malim in zelo majhnim pogrinjkom. Veliki pogrinjek je bil za kralja in njegovo družino, mali pogrinjek za kralja, kadar je jedel v ožjem krogu prijateljev, in zelo majhen pogrinjek za kralja, kadar je jedel sam ali v intimni družbi v dvoje. Na prelomu 18. in 19. stoletja so pogrinjek poenostavili. Klasični pogrinjek temelji na strogih pravilih, ki določajo, kako bo zložen prtiček in koliko kozarcev bo na mizi za vsakega gosta. Določali so natančno razdaljo pribora, prtička in kozarcev od krožnika.
Do 15. stoletja so na mizo prinašali hrano pogrnjeno s prtičem, s čimer so hoteli povedati, da so storili vse proti temu, da bi jo kdo zastrupil. Od tod pride uporaba prtiča pri jedi in izraz pogrinjanje. Na začetku so ljudje jedli zgolj zaradi preživetja, kuhali so na odprtem ognju. Edino pravilo je bilo: pojej žival, preden ona poje tebe. Francozi so bili prvi, ki so v visoki družbi razvili neko vrsto obnašanja pri mizi. Hrana se je vsa prinesla na mizo, gostje pa so se okoli nje prerivali in si sami postregli. Iz Rusije pride nov način: hrano so prinesli do gosta. Iz ruskega se razvije angleški, ki še danes velja za pravilno etiketo pri mizi.
Do 15. stoletja so na mizo prinašali hrano pogrnjeno s prtičem, s čimer so hoteli povedati, da so storili vse proti temu, da bi jo kdo zastrupil. Od tod pride uporaba prtiča pri jedi in izraz pogrinjanje. Na začetku so ljudje jedli zgolj zaradi preživetja, kuhali so na odprtem ognju. Edino pravilo je bilo: pojej žival, preden ona poje tebe. Francozi so bili prvi, ki so v visoki družbi razvili neko vrsto obnašanja pri mizi. Hrana se je vsa prinesla na mizo, gostje pa so se okoli nje prerivali in si sami postregli. Iz Rusije pride nov način: hrano so prinesli do gosta. Iz ruskega se razvije angleški, ki še danes velja za pravilno etiketo pri mizi.
Nekaj napotil pri slavnostnem pogrinjku: Prvo pravilo: pogrinjke razporedimo tako, da bodo gostje imeli dovolj prostora. Drugo pravilo: barvno usklajena miza je privlačnejša za oko. Tretje pravilo: pravilen razpored krožnikov, pribora in kozarcev olajša obedovanje. Ko sedimo za mizo, upoštevamo bonton. Nekaj osnovnih napotil: Prtič je zato, da se ne popackamo. Med jedjo prtiček damo na kolena. Pravilno ravnanje s priborom ni tako samoumevno, še posebej na bolj svečano pogrnjeni mizi. Nož primemo v desno roko. Levičarjem je dovoljeno obratno. Za vsako jed je običajno predviden poseben nož. Pribor navadno uporabljamo od zunanje strani proti krožniku. Nož za ribe je drugačen od tistega za meso, na primer. Pri meniju s petimi izhodi vas bodo na mizi praviloma čakale štiri vilice, različnih oblik in velikosti. Vilice običajno primete v levo roko. Obratno velja za levičarje. Vilice za predjed so manjše in krajše od vilic za glavno jed in ležijo na zunanji levi strani krožnika. Najmanjše so desertne vilice. Velika žlica za juho leži običajno na skrajni desni strani od krožnika. Držimo jih v desni, razen levičarji. Žlico vedno napolnimo le do dveh tretjin, saj jo bomo tako lažje ponesli k ustom. Če je jed vroča, juho po tihem popihamo ali pa počakamo nekaj trenutkov, da se ohladi. Kako odložimo pribor, ko smo končali? Za odlaganje pribora med in po jedi obstajata le dve osnovni pravili. Če začasno prekinemo uživanje hrane, pribora ne naslonimo na rob krožnika, temveč ga na krožniku prekrižajmo tako, da bosta rezilo noža in roglji vilic obrnjeni proti sredini krožnika. Tako bodo vsi nedvomno vedeli, da imamo le odmor. Po uporabi, ko končamo, ves uporabljeni pribor odložimo na svoj krožnik. Nikoli ga ne pustimo z ročajem naslonjenega na mizo. In sicer nož in vilice vzporedno odložimo na desno stran krožnika, z obema ročajema desno spodaj, konici pa naj gledata proti levi zgoraj. Pribora nikoli ne puščamo kar tako odloženega med hrano na krožniku, niti ob krožniku.
Nekaj napotil pri slavnostnem pogrinjku: Prvo pravilo: pogrinjke razporedimo tako, da bodo gostje imeli dovolj prostora. Drugo pravilo: barvno usklajena miza je privlačnejša za oko. Tretje pravilo: pravilen razpored krožnikov, pribora in kozarcev olajša obedovanje. Ko sedimo za mizo, upoštevamo bonton. Nekaj osnovnih napotil: Prtič je zato, da se ne popackamo. Med jedjo prtiček damo na kolena. Pravilno ravnanje s priborom ni tako samoumevno, še posebej na bolj svečano pogrnjeni mizi. Nož primemo v desno roko. Levičarjem je dovoljeno obratno. Za vsako jed je običajno predviden poseben nož. Pribor navadno uporabljamo od zunanje strani proti krožniku. Nož za ribe je drugačen od tistega za meso, na primer. Pri meniju s petimi izhodi vas bodo na mizi praviloma čakale štiri vilice, različnih oblik in velikosti. Vilice običajno primete v levo roko. Obratno velja za levičarje. Vilice za predjed so manjše in krajše od vilic za glavno jed in ležijo na zunanji levi strani krožnika. Najmanjše so desertne vilice. Velika žlica za juho leži običajno na skrajni desni strani od krožnika. Držimo jih v desni, razen levičarji. Žlico vedno napolnimo le do dveh tretjin, saj jo bomo tako lažje ponesli k ustom. Če je jed vroča, juho po tihem popihamo ali pa počakamo nekaj trenutkov, da se ohladi. Kako odložimo pribor, ko smo končali? Za odlaganje pribora med in po jedi obstajata le dve osnovni pravili. Če začasno prekinemo uživanje hrane, pribora ne naslonimo na rob krožnika, temveč ga na krožniku prekrižajmo tako, da bosta rezilo noža in roglji vilic obrnjeni proti sredini krožnika. Tako bodo vsi nedvomno vedeli, da imamo le odmor. Po uporabi, ko končamo, ves uporabljeni pribor odložimo na svoj krožnik. Nikoli ga ne pustimo z ročajem naslonjenega na mizo. In sicer nož in vilice vzporedno odložimo na desno stran krožnika, z obema ročajema desno spodaj, konici pa naj gledata proti levi zgoraj. Pribora nikoli ne puščamo kar tako odloženega med hrano na krožniku, niti ob krožniku.
Za mizo pokaže se tvoja kultura, ko čas kosila odmeri ura. Juhe z nožem ne seciraj, z makaroni ne žongliraj. S prtičkom poda se ne briše, tudi to v bontonu piše. Za mizo, pri jedi vedenje prilagodimo skledi. Naj bo vroče ali pekoče, na stolu se ne slini in ne joče. In človek se vsevprek ne baše, ker vse na mizi ni vedno naše. Bodimo starim rekom zvesti, za mizo se lepo je treba vesti!
Za mizo pokaže se tvoja kultura, ko čas kosila odmeri ura. Juhe z nožem ne seciraj, z makaroni ne žongliraj. S prtičkom poda se ne briše, tudi to v bontonu piše. Za mizo, pri jedi vedenje prilagodimo skledi. Naj bo vroče ali pekoče, na stolu se ne slini in ne joče. In človek se vsevprek ne baše, ker vse na mizi ni vedno naše. Bodimo starim rekom zvesti, za mizo se lepo je treba vesti!
Zmešamo in umešamo vse sestavine skupaj in gnetemo okoli 10 min, lahko tudi manj, ker pri tem postopku pustimo počivati/stati kruh čez noč. Testo damo v posodo (dovolj veliko, da lahko vzhaja). Pokrijemo ga s folijo za živila. Če ima prostor od 15-20 stopinj je lahko na tej temperaturi od 8 do 12 ur. Če pa imamo preveč toplo ga raje damo v hladilnik in je lahko noter tudi 48 ur. Po tem prvem vzhajanju ga vzamemo iz hladilnika, in ga še enkrat pregnetemo (čisto malo). Oblikujemo ga v želeno obliko, in pustimo vzhajati med 30 in 90 minut. Če smo ga dali v hladilnik, naredimo isto, le da ga pred tem aklimatiziramo, kar pomeni da ga pustimo dve uri na sobni temperaturi počivati. Nato ponovimo postopek gnetenja. Kruh damo v naprej ogreto pečico na 250 stopinj. Po desetih minutah zmanjšamo pečico na 200 stopinj. Pečemo ga med 40 in 50 minut. Saj veste...pečen je ko, potrkamo po spodnjem delu in zadoni, kot da bi rekel "pečen sem". Pa dober tek!
Zmešamo in umešamo vse sestavine skupaj in gnetemo okoli 10 min, lahko tudi manj, ker pri tem postopku pustimo počivati/stati kruh čez noč. Testo damo v posodo (dovolj veliko, da lahko vzhaja). Pokrijemo ga s folijo za živila. Če ima prostor od 15-20 stopinj je lahko na tej temperaturi od 8 do 12 ur. Če pa imamo preveč toplo ga raje damo v hladilnik in je lahko noter tudi 48 ur. Po tem prvem vzhajanju ga vzamemo iz hladilnika, in ga še enkrat pregnetemo (čisto malo). Oblikujemo ga v želeno obliko, in pustimo vzhajati med 30 in 90 minut. Če smo ga dali v hladilnik, naredimo isto, le da ga pred tem aklimatiziramo, kar pomeni da ga pustimo dve uri na sobni temperaturi počivati. Nato ponovimo postopek gnetenja. Kruh damo v naprej ogreto pečico na 250 stopinj. Po desetih minutah zmanjšamo pečico na 200 stopinj. Pečemo ga med 40 in 50 minut. Saj veste...pečen je ko, potrkamo po spodnjem delu in zadoni, kot da bi rekel "pečen sem". Pa dober tek!
Klicali so jo Drobtinica, ker je pred pekarno pobirala drobtinice. V nekaj dneh jih je nabrala toliko, da se je do sitega najedla. A vseeno jih je nekaj vedno shranila. Želela si je namreč, da bi nekoč poletela na luno, ker je tam baje vse mogoče. Potem bi na luninih tleh posejala vse shranjene drobtinice in iz njih bi zrastli ogromni hlebci kruha. Razrezala bi jih na enake kose in jih delila med Lunače. Tudi sama bi se posladkala z njimi, le da bi ona vzela manjši kos. Uboga revica menda sploh ni vedela, da na Luni ni nikogar, da je samo gola pušča s kraterji. Kruh bi na luni lepo vzhajal, je razmišljala, saj je tam toplo. To je sklepala po tem, ker luna sije. Zim ni marala, ker so se drobtinice v snegu zmočile in zamrznile. No, pa saj niti ene ni več dočakala. Prej se ji je izpolnila želja in je odšla tja gor. In treba je povedati, da ji je uspelo. Saj se vsake toliko na nebu prikaže velik okrogel hlebec. Ta je njen, in potem ga tako dolgo reže, dokler ne ostane samo še krajec. Ta je še samo njen, z njim se sama posladka. Nato pa urno znova zaseje.
Klicali so jo Drobtinica, ker je pred pekarno pobirala drobtinice. V nekaj dneh jih je nabrala toliko, da se je do sitega najedla. A vseeno jih je nekaj vedno shranila. Želela si je namreč, da bi nekoč poletela na luno, ker je tam baje vse mogoče. Potem bi na luninih tleh posejala vse shranjene drobtinice in iz njih bi zrastli ogromni hlebci kruha. Razrezala bi jih na enake kose in jih delila med Lunače. Tudi sama bi se posladkala z njimi, le da bi ona vzela manjši kos. Uboga revica menda sploh ni vedela, da na Luni ni nikogar, da je samo gola pušča s kraterji. Kruh bi na luni lepo vzhajal, je razmišljala, saj je tam toplo. To je sklepala po tem, ker luna sije. Zim ni marala, ker so se drobtinice v snegu zmočile in zamrznile. No, pa saj niti ene ni več dočakala. Prej se ji je izpolnila želja in je odšla tja gor. In treba je povedati, da ji je uspelo. Saj se vsake toliko na nebu prikaže velik okrogel hlebec. Ta je njen, in potem ga tako dolgo reže, dokler ne ostane samo še krajec. Ta je še samo njen, z njim se sama posladka. Nato pa urno znova zaseje.
Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Kvasovka je enocelični mikroorganizem in spada v kraljestvo gliv. Pri kruhu kvas povzroča vzhajanje. V krušnem testu lahko kvas pretvori sladkor ali škrob (glavna sestavina v moki) v ogljikov dioksid in alkohol, ki med peko izpari. Ogljikov dioksid – plin, ki se sicer nahaja v zraku – se razleze skozi testo in naredi v njem zračne prostorčke, ki se raztezajo, kar povzroča, da se testo dviga in da v kruhu nastanejo mehurčki.
Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk. Kvasovka je enocelični mikroorganizem in spada v kraljestvo gliv. Pri kruhu kvas povzroča vzhajanje. V krušnem testu lahko kvas pretvori sladkor ali škrob (glavna sestavina v moki) v ogljikov dioksid in alkohol, ki med peko izpari. Ogljikov dioksid – plin, ki se sicer nahaja v zraku – se razleze skozi testo in naredi v njem zračne prostorčke, ki se raztezajo, kar povzroča, da se testo dviga in da v kruhu nastanejo mehurčki.
Kruh velja za eno najstarejših pripravljenih živil. Prvi dokazi o peki kruha segajo 30.000 let v preteklost. Žito je postalo osnovna surovina za kruh okoli 10.000 let pr. n. št., ko so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom. Prve vrste kruha niso vsebovale kvasa, vendar kruh rahlo vzhaja že zaradi kvasovk, ki se nahajajo na zrnu samem. Krùh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa. Skoraj vedno je v testu tudi sol. Pri nekaterih vrstah kruha se osnovnim sestavinam pridružijo še začimbe in cela zrna, ki jih včasih uporabijo tudi za okrasitev.
Kruh velja za eno najstarejših pripravljenih živil. Prvi dokazi o peki kruha segajo 30.000 let v preteklost. Žito je postalo osnovna surovina za kruh okoli 10.000 let pr. n. št., ko so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom. Prve vrste kruha niso vsebovale kvasa, vendar kruh rahlo vzhaja že zaradi kvasovk, ki se nahajajo na zrnu samem. Krùh je osnovno živilo, spečeno iz testa, zamesenega iz moke, vode in vzhajalnega sredstva, navadno kvasa. Skoraj vedno je v testu tudi sol. Pri nekaterih vrstah kruha se osnovnim sestavinam pridružijo še začimbe in cela zrna, ki jih včasih uporabijo tudi za okrasitev.
Palačinka je jed iz redkega testa iz jajc, sladkorja, vode, soli in moke (pšenične, ržene, ajdove, koruzne itd.), pečena po obeh straneh v ponvi ali na plošči. Pečene namažemo z marmelado, želejem, džemom, čokolado, orehi, limonovim sokom itd. Pogosto jih premažemo tudi s kakšnim drugim nadevom – sirom, gnjatjo, skuto, morskimi sadeži, zelenjavo –, jih zvijemo in gratiniramo v pečici.
Palačinka je jed iz redkega testa iz jajc, sladkorja, vode, soli in moke (pšenične, ržene, ajdove, koruzne itd.), pečena po obeh straneh v ponvi ali na plošči. Pečene namažemo z marmelado, želejem, džemom, čokolado, orehi, limonovim sokom itd. Pogosto jih premažemo tudi s kakšnim drugim nadevom – sirom, gnjatjo, skuto, morskimi sadeži, zelenjavo –, jih zvijemo in gratiniramo v pečici.
Strokovnjaki večinoma menijo, da so se palačinke pojavile v antični Grčiji, drugi pa so prepričani, da je ta sladica še precej starejša in da so jo – tako ali drugače – jedli že precej prej. Na drobne trakove narezane palačinke so fritati. Besedo palačinka smo dobili iz avstrijske nemščine, kjer se imenuje Palatschinke. Že Rimljani so pekli placente, ploščate kolače. A Rimljani so jih prevzeli od Grkov, kjer so pekli ploščate mlince plakous. Marsikje imajo tekmovanja v pripravi palačink, pri čemer je najpomembneje, kako visoko v zrak vržejo napol pečeno palačinko, da se obrne in pade nazaj v ponev.
Strokovnjaki večinoma menijo, da so se palačinke pojavile v antični Grčiji, drugi pa so prepričani, da je ta sladica še precej starejša in da so jo – tako ali drugače – jedli že precej prej. Na drobne trakove narezane palačinke so fritati. Besedo palačinka smo dobili iz avstrijske nemščine, kjer se imenuje Palatschinke. Že Rimljani so pekli placente, ploščate kolače. A Rimljani so jih prevzeli od Grkov, kjer so pekli ploščate mlince plakous. Marsikje imajo tekmovanja v pripravi palačink, pri čemer je najpomembneje, kako visoko v zrak vržejo napol pečeno palačinko, da se obrne in pade nazaj v ponev.
Ej, ti prismodec, ljubezen gre skozi želodec. Ko si lačen, nisi drugačen, samo malo tečen, ker nisi srečen. In Oma je znala čirula čala osrečiti želodček, napolniti sodček. In Oma je smela čirula čela narediti čarovnijo iz vsakega jela.
Ej, ti prismodec, ljubezen gre skozi želodec. Ko si lačen, nisi drugačen, samo malo tečen, ker nisi srečen. In Oma je znala čirula čala osrečiti želodček, napolniti sodček. In Oma je smela čirula čela narediti čarovnijo iz vsakega jela.
Torej namesto jajc vzamemo čičerikino moko, namesto mleka pa vročo vodo. Nasvet za pripravo: Približno 40 dag moke, pol polnovredne, pol čičerikine in vinski kamen večkrat presejemo skozi fino sito. Prelijemo jo s ½ dl vrele, malo osoljene in sladkane vode. Umešamo v gladko maso. Solimo po želji. Pečene palačinke nadevamo ali premažemo z nam najljubšim premazom ali nadevom. Jaz obožujem kakav z medom. Pa dober tek!
Torej namesto jajc vzamemo čičerikino moko, namesto mleka pa vročo vodo. Nasvet za pripravo: Približno 40 dag moke, pol polnovredne, pol čičerikine in vinski kamen večkrat presejemo skozi fino sito. Prelijemo jo s ½ dl vrele, malo osoljene in sladkane vode. Umešamo v gladko maso. Solimo po želji. Pečene palačinke nadevamo ali premažemo z nam najljubšim premazom ali nadevom. Jaz obožujem kakav z medom. Pa dober tek!
Fižol poleg žita že tisočletja velja za eno najpomebnejših živil. Do 16. stoletja je bil bob edina vrsta fižola, ki so ga pridelovali v Evropi. Sicer pa prihaja fižol iz Južne Amerike. Z besedo fižol označujemo celotni plod, tako strok kakor tudi semena v njem. Fižol je pravi »vsemogočnež«, kadar gre za telesno dobro počutje: je odličen dobavitelj proteinov in zelo nasitno živilo. Zeleni fižol je najbolj razširjena vrsta pri nas. A tega so šele v 16. stoletju Španci prinesli iz Amerike. Z besedo fižol označujemo celotni plod, tako strok kakor tudi semena v njem. Fižol je pravi »vsemogočnež«, kadar gre za telesno dobro počutje: je odličen dobavitelj proteinov in zelo nasitno živilo.
Fižol poleg žita že tisočletja velja za eno najpomebnejših živil. Do 16. stoletja je bil bob edina vrsta fižola, ki so ga pridelovali v Evropi. Sicer pa prihaja fižol iz Južne Amerike. Z besedo fižol označujemo celotni plod, tako strok kakor tudi semena v njem. Fižol je pravi »vsemogočnež«, kadar gre za telesno dobro počutje: je odličen dobavitelj proteinov in zelo nasitno živilo. Zeleni fižol je najbolj razširjena vrsta pri nas. A tega so šele v 16. stoletju Španci prinesli iz Amerike. Z besedo fižol označujemo celotni plod, tako strok kakor tudi semena v njem. Fižol je pravi »vsemogočnež«, kadar gre za telesno dobro počutje: je odličen dobavitelj proteinov in zelo nasitno živilo.
Nekoč so stročnice pomenile glavni vir energije, danes pa jih najpogosteje pripravljamo le kot dodatek k jedem. Inki so jih pridelovali že pred 7000 leti. Najdaljšo zgodovino gojenja stročnic v Evropi pa imajo bob, grah in leča. Stročnice vsebujejo kakovostne beljakovine, ki so pomembne za rast in razvoj mladih ljudi. Prav tako ne smejo manjkati v vegetarijanski prehrani. Prištevamo jih med najbogatejše zelenjavne jedi. Prištevamo jih med najbogatejše(?) zelenjavne jedi.
Nekoč so stročnice pomenile glavni vir energije, danes pa jih najpogosteje pripravljamo le kot dodatek k jedem. Inki so jih pridelovali že pred 7000 leti. Najdaljšo zgodovino gojenja stročnic v Evropi pa imajo bob, grah in leča. Stročnice vsebujejo kakovostne beljakovine, ki so pomembne za rast in razvoj mladih ljudi. Prav tako ne smejo manjkati v vegetarijanski prehrani. Prištevamo jih med najbogatejše zelenjavne jedi. Prištevamo jih med najbogatejše(?) zelenjavne jedi.
Za Bobkovo fižolovo juho, bomo najprej dali namakati fižol. Namočimo ga za najmanj 12 ur. Razmerje fižola in vode naj bo 1 proti 3, kar pomeni 1 skodelica fižola in 3 skodelica vode. Fižol bo popil vso vodo in nabreknil, tako da je bolje, če vzamemo večjo posodo, da nam ne pobegne ali pade čez rob. Namočen fižol bomo najprej pokuhali v vodi, h kateri dodamo lovorjev list ali dva. Postopek je zelo enostaven. Ko voda zavre, jo odlijemo in ponovno zalijemo s hladno vodo. Postopek ponovimo tri krat, vendar pri tretjem kuhanju ne odlijemo vode. Skuhamo ga do konca, kar pomeni da ga skuhamo »na mehko«. Najlažje ga preverimo tako, da vzamemo z žlico fižol iz vode, in poskusimo, če je kuhan. Seveda pazimo da se ne opečemo, zato je bolje da ga malo popihamo. Kuhan fižol odcedimo. Odcejeno vodo ne zavržemo, kar pomeni, da jo bomo kasneje še uporabili. Če ne želimo, da se bo naprej kuhal, ga ohladimo s hladno vodo. V vroči lonec damo žlico ghee-ja (prečiščenega masla), na katerem prepražimo narezano zelenjavo v sledečem vrstnem redu; nasekljana čebula, ki jo pražimo 20 sekund, nato krompir 15 sekund, gomolj zelene 10 sekund, ter strok sesekljanega česna 5 sekund. Prepraženi zelenjavi dodamo paradižnikovo mezgo, rimsko kumino, lovorjev list, zalijemo s fižolovo vodo in premešamo. Nato dodamo še 2/3 kuhanega fižola, premešamo še enkrat in pokrijemo z pokrovko. Če se nam zdi juha pregosta, lahko dolijemo vode ... Kuhamo tako dolgo, da se vsa zelenjava pokuha. Ko je zelenjava kuhana, jo spasiramo s paličnim mešalnikom, ali kot so nekoč delale naše babice, s cedilom. Ne pozabimo na lovorjev list, ki ga pred pasiranjem vzamemo iz juhe, in ga preprosto damo nazaj v pretlačeno juho. V cedilo vlijemo kuhano zelenjavo, nato pa s spodnjim delom zajemalke nežno v grogu , malo v levo stran in malo v desno stran pritiskamo zelenjavo, da se pretlači čez majhne luknjice na cedilu. Tako, zdaj juho premešamo, solimo po lastni volji in okusu. Juho bomo obogatili s popečenimi kockami koruznega kruha. V segreti ponvi popečemo narezane kocke kruha.
Za Bobkovo fižolovo juho, bomo najprej dali namakati fižol. Namočimo ga za najmanj 12 ur. Razmerje fižola in vode naj bo 1 proti 3, kar pomeni 1 skodelica fižola in 3 skodelica vode. Fižol bo popil vso vodo in nabreknil, tako da je bolje, če vzamemo večjo posodo, da nam ne pobegne ali pade čez rob. Namočen fižol bomo najprej pokuhali v vodi, h kateri dodamo lovorjev list ali dva. Postopek je zelo enostaven. Ko voda zavre, jo odlijemo in ponovno zalijemo s hladno vodo. Postopek ponovimo tri krat, vendar pri tretjem kuhanju ne odlijemo vode. Skuhamo ga do konca, kar pomeni da ga skuhamo »na mehko«. Najlažje ga preverimo tako, da vzamemo z žlico fižol iz vode, in poskusimo, če je kuhan. Seveda pazimo da se ne opečemo, zato je bolje da ga malo popihamo. Kuhan fižol odcedimo. Odcejeno vodo ne zavržemo, kar pomeni, da jo bomo kasneje še uporabili. Če ne želimo, da se bo naprej kuhal, ga ohladimo s hladno vodo. V vroči lonec damo žlico ghee-ja (prečiščenega masla), na katerem prepražimo narezano zelenjavo v sledečem vrstnem redu; nasekljana čebula, ki jo pražimo 20 sekund, nato krompir 15 sekund, gomolj zelene 10 sekund, ter strok sesekljanega česna 5 sekund. Prepraženi zelenjavi dodamo paradižnikovo mezgo, rimsko kumino, lovorjev list, zalijemo s fižolovo vodo in premešamo. Nato dodamo še 2/3 kuhanega fižola, premešamo še enkrat in pokrijemo z pokrovko. Če se nam zdi juha pregosta, lahko dolijemo vode ... Kuhamo tako dolgo, da se vsa zelenjava pokuha. Ko je zelenjava kuhana, jo spasiramo s paličnim mešalnikom, ali kot so nekoč delale naše babice, s cedilom. Ne pozabimo na lovorjev list, ki ga pred pasiranjem vzamemo iz juhe, in ga preprosto damo nazaj v pretlačeno juho. V cedilo vlijemo kuhano zelenjavo, nato pa s spodnjim delom zajemalke nežno v grogu , malo v levo stran in malo v desno stran pritiskamo zelenjavo, da se pretlači čez majhne luknjice na cedilu. Tako, zdaj juho premešamo, solimo po lastni volji in okusu. Juho bomo obogatili s popečenimi kockami koruznega kruha. V segreti ponvi popečemo narezane kocke kruha.
Če bi čakali na čudež, življenje mimo nas zdrvi. Še tako velik hudež uredi se en, dve, tri. Zgrabi delo odločno in resno se spoprimi z njim. Naredi hitro in točno, sam si svoj najboljši tim. Naredi pridno, kar pač moraš, pa bo hitro čas minil. Ne pa, da se leno upiraš in sam sebi smiliš se. Življenje je že samo čudež, kar naprej se kaj godi. In ne bodi sam sebi hudež, ki ta lepi čudež si greni! Zagrabil delo sem odločno, resno spoprijel se z njim. Naredil hitro sem in točno, sam sem svoj najboljši tim. Naredíl bo, kar pač mora pa bo hitro čas minil. Ne bo se leno več upiral, sam se sebi ubožček zdel. Življenje je že samo čudež, kar naprej se kaj godi. In ne bodi sam sebi hudež, ki ta lepi čudež si greni!
Če bi čakali na čudež, življenje mimo nas zdrvi. Še tako velik hudež uredi se en, dve, tri. Zgrabi delo odločno in resno se spoprimi z njim. Naredi hitro in točno, sam si svoj najboljši tim. Naredi pridno, kar pač moraš, pa bo hitro čas minil. Ne pa, da se leno upiraš in sam sebi smiliš se. Življenje je že samo čudež, kar naprej se kaj godi. In ne bodi sam sebi hudež, ki ta lepi čudež si greni! Zagrabil delo sem odločno, resno spoprijel se z njim. Naredil hitro sem in točno, sam sem svoj najboljši tim. Naredíl bo, kar pač mora pa bo hitro čas minil. Ne bo se leno več upiral, sam se sebi ubožček zdel. Življenje je že samo čudež, kar naprej se kaj godi. In ne bodi sam sebi hudež, ki ta lepi čudež si greni!
Polpet je okrogla ploščata jed v velikosti manjšega zrezka. Najbolj znani so iz mešanega mletega mesa, najbolj priljubljeni pa iz zelenjave. Pogosto jih pripravljamo tudi iz stročnic in gob. Polpete najpogosteje spečemo v ponvi na malo maščobe. Takšne ali drugačne jih pozna cel svet. To so polpeti. Beseda »polpetta« (it.) se v kuharskih knjigah prvič pojavi v 15. stoletju, in sicer v knjigi Liber de arte coquinaria. Avtor, Martino da Como – kuharski mojster oglejskega patriarha, znan tudi kot »princ kuharjev«, v prvem poglavju razlaga, kako uporabiti različne kose mesa.
Polpet je okrogla ploščata jed v velikosti manjšega zrezka. Najbolj znani so iz mešanega mletega mesa, najbolj priljubljeni pa iz zelenjave. Pogosto jih pripravljamo tudi iz stročnic in gob. Polpete najpogosteje spečemo v ponvi na malo maščobe. Takšne ali drugačne jih pozna cel svet. To so polpeti. Beseda »polpetta« (it.) se v kuharskih knjigah prvič pojavi v 15. stoletju, in sicer v knjigi Liber de arte coquinaria. Avtor, Martino da Como – kuharski mojster oglejskega patriarha, znan tudi kot »princ kuharjev«, v prvem poglavju razlaga, kako uporabiti različne kose mesa.
Vse sestavine umešamo z dvema žlicama ghee-ja. Solimo po želji. Maso damo na hladno najmanj za eno uro, da se vse sestavine prepojijo med seboj. Nato oblikujemo polpetke v poljubni velikost. Popečemo jih na vroči ponvi, za boljši okus in sočnost dodamo ghee. Na vsaki strani popečemo polpetke približno 1 minuto. Še sveže pečene dodamo v sočni hamburger in jih pohrustamo z nasmeškom na ustih. Pa dober tek!
Vse sestavine umešamo z dvema žlicama ghee-ja. Solimo po želji. Maso damo na hladno najmanj za eno uro, da se vse sestavine prepojijo med seboj. Nato oblikujemo polpetke v poljubni velikost. Popečemo jih na vroči ponvi, za boljši okus in sočnost dodamo ghee. Na vsaki strani popečemo polpetke približno 1 minuto. Še sveže pečene dodamo v sočni hamburger in jih pohrustamo z nasmeškom na ustih. Pa dober tek!
Koliko stane zrno riža, koliko zajame ga ena pest? Koliko je drobiža izgubljenega sredi cest? Koliko je požirek vode, koliko stane en nasmeh? Koliko žarek, ki prebode srce in dvigne ga do streh? Koliko stane žlica juhe, koliko glav'ca ohrovta? Koliko češnjica na torti in en oblak sredi neba? Koliko ščepec je svobode? In sreča – se zajema s čim? Ali dovolj je kozarec vode, da z njim si žejo potešim. Vse meri se, tehta in prešteva. Narava poklone nam kar deli. Na travnikih, poljih to čudo uspeva, se v naših želodčkih na koncu zgubi.
Koliko stane zrno riža, koliko zajame ga ena pest? Koliko je drobiža izgubljenega sredi cest? Koliko je požirek vode, koliko stane en nasmeh? Koliko žarek, ki prebode srce in dvigne ga do streh? Koliko stane žlica juhe, koliko glav'ca ohrovta? Koliko češnjica na torti in en oblak sredi neba? Koliko ščepec je svobode? In sreča – se zajema s čim? Ali dovolj je kozarec vode, da z njim si žejo potešim. Vse meri se, tehta in prešteva. Narava poklone nam kar deli. Na travnikih, poljih to čudo uspeva, se v naših želodčkih na koncu zgubi.
Riž so ljudje začeli pridelovati že pred 6500 leti. Njegovo izvorno območje so tropski in subtropski deli južne in jugovzhodne Azije ter Afrika, pridelujejo pa ga tudi v Evropi. V 8. stoletju so Arabci iz Sirije riž prenesli tudi na jug Španije, od koder se je njegova uporaba hitro razširila tudi v Italijo. Najprej v Neapelj, nato pa v Padsko nižino, kjer ga zaradi odličnih razmer za gojenje pridelujejo še danes. Od takrat so Italijani največji pridelovalci riža v Evropi. Riž je vir več kot petine kalorij, ki jih zaužije človeštvo. Letna proizvodnja znaša približno 600 milijonov ton in je na prelomu 21. stoletja prehitela proizvodnjo pšenice in koruze. Je enoletna rastlina in zraste med 1 in 1,8 m visoko, ob ustreznih tleh pa lahko nekatere sorte zrastejo še višje.
Riž so ljudje začeli pridelovati že pred 6500 leti. Njegovo izvorno območje so tropski in subtropski deli južne in jugovzhodne Azije ter Afrika, pridelujejo pa ga tudi v Evropi. V 8. stoletju so Arabci iz Sirije riž prenesli tudi na jug Španije, od koder se je njegova uporaba hitro razširila tudi v Italijo. Najprej v Neapelj, nato pa v Padsko nižino, kjer ga zaradi odličnih razmer za gojenje pridelujejo še danes. Od takrat so Italijani največji pridelovalci riža v Evropi. Riž je vir več kot petine kalorij, ki jih zaužije človeštvo. Letna proizvodnja znaša približno 600 milijonov ton in je na prelomu 21. stoletja prehitela proizvodnjo pšenice in koruze. Je enoletna rastlina in zraste med 1 in 1,8 m visoko, ob ustreznih tleh pa lahko nekatere sorte zrastejo še višje.
Korenček operemo, ga olupimo. Narežemo ga na palčke velikosti 5x1cm. Pristavimo kozico na ogenj, položimo korenčke vanjo in jih zalijemo z hladno vodo. Pokuhamo jih toliko, da so še na sredini surovi in na grižljaj hrustljavi. Nato jih z kuhinjsko lopatico ali lesenimi prijemalkami vzamemo iz vode, jih odcedimo in posušimo. Koruzne kosmiče v možnarju zdrobimo na drobno. Zdrobljene preložimo v dovolj veliko posodico. Iz bele riževe moke, ki je v bistvu koruzni škrob, naredimo gosto in gladko maso, ki nam bo služila kot vezivo, da se bodo naše koruzne drobtinice lepo sprijele. V posodico damo riževo moko in ji počasi dolivamo hladno vodo, da dobimo gosto maso. Zdaj posušene palčke namočimo v riževo pasto, jih odcedimo in damo v koruzne drobtinice. Palčke dobro in nežno s prsti premešamo, da se korenček enakomerno obleče v koruzne drobtinice. Lahko jih damo v hladinik ali zamrzovalnik za 5 – 10 minut. Tako se bodo še bolj hrustljavo zapekle. Pristavimo kozico na ogenj, dodamo prečiščeno maslo. Ko se maslo dovolj segreje, previdno damo vanj korenček. Pri tem pazimo, da se ne poškropimo z vročim oljem. Prečiščeno maslo ima zelo visoko dimno stopnjo in je med maščobami za cvrtje najbolj primerno. Ko so zlatorumeno ocvrte, jih z lesenimi prijemalkami ali kuhinjsko lopatico vzamemo iz kozice. Damo jih na papirnato brisačo, da se odcedijo odvečne maščobe. Serviramo jih z rižem, pokapljamo tekočim jogurtom in dodamo limonin sok po lastni želji. Jaz si jih na koncu še okrasim z semeni črnega sezama, ker je lepo za oči, in se moj želodček še bolj smeji. Pa dober tek!
Korenček operemo, ga olupimo. Narežemo ga na palčke velikosti 5x1cm. Pristavimo kozico na ogenj, položimo korenčke vanjo in jih zalijemo z hladno vodo. Pokuhamo jih toliko, da so še na sredini surovi in na grižljaj hrustljavi. Nato jih z kuhinjsko lopatico ali lesenimi prijemalkami vzamemo iz vode, jih odcedimo in posušimo. Koruzne kosmiče v možnarju zdrobimo na drobno. Zdrobljene preložimo v dovolj veliko posodico. Iz bele riževe moke, ki je v bistvu koruzni škrob, naredimo gosto in gladko maso, ki nam bo služila kot vezivo, da se bodo naše koruzne drobtinice lepo sprijele. V posodico damo riževo moko in ji počasi dolivamo hladno vodo, da dobimo gosto maso. Zdaj posušene palčke namočimo v riževo pasto, jih odcedimo in damo v koruzne drobtinice. Palčke dobro in nežno s prsti premešamo, da se korenček enakomerno obleče v koruzne drobtinice. Lahko jih damo v hladinik ali zamrzovalnik za 5 – 10 minut. Tako se bodo še bolj hrustljavo zapekle. Pristavimo kozico na ogenj, dodamo prečiščeno maslo. Ko se maslo dovolj segreje, previdno damo vanj korenček. Pri tem pazimo, da se ne poškropimo z vročim oljem. Prečiščeno maslo ima zelo visoko dimno stopnjo in je med maščobami za cvrtje najbolj primerno. Ko so zlatorumeno ocvrte, jih z lesenimi prijemalkami ali kuhinjsko lopatico vzamemo iz kozice. Damo jih na papirnato brisačo, da se odcedijo odvečne maščobe. Serviramo jih z rižem, pokapljamo tekočim jogurtom in dodamo limonin sok po lastni želji. Jaz si jih na koncu še okrasim z semeni črnega sezama, ker je lepo za oči, in se moj želodček še bolj smeji. Pa dober tek!
Na svetu domnevno gojijo kar 1.000 različnih vrst riža, ki se med seboj ločijo po barvi in obliki. Poleg belega riža, ki smo ga najbolj vajeni, poznamo tudi različne, rdeče in vijoličaste vrste, v kulinariki pa uporabljamo predvsem tri glavne skupine: dolgozrnati, srednjezrnati in okroglozrnati riž.
Na svetu domnevno gojijo kar 1.000 različnih vrst riža, ki se med seboj ločijo po barvi in obliki. Poleg belega riža, ki smo ga najbolj vajeni, poznamo tudi različne, rdeče in vijoličaste vrste, v kulinariki pa uporabljamo predvsem tri glavne skupine: dolgozrnati, srednjezrnati in okroglozrnati riž.
Ta velika modra juha, ki soljena je za tri, sonce v njej življenje kuha, veter pa jo valovi. Ta velika, sinja voda, ta veliki slani čaj, ne moreš pit je, ti prismoda, daj jo raje kar nazaj. Nenehno pretaka se ta luža, v naši krvi žubori, ta velika modra voda, ki jedila nam soli. Pazite! Vedno zmerno z njo.
Ta velika modra juha, ki soljena je za tri, sonce v njej življenje kuha, veter pa jo valovi. Ta velika, sinja voda, ta veliki slani čaj, ne moreš pit je, ti prismoda, daj jo raje kar nazaj. Nenehno pretaka se ta luža, v naši krvi žubori, ta velika modra voda, ki jedila nam soli. Pazite! Vedno zmerno z njo.
Kuhinjska sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Sol kot kemijska spojina se imenuje natrijev klorid (NaCl). V kulinariki ni enotnega mnenja o tem, ali je sol začimba ali osnovna sestavina hrane, kot sta maščoba in moka. Skorajda v vsaki jedi je sol, v organizmu ima sol posebno fiziološko vlogo pri večjih naporih ali v poletni vročini, ko se močneje potimo, saj uživanje soli pomaga ohranjati ravnovesje ionov v telesnih tekočinah. Ločimo morsko, kameno in evaporirano sol. Evaporirano sol dobijo z raztapljanjem slane rude, do katere naredijo vrtino. Vanjo spustijo vodo, da raztopi slano rudo, in jo po drugi cevi prečrpajo na površino do tovarne, kjer sol kristalizirajo. Imamo še kameno in morsko sol. Kameno sol kopljejo v rudnikih kot rudo, morska pa nastaja s pomočjo vetra in sonca z zgoščevanjem morske vode v izhlapevalnih bazenih. To je več kot 250 milijonov let stara sol, ki ji nekateri zaradi obdobja, v katerem je nastala, pripisujejo popolno čistost in vsebnost vseh življenjsko pomembnih elementov. Obstaja pa tudi indijska sol, znana tudi kot kala namak ali sančal, je črna sol z močnim okusom po žveplu. In korejska sol ... bambu. To je pražena sol, znana tudi pod imeni jukjom ali juk jeom. Pridobivajo jo s praženjem ali sušenjem v bambusovih palicah, zamašenih z rumenim blatom. Kar nekaj vrst soli je.
Kuhinjska sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih. Sol kot kemijska spojina se imenuje natrijev klorid (NaCl). V kulinariki ni enotnega mnenja o tem, ali je sol začimba ali osnovna sestavina hrane, kot sta maščoba in moka. Skorajda v vsaki jedi je sol, v organizmu ima sol posebno fiziološko vlogo pri večjih naporih ali v poletni vročini, ko se močneje potimo, saj uživanje soli pomaga ohranjati ravnovesje ionov v telesnih tekočinah. Ločimo morsko, kameno in evaporirano sol. Evaporirano sol dobijo z raztapljanjem slane rude, do katere naredijo vrtino. Vanjo spustijo vodo, da raztopi slano rudo, in jo po drugi cevi prečrpajo na površino do tovarne, kjer sol kristalizirajo. Imamo še kameno in morsko sol. Kameno sol kopljejo v rudnikih kot rudo, morska pa nastaja s pomočjo vetra in sonca z zgoščevanjem morske vode v izhlapevalnih bazenih. To je več kot 250 milijonov let stara sol, ki ji nekateri zaradi obdobja, v katerem je nastala, pripisujejo popolno čistost in vsebnost vseh življenjsko pomembnih elementov. Obstaja pa tudi indijska sol, znana tudi kot kala namak ali sančal, je črna sol z močnim okusom po žveplu. In korejska sol ... bambu. To je pražena sol, znana tudi pod imeni jukjom ali juk jeom. Pridobivajo jo s praženjem ali sušenjem v bambusovih palicah, zamašenih z rumenim blatom. Kar nekaj vrst soli je.
Paradižnike operemo pod tekočo vodo. Pristavimo srednje veliko kozico, nalijemo do polovice z vodo. Vodo zavremo. Z nožem na vrhu paradižnika naredimo križec v velikosti največ 1cm. V vrelo vodo damo paradižnike, in jih kuhamo 30 sekund. Temu postopku v kuharskem žargonu pravimo »blaširanje«. S penovko vzamemo iz vode kuhane paradižnike in damo v posodo, v katero smo pred tem nalili hladno vodo. Tako bomo preprečili, da bi se kuhali še naprej. Nato jih olupimo, jih prerežemo na pol in jim z žličko odstranimo sredico polno s semeni. Kuhamo jih pokrite, na rahlem ognju tako dolgo, da vsa voda izpari. S paličnim mešalnikom spasiramo kuhan paradižnik. Sladkamo in solimo po želji. Kuhamo še 5 minut na rahlem ognju. Seveda ne pozabimo med kuhanjem večkrat premešati omako, da se nam ne zažge na ponev, kar bi bila res velika škoda in žalost. Med kuhanjem pripravimo kozarce za vlaganje naše mezge. Oprane kozarce s pokrovi damo v hladno pečico. Nato ji nastavimo temperaturo na 100 stopinj celzija. Ko se temperatura dvigne na 100 stopinj celzija, vzamemo steklene posode iz pečice, jim odvijemo pokrovčke s krpo. Nato v vsak pokrovček vlijemo par kapljic domačega žganja, ki bo dodadtno razkužilo pokrovčke. Nato vlijemo mezgo do vrha kozarcev in jih zapremo s pokrovi. Kozarce postavimo skupaj in jih pokrijemo s krpo ali deko. Ko se ohladijo, so pripravljeni za ozimnico ali odlično omako za testenine. Pa dober tek!
Paradižnike operemo pod tekočo vodo. Pristavimo srednje veliko kozico, nalijemo do polovice z vodo. Vodo zavremo. Z nožem na vrhu paradižnika naredimo križec v velikosti največ 1cm. V vrelo vodo damo paradižnike, in jih kuhamo 30 sekund. Temu postopku v kuharskem žargonu pravimo »blaširanje«. S penovko vzamemo iz vode kuhane paradižnike in damo v posodo, v katero smo pred tem nalili hladno vodo. Tako bomo preprečili, da bi se kuhali še naprej. Nato jih olupimo, jih prerežemo na pol in jim z žličko odstranimo sredico polno s semeni. Kuhamo jih pokrite, na rahlem ognju tako dolgo, da vsa voda izpari. S paličnim mešalnikom spasiramo kuhan paradižnik. Sladkamo in solimo po želji. Kuhamo še 5 minut na rahlem ognju. Seveda ne pozabimo med kuhanjem večkrat premešati omako, da se nam ne zažge na ponev, kar bi bila res velika škoda in žalost. Med kuhanjem pripravimo kozarce za vlaganje naše mezge. Oprane kozarce s pokrovi damo v hladno pečico. Nato ji nastavimo temperaturo na 100 stopinj celzija. Ko se temperatura dvigne na 100 stopinj celzija, vzamemo steklene posode iz pečice, jim odvijemo pokrovčke s krpo. Nato v vsak pokrovček vlijemo par kapljic domačega žganja, ki bo dodadtno razkužilo pokrovčke. Nato vlijemo mezgo do vrha kozarcev in jih zapremo s pokrovi. Kozarce postavimo skupaj in jih pokrijemo s krpo ali deko. Ko se ohladijo, so pripravljeni za ozimnico ali odlično omako za testenine. Pa dober tek!
Sol je dragoceno živilo. Je nenadomestljiva pri pripravi hrane in nepogrešljiva za pravilno delovanje telesa. Slane so naše solze in naša kri. Sol je del nas in nas spremlja vse življenje.
Sol je dragoceno živilo. Je nenadomestljiva pri pripravi hrane in nepogrešljiva za pravilno delovanje telesa. Slane so naše solze in naša kri. Sol je del nas in nas spremlja vse življenje.
Moka je v prah zmleta snov, navadno je to žito, namenjena je peki ali kuhanju. Poznamo pa še moke iz zrnja drugih rastlin – koruze, riža, ovsa, rži, ajde … Moka je osnovna sestavina za pripravo testa in s tem osnova za mnoge jedi, kot so kruh, testenine, potice idr. Moka vsebuje največ škroba, rastlinskega polisaharida, pšenična in nekatere druge vrste moke pa tudi beljakovino gluten, molekule katerega se ob gnetenju križno povežejo in dajejo testu prožnost. V to omrežje molekul se ujamejo mehurčki zraka, posledica pa je rahla struktura kruha, potic in drugih jedi iz pšenične moke. Moka je osnovna surovina v naši prehrani. Moko in mlevske izdelke pridobivamo s pomočjo mletja.
Moka je v prah zmleta snov, navadno je to žito, namenjena je peki ali kuhanju. Poznamo pa še moke iz zrnja drugih rastlin – koruze, riža, ovsa, rži, ajde … Moka je osnovna sestavina za pripravo testa in s tem osnova za mnoge jedi, kot so kruh, testenine, potice idr. Moka vsebuje največ škroba, rastlinskega polisaharida, pšenična in nekatere druge vrste moke pa tudi beljakovino gluten, molekule katerega se ob gnetenju križno povežejo in dajejo testu prožnost. V to omrežje molekul se ujamejo mehurčki zraka, posledica pa je rahla struktura kruha, potic in drugih jedi iz pšenične moke. Moka je osnovna surovina v naši prehrani. Moko in mlevske izdelke pridobivamo s pomočjo mletja.
Gladka moka ima manjše, ostra moka pa večje delce. Pri vzhajanju testa narejenega iz ostre moke dobimo več testa.
Gladka moka ima manjše, ostra moka pa večje delce. Pri vzhajanju testa narejenega iz ostre moke dobimo več testa.
Nekoč sta živeli dve sestri: bogata in uboga. Bogata je imela velik mlin na štiri kamne, uboga sestra pa ni imela drugega kot dvanajst otrok. Lačni so bili od jutra do večera in še ponoči, saj mati ni imela ničesar, da bi jim dala jesti. Nekoč je bogata rekla siromašni sestri, naj pride mlet k njej v mlin. Sestra je prišla in je ves dan mlela za bogato sestro, zvečer pa jo je prosila za peščico moke. Bogata sestra jo je zavrnila, da ima dovolj moke na sebi. Ubožica je zajokala in šla domov. Ko je prišla domov k otrokom v izbo, je stresla moko s sebe, in bolj ko jo je stresala, več je je je bilo. Revni sestri nikoli več ni zmanjkalo moke. Obogatela je in srečno poženila vse svoje otroke. Vsakemu je dala za doto vrečo bele moke in še prodajali so jo. Njena lakomna sestra pa je obubožala.
Nekoč sta živeli dve sestri: bogata in uboga. Bogata je imela velik mlin na štiri kamne, uboga sestra pa ni imela drugega kot dvanajst otrok. Lačni so bili od jutra do večera in še ponoči, saj mati ni imela ničesar, da bi jim dala jesti. Nekoč je bogata rekla siromašni sestri, naj pride mlet k njej v mlin. Sestra je prišla in je ves dan mlela za bogato sestro, zvečer pa jo je prosila za peščico moke. Bogata sestra jo je zavrnila, da ima dovolj moke na sebi. Ubožica je zajokala in šla domov. Ko je prišla domov k otrokom v izbo, je stresla moko s sebe, in bolj ko jo je stresala, več je je je bilo. Revni sestri nikoli več ni zmanjkalo moke. Obogatela je in srečno poženila vse svoje otroke. Vsakemu je dala za doto vrečo bele moke in še prodajali so jo. Njena lakomna sestra pa je obubožala.
V veliki posodi zmešamo moko, škrob, sol, trpotec, vinski kamen ter kvas. Dobro premešamo. Posebej razžvrkljamo jajce. Mešanico z moko razdelimo na tri enake dela, ki jih damo vsako v svojo posodo. V dve posodi damo barvila. V eno kurkumo, v drugo spirulino. Količino vode razdelimo na tri dele. Nato umešamo posebej v vsako posodo po eno žlico medu, olja, jajca ter 1/3 vode. V tretji posodi nadomestimo vodo z pesinim sokom. Tako bomo dobili še tretjo barvo. Zdaj z ročnim mešalnikom (spirale) umešamo sestavine. Mešamo 4 minute. Testo mora biti čvrsto vendar ne suho. Če na dnu ostane kakšen suh košček moke mu dodamo še žlico ali dve vode. Testo vzamemo iz posode in ga na rahlo pomokani površini rahlo zgnetemo, dokler ni gladko. Nato ga postavimo v rahlo naoljeno posodo in pustimo 1,5h da vzhaja. Ko vzhaja vključimo pečico na 220°C in zavremo v posodi 4 litre vode. Testa razdelimo na 12 delov, iz vsakega naredimo trakec-dolgo kačo, v dolžino 15-20-cm. Nato oblikujemo preste (površina naj bo res rahlo ali nič pomokana, da se preste lepo sprimejo skupaj). Vodi dodamo sladkor in sodo bikarbono, nato pa skuhamo vsako presto posebej, dokler ne splava na površino (oziroma če plava že od začetka naj bo v kropu 5 sekund). Preste previdno vzamemo z penovko iz vode, in jih nežno položimo na peki papir. Nato jih posujemo z grobo soljo. Pečemo do zlatorumenega (okoli 25 minut). Pustimo da se ohladijo in pojemo čim prej. Pa dober tek!
V veliki posodi zmešamo moko, škrob, sol, trpotec, vinski kamen ter kvas. Dobro premešamo. Posebej razžvrkljamo jajce. Mešanico z moko razdelimo na tri enake dela, ki jih damo vsako v svojo posodo. V dve posodi damo barvila. V eno kurkumo, v drugo spirulino. Količino vode razdelimo na tri dele. Nato umešamo posebej v vsako posodo po eno žlico medu, olja, jajca ter 1/3 vode. V tretji posodi nadomestimo vodo z pesinim sokom. Tako bomo dobili še tretjo barvo. Zdaj z ročnim mešalnikom (spirale) umešamo sestavine. Mešamo 4 minute. Testo mora biti čvrsto vendar ne suho. Če na dnu ostane kakšen suh košček moke mu dodamo še žlico ali dve vode. Testo vzamemo iz posode in ga na rahlo pomokani površini rahlo zgnetemo, dokler ni gladko. Nato ga postavimo v rahlo naoljeno posodo in pustimo 1,5h da vzhaja. Ko vzhaja vključimo pečico na 220°C in zavremo v posodi 4 litre vode. Testa razdelimo na 12 delov, iz vsakega naredimo trakec-dolgo kačo, v dolžino 15-20-cm. Nato oblikujemo preste (površina naj bo res rahlo ali nič pomokana, da se preste lepo sprimejo skupaj). Vodi dodamo sladkor in sodo bikarbono, nato pa skuhamo vsako presto posebej, dokler ne splava na površino (oziroma če plava že od začetka naj bo v kropu 5 sekund). Preste previdno vzamemo z penovko iz vode, in jih nežno položimo na peki papir. Nato jih posujemo z grobo soljo. Pečemo do zlatorumenega (okoli 25 minut). Pustimo da se ohladijo in pojemo čim prej. Pa dober tek!
Lonec, lonec, lonec, prazen zvoni v trebuhu zvonec, lonec, lonec, lonec, ko poln je, pa lakote je konec. Lonec, lonec, lonec, najprej brbota in sopiha, lonec, lonec, lonec, ko iz njega zadiši, se ti nasmiha. Lonec, lonec, lonec, pogreješ ga in ni še konec, konec, konec, konec, ko zapiska poln, dišeči lonec!
Lonec, lonec, lonec, prazen zvoni v trebuhu zvonec, lonec, lonec, lonec, ko poln je, pa lakote je konec. Lonec, lonec, lonec, najprej brbota in sopiha, lonec, lonec, lonec, ko iz njega zadiši, se ti nasmiha. Lonec, lonec, lonec, pogreješ ga in ni še konec, konec, konec, konec, ko zapiska poln, dišeči lonec!
Enolončnica je neke vrste gosta juha, pripravljena iz več različnih živil, predvsem zelenjave. Enolončnice se večinoma pripravljajo jeseni in pozimi, saj so običajno precej nasitne in nas v mrzlih dneh prijetno pogrejejo. Zelenjavne enolončnice so običajno iz različnih vrst zelenjave. Najbolj zdrave so tiste enolončnice, pri katerih sestavine dodajamo postopoma, glede na to, koliko časa se morajo te kuhati. Najbolje je, da enolončnico pojemo takoj, ko jes kuhana, saj tako zaužijemo največ hranilnih snovi. Če hočemo krepkejšo enolončnico, vanjo zakuhamo testenine, riž, žličnike, cmočke ali vlivance, lahko ji dodamo še kakšen kos svežega ali prekajenega mesa. Lahko pa ji dodamo tudi različna žita (ješprenj, pira, kvinoja, riž, pšenica …).
Enolončnica je neke vrste gosta juha, pripravljena iz več različnih živil, predvsem zelenjave. Enolončnice se večinoma pripravljajo jeseni in pozimi, saj so običajno precej nasitne in nas v mrzlih dneh prijetno pogrejejo. Zelenjavne enolončnice so običajno iz različnih vrst zelenjave. Najbolj zdrave so tiste enolončnice, pri katerih sestavine dodajamo postopoma, glede na to, koliko časa se morajo te kuhati. Najbolje je, da enolončnico pojemo takoj, ko jes kuhana, saj tako zaužijemo največ hranilnih snovi. Če hočemo krepkejšo enolončnico, vanjo zakuhamo testenine, riž, žličnike, cmočke ali vlivance, lahko ji dodamo še kakšen kos svežega ali prekajenega mesa. Lahko pa ji dodamo tudi različna žita (ješprenj, pira, kvinoja, riž, pšenica …).
Na grajskem posestvu so na njivi posejali repo. Iz vseh zrn je zrasla samo ena velika repa, ki jo je morala dekla okopavati in pleti. Ko je repa zrasla, je grajska gospa ukazala dekli, naj jo gre izpulit. Ker dekli ni uspelo, je gospa poslala za njo še hlapca, potem kuharico, nato služabnika. Tja je poslala še graščaka, ko pa se ta ni vrnil, je odšla še sama pomagat pulit repo. Vsem šestim je uspelo izpuliti veliko repo, ki so jo stežka odpeljali domov in spravili v grad. Z repo so hranili prašiča in ga potem zaklali, slanino pa so dali sušit na podstrešje. Ker je bila slanina težka, se je utrgala in predrla vsa nadstropja v gradu. Nato so slanino scvrli v mast in jo dali v orehovo lupino, vendar jo je kmalu našla miš in jo pojedla. Tako je bil ves trud za velikansko repo zaman.
Na grajskem posestvu so na njivi posejali repo. Iz vseh zrn je zrasla samo ena velika repa, ki jo je morala dekla okopavati in pleti. Ko je repa zrasla, je grajska gospa ukazala dekli, naj jo gre izpulit. Ker dekli ni uspelo, je gospa poslala za njo še hlapca, potem kuharico, nato služabnika. Tja je poslala še graščaka, ko pa se ta ni vrnil, je odšla še sama pomagat pulit repo. Vsem šestim je uspelo izpuliti veliko repo, ki so jo stežka odpeljali domov in spravili v grad. Z repo so hranili prašiča in ga potem zaklali, slanino pa so dali sušit na podstrešje. Ker je bila slanina težka, se je utrgala in predrla vsa nadstropja v gradu. Nato so slanino scvrli v mast in jo dali v orehovo lupino, vendar jo je kmalu našla miš in jo pojedla. Tako je bil ves trud za velikansko repo zaman.
Za večlončnico: Zelenjavo operemo. Brokoli in cvetačo razcvetkamo, kar pomeni, da jo natrgamo na manjše kose. Korenček olupimo in ga narežemo na palčke velikosti 3x1cm. Gomolj zelene olupimo in jo narežemo na tanke rezine velikosti 3x1cm. Stebelno zeleno narežemo po čez, da dobimo čolničke velikosti 2x1cm. Stročjemu fižolu odstranimo nitko na sredini, in ga narežemo na velikost 3x1cm. Koromač narežemo na 1x1 cm velike kocke. Koruzni storž prerežemo na pol, nato pa ga obrežemo, da koruzo odstranimo od storža. Pristavimo lonec na ogenj, in ga napolnimo s 5 litri hladne vode. Najprej bomo dali kuhati zelenjavo, ki je trda. Prva na vrsti bo koruza in stročji fižol Kuhamo ju 10 minut, nato ji sledi korenček. Ko so kuhani do ¾ jim dodamo preostalo zelenjavo. Pomembno je, da je zelenjava kuhana, a ne razkuhana. Najboljša je, če je še malo hrustljava. Ajdovi žganci: Na ogenj pristavimo kozico z vodo. Vodo zavremo in jo solimo z eno žličko soli. Nato zmanjšamo ogenj in ji dodamo presejano moko. Na sredini naredimo luknjo v premeru 3x 3cm. Pustimo vreti 10 minut. Nato jo s kuhinjsko lopatico premešamo. Mešamo tako dolgo, da dobimo gladko maso. Kozico odstavimo. Maso ohladimo. Z dvema žličkama oblikujemo žgance ali žličnike. Pred serviranjem juho z zajemalko še enkrat zavrtimo v vrtinec, in jo postrežemo z velikim nasmeškom.
Za večlončnico: Zelenjavo operemo. Brokoli in cvetačo razcvetkamo, kar pomeni, da jo natrgamo na manjše kose. Korenček olupimo in ga narežemo na palčke velikosti 3x1cm. Gomolj zelene olupimo in jo narežemo na tanke rezine velikosti 3x1cm. Stebelno zeleno narežemo po čez, da dobimo čolničke velikosti 2x1cm. Stročjemu fižolu odstranimo nitko na sredini, in ga narežemo na velikost 3x1cm. Koromač narežemo na 1x1 cm velike kocke. Koruzni storž prerežemo na pol, nato pa ga obrežemo, da koruzo odstranimo od storža. Pristavimo lonec na ogenj, in ga napolnimo s 5 litri hladne vode. Najprej bomo dali kuhati zelenjavo, ki je trda. Prva na vrsti bo koruza in stročji fižol Kuhamo ju 10 minut, nato ji sledi korenček. Ko so kuhani do ¾ jim dodamo preostalo zelenjavo. Pomembno je, da je zelenjava kuhana, a ne razkuhana. Najboljša je, če je še malo hrustljava. Ajdovi žganci: Na ogenj pristavimo kozico z vodo. Vodo zavremo in jo solimo z eno žličko soli. Nato zmanjšamo ogenj in ji dodamo presejano moko. Na sredini naredimo luknjo v premeru 3x 3cm. Pustimo vreti 10 minut. Nato jo s kuhinjsko lopatico premešamo. Mešamo tako dolgo, da dobimo gladko maso. Kozico odstavimo. Maso ohladimo. Z dvema žličkama oblikujemo žgance ali žličnike. Pred serviranjem juho z zajemalko še enkrat zavrtimo v vrtinec, in jo postrežemo z velikim nasmeškom.
Solata je zdrava in osvežilna zelenjava. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani. Po latinsko se ji reče Lactuca sativa. V tistih časih so jo priporočali kot sredstvo za miren spanec in lajšanje bolečin. Solata je hitro rastoča enoletna vrtnina. Znanih je veliko različnih sort. Zahteva rodovitna, dovolj vlažna tla. Solata vsebuje zmerne količine grenčin in citronske kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Solata je jed, ki ni vedno pripravljena le iz zelenjave. Lahko jo pripravimo s testeninami, jajci, sirom, popečenim kruhom, semeni, mesom, morskimi sadeži in tudi sadjem. Solate pripravljamo z različnimi prelivi. Večinoma so hladne, nekatere pa tople. Solate lahko postrežemo kadarkoli med obrokom. Lahko so predjed, za spodbujanje teka, prvi obrok ali pa priloga h glavni jedi. Sadne solate so lahko za sladico.
Solata je zdrava in osvežilna zelenjava. Poznali so jo že stari Grki in Rimljani. Po latinsko se ji reče Lactuca sativa. V tistih časih so jo priporočali kot sredstvo za miren spanec in lajšanje bolečin. Solata je hitro rastoča enoletna vrtnina. Znanih je veliko različnih sort. Zahteva rodovitna, dovolj vlažna tla. Solata vsebuje zmerne količine grenčin in citronske kisline, ki pospešujejo tek in prebavo. Bogata je z vitamini C, B in E, od mineralov pa vsebuje kalcij, železo, magnezij, natrij in kalij. Solata je jed, ki ni vedno pripravljena le iz zelenjave. Lahko jo pripravimo s testeninami, jajci, sirom, popečenim kruhom, semeni, mesom, morskimi sadeži in tudi sadjem. Solate pripravljamo z različnimi prelivi. Večinoma so hladne, nekatere pa tople. Solate lahko postrežemo kadarkoli med obrokom. Lahko so predjed, za spodbujanje teka, prvi obrok ali pa priloga h glavni jedi. Sadne solate so lahko za sladico.
Solata ni kravata, solata ni kravata – vem, da ni kravata, solata – a vse se spremeni, če porednega imaš škrata. Solata ni trava, solata je zdrava. Solata se meša, da se ti zmeša. Jaz vam povem, SOLATA JE ZDRAVA!
Solata ni kravata, solata ni kravata – vem, da ni kravata, solata – a vse se spremeni, če porednega imaš škrata. Solata ni trava, solata je zdrava. Solata se meša, da se ti zmeša. Jaz vam povem, SOLATA JE ZDRAVA!
Proso bomo oprali pod tekočo vodo 3-4 krat. V posodo damo proso, ga zalijemo z tekočo vodo, nato vodo odlijemo. Kuhat ga bomo dali v razmerju 1:1. To pomeni, da bomo dali 1 skodelico umitega prosa v kozico, in ji dolili enako količino vode. Torej 1 skodelico. Kozico pristavimo na ogenj. Ko nam voda zavre, nastavimo ogenj na najmanjše. Ne pozabimo pokriti kozice z pokrovom. Tako pustimo, da voda vre 1-2 minuti. Zdaj ugasnemo ogenj. Pokrova ne dvigujemo. Proso se bo zdaj skuhalo do konca na sopari. Tako bo prav kuhano in ne razkuhano. Pustimo ga počivat u miru, da se pokuha. To bo trajalo približno 10-15 minut. Ko je kuhano, ga damo v drugo, večjo posodo, da se nam prej ohladi. Solato razlistamo in jo operemo pod tekočo hladno vodo. Nato jo natrgamo z prsti na poljubne manjše lističe. Oprano solato odcedimo, in jo damo v večjo stekleno ali leseno posodo. Bučna semena na rahlem ognju prepražimo, da nabreknejo, počijo in prijetno zadišijo. Ko so gotova, jih odstavimo, da se nam ne prismodijo, saj lahko postanejo grenka in žarka. Če želimo, jih lahko tudi nasekljamo. Polivko bomo naredili iz bučnega olja, jabolčnega kisa, gorčice in soli. Vse sestavine premešamo v posodi, da se sestavine prepojijo in razbohotijo. Solimo po lastnem okusu. Če nam je polivka preslana, premočna po okusu, ji enostavno dodamo par kapljic vode. Voda bo ublažila okus. Seveda ne pretiravati, saj bo vaša solata postala vodena. Za lepši videz in dekorativni trenutek, bomo solato servirali v celem listu ledenke, kristalke ali radiča. Večji list oprane ledenke, kristalke ali radiča, položimo na krožnik. Solato, ki smo jo oprano shranili v posodi, zdaj prelijemo s polivko, ji dodamo pražena bučna semena, konopljina semena, bučni protein ter 1-2 žlici kuhane prosene kaše. Zdaj jo nežno in dobro premešamo. Gotovo solato nadevamo na izbrani list solate. Zdaj solato lahko pojemo celo brez pribora, saj je naš solatni list, kot prijemalka za solato. Enostavno sprimemo dva konca lista solate, in mljask mljask, se mi Smejalka smeji . Pa dober tek!
Proso bomo oprali pod tekočo vodo 3-4 krat. V posodo damo proso, ga zalijemo z tekočo vodo, nato vodo odlijemo. Kuhat ga bomo dali v razmerju 1:1. To pomeni, da bomo dali 1 skodelico umitega prosa v kozico, in ji dolili enako količino vode. Torej 1 skodelico. Kozico pristavimo na ogenj. Ko nam voda zavre, nastavimo ogenj na najmanjše. Ne pozabimo pokriti kozice z pokrovom. Tako pustimo, da voda vre 1-2 minuti. Zdaj ugasnemo ogenj. Pokrova ne dvigujemo. Proso se bo zdaj skuhalo do konca na sopari. Tako bo prav kuhano in ne razkuhano. Pustimo ga počivat u miru, da se pokuha. To bo trajalo približno 10-15 minut. Ko je kuhano, ga damo v drugo, večjo posodo, da se nam prej ohladi. Solato razlistamo in jo operemo pod tekočo hladno vodo. Nato jo natrgamo z prsti na poljubne manjše lističe. Oprano solato odcedimo, in jo damo v večjo stekleno ali leseno posodo. Bučna semena na rahlem ognju prepražimo, da nabreknejo, počijo in prijetno zadišijo. Ko so gotova, jih odstavimo, da se nam ne prismodijo, saj lahko postanejo grenka in žarka. Če želimo, jih lahko tudi nasekljamo. Polivko bomo naredili iz bučnega olja, jabolčnega kisa, gorčice in soli. Vse sestavine premešamo v posodi, da se sestavine prepojijo in razbohotijo. Solimo po lastnem okusu. Če nam je polivka preslana, premočna po okusu, ji enostavno dodamo par kapljic vode. Voda bo ublažila okus. Seveda ne pretiravati, saj bo vaša solata postala vodena. Za lepši videz in dekorativni trenutek, bomo solato servirali v celem listu ledenke, kristalke ali radiča. Večji list oprane ledenke, kristalke ali radiča, položimo na krožnik. Solato, ki smo jo oprano shranili v posodi, zdaj prelijemo s polivko, ji dodamo pražena bučna semena, konopljina semena, bučni protein ter 1-2 žlici kuhane prosene kaše. Zdaj jo nežno in dobro premešamo. Gotovo solato nadevamo na izbrani list solate. Zdaj solato lahko pojemo celo brez pribora, saj je naš solatni list, kot prijemalka za solato. Enostavno sprimemo dva konca lista solate, in mljask mljask, se mi Smejalka smeji . Pa dober tek!
Zmrzek je veliki kosmati škrat, stanuje v ledu in zimi, drži se hladilnika vrat in rad nagaja z njimi. Ima mehek, topel kožuh, skrbi, da pri njem je hlad, je lepih, kosmatih uh, nikdar ga ne daje prehlad. O, Zmrzek, Zmrzek, ti arktični škrat, postaven in leden na kvadrat! O, Zmrzek, Zmrzek, ti arktični brat, prosim, dovoli nam mimo hladilnika vrat!
Zmrzek je veliki kosmati škrat, stanuje v ledu in zimi, drži se hladilnika vrat in rad nagaja z njimi. Ima mehek, topel kožuh, skrbi, da pri njem je hlad, je lepih, kosmatih uh, nikdar ga ne daje prehlad. O, Zmrzek, Zmrzek, ti arktični škrat, postaven in leden na kvadrat! O, Zmrzek, Zmrzek, ti arktični brat, prosim, dovoli nam mimo hladilnika vrat!
Dobri stari cesarski praženec je dobro znan daleč prek meja Avstrije. O njegovem nastanku krožijo številne zgodbe, vse pa se spletajo okoli cesarja Franca Jožefa. Nek preprosto kmetico je zaradi slabega vremena nepričakovano obiskal cesar, pa mu je pripravila preprost drvarski šmoren, ki ga je zanj oplemenitila z več jajci, sadjem in maslom; druga zgodba pravi, da se je dvornemu kuharju ponesrečila omleta, zato je dodal rozine in češnje ter vse skupaj potresel z obilo sladkorja v prahu in postregel kot novo kreacijo. Ta „raztrgani šmoren“ (v Avstriji se izraz „vezapfte Schmarrn“ uporablja za pripovedovanje neumnosti) si je tako prislužil ime cesarski praženec.
Dobri stari cesarski praženec je dobro znan daleč prek meja Avstrije. O njegovem nastanku krožijo številne zgodbe, vse pa se spletajo okoli cesarja Franca Jožefa. Nek preprosto kmetico je zaradi slabega vremena nepričakovano obiskal cesar, pa mu je pripravila preprost drvarski šmoren, ki ga je zanj oplemenitila z več jajci, sadjem in maslom; druga zgodba pravi, da se je dvornemu kuharju ponesrečila omleta, zato je dodal rozine in češnje ter vse skupaj potresel z obilo sladkorja v prahu in postregel kot novo kreacijo. Ta „raztrgani šmoren“ (v Avstriji se izraz „vezapfte Schmarrn“ uporablja za pripovedovanje neumnosti) si je tako prislužil ime cesarski praženec.
Rumenjake, mleko, moko, 1 žlico sladkorja in sol gladko vmešamo. Preden vmešamo moko presejemo, da jo zrak prevetri in jo umešamo v maso. To bo dalo masi še dodaten volumen in lahkoto. Iz beljakov in druge žlice sladkorja stepemo sneg. Sneg dodamo zmesi iz rumenjakov in ostalih sestavin. Rahlo in počasi stepeni sneg umešamo v gladko maso. Cesarski praženec pečemo tako kot palačinke. Ko so na obeh straneh pečene, jih zdrobimo in polagamo v drugo kozico. Po želji testu primešamo rozine. Serviramo ga z nasmeškom in po želji tudi s sladkorjem v prahu. Pa dober tek!
Rumenjake, mleko, moko, 1 žlico sladkorja in sol gladko vmešamo. Preden vmešamo moko presejemo, da jo zrak prevetri in jo umešamo v maso. To bo dalo masi še dodaten volumen in lahkoto. Iz beljakov in druge žlice sladkorja stepemo sneg. Sneg dodamo zmesi iz rumenjakov in ostalih sestavin. Rahlo in počasi stepeni sneg umešamo v gladko maso. Cesarski praženec pečemo tako kot palačinke. Ko so na obeh straneh pečene, jih zdrobimo in polagamo v drugo kozico. Po želji testu primešamo rozine. Serviramo ga z nasmeškom in po želji tudi s sladkorjem v prahu. Pa dober tek!
Nekoč pred davnimi časi, ko Bobek še ni poznal moje ome, je jedel samo zrak. Tiste čase Bobek ni jedel nobene hrane. In sploh mu ni nič dišalo. In tako se je nekega dne, ko je bežal od debelega Zdrize, znašel v kuhinji Cmokove ome. Debeli Zdriza je največji sovražnik škrata Bobka. Ko ga ulovi, ga vzame v naročje in potem mu poje uspavanke. Ampak debeli Zdriza ima najmanj posluha od vseh na svetu, in komur on zapoje, ta se spremeni v zdrizasto smrdečo brozgo. A mu je Bobek, hvala bogu, tudi tokrat pobegnil in se skril v ominem predpasniku. Nič hudega sluteča oma si je nadela predpasnik in šla kuhat šmoren! Ah ne, šla je naredit cesarski praženec, saj je ločila rumenjake od beljakov in ustvarila sneg, zaradi česar je šmoren postal – cesarski praženec.
Nekoč pred davnimi časi, ko Bobek še ni poznal moje ome, je jedel samo zrak. Tiste čase Bobek ni jedel nobene hrane. In sploh mu ni nič dišalo. In tako se je nekega dne, ko je bežal od debelega Zdrize, znašel v kuhinji Cmokove ome. Debeli Zdriza je največji sovražnik škrata Bobka. Ko ga ulovi, ga vzame v naročje in potem mu poje uspavanke. Ampak debeli Zdriza ima najmanj posluha od vseh na svetu, in komur on zapoje, ta se spremeni v zdrizasto smrdečo brozgo. A mu je Bobek, hvala bogu, tudi tokrat pobegnil in se skril v ominem predpasniku. Nič hudega sluteča oma si je nadela predpasnik in šla kuhat šmoren! Ah ne, šla je naredit cesarski praženec, saj je ločila rumenjake od beljakov in ustvarila sneg, zaradi česar je šmoren postal – cesarski praženec.
Nekoč pred davnimi časi, ko je Cmok bil še Cmoček, je hodil v kuharsko šolo, da bi se izučil za kuharja. Bil je najboljši učenec in za nagrado so mu naročili, da za slovestnost ob koncu šolskega leta speče torto. To je bila velika čast in Cmoček se je dela lotil zelo zavzeto. Narisal je načrt, preizkusil v kemijskem laboratoriju vse sestavine, v fizikalni učilnici je preizkusil vse sile težnosti, ki delujejo na tako torto. Pri likovnem pouku jo je celo narisal – res, da je ni najbolje zadel, ker so nekateri trdili, da je klobuk, a vseeno je bila vsaj oblika kar zadovoljiva. No, in prišel je končno tisti konec šolskega leta in Cmoček je začel izdelovati svojo torto. Vendar mu je ljubosumni sošolec namesto smetane podtaknil brivsko peno. Lahko si mislite, kako se je končalo.
Nekoč pred davnimi časi, ko je Cmok bil še Cmoček, je hodil v kuharsko šolo, da bi se izučil za kuharja. Bil je najboljši učenec in za nagrado so mu naročili, da za slovestnost ob koncu šolskega leta speče torto. To je bila velika čast in Cmoček se je dela lotil zelo zavzeto. Narisal je načrt, preizkusil v kemijskem laboratoriju vse sestavine, v fizikalni učilnici je preizkusil vse sile težnosti, ki delujejo na tako torto. Pri likovnem pouku jo je celo narisal – res, da je ni najbolje zadel, ker so nekateri trdili, da je klobuk, a vseeno je bila vsaj oblika kar zadovoljiva. No, in prišel je končno tisti konec šolskega leta in Cmoček je začel izdelovati svojo torto. Vendar mu je ljubosumni sošolec namesto smetane podtaknil brivsko peno. Lahko si mislite, kako se je končalo.
Beseda torta je nemškega izvora in izhaja iz latinskega imena za okrogel kruh. Je po navadi nasiten kolač z mnogo jajc, sestavljen iz več plasti, lahko je iz krhkega ali kakega drugega testa in ima lahko različne nadeve – čokoladnega, marmeladnega, sadnega ... Torte so se prvič pojavile konec 16. stoletja v srednji Evropi. Med najbolj znanimi so švarcvaldska in linška torta. V 18. stoletju so začeli torte pripravljati za praznike in razne druge svečane priložnosti, vendar samo v bogataških hišah. Šele v 19. stoletju so postale dostopne tudi revnejšim slojem. Najstarejša znana torta je linška torta. Prvo pri nas naj bi naredili že davnega leta 1653, ampak še vedno se ne ve, kdo jo je spekel. Recept zanjo so našli v ročno napisani kuharici grofice Anne Margarite Sagramos iz Kranja.
Beseda torta je nemškega izvora in izhaja iz latinskega imena za okrogel kruh. Je po navadi nasiten kolač z mnogo jajc, sestavljen iz več plasti, lahko je iz krhkega ali kakega drugega testa in ima lahko različne nadeve – čokoladnega, marmeladnega, sadnega ... Torte so se prvič pojavile konec 16. stoletja v srednji Evropi. Med najbolj znanimi so švarcvaldska in linška torta. V 18. stoletju so začeli torte pripravljati za praznike in razne druge svečane priložnosti, vendar samo v bogataških hišah. Šele v 19. stoletju so postale dostopne tudi revnejšim slojem. Najstarejša znana torta je linška torta. Prvo pri nas naj bi naredili že davnega leta 1653, ampak še vedno se ne ve, kdo jo je spekel. Recept zanjo so našli v ročno napisani kuharici grofice Anne Margarite Sagramos iz Kranja.
Žalost, žalost, žalost, to je ena taka duše malost, to takrat je, ko ni veselja in srce ne da povelja. Žalost, žalost, žalost, to ni v glavi zaostalost, to takrat je, ko ne vidiš sreče, ko se zdi, da svet drugače teče. A je treba se boriti, ves ta jad iz srčka zliti in na novo se naviti ...
Žalost, žalost, žalost, to je ena taka duše malost, to takrat je, ko ni veselja in srce ne da povelja. Žalost, žalost, žalost, to ni v glavi zaostalost, to takrat je, ko ne vidiš sreče, ko se zdi, da svet drugače teče. A je treba se boriti, ves ta jad iz srčka zliti in na novo se naviti ...
Sestavine za torto Njaminjami: Oblat: - 250 g sončničnih semen - 100 g datljev ali rozin - 1 dcl vode Krema: - 0,5 kg jagod - 170 g kokosovega olja - 350 g indijskih oreščkov - 120 ml javorjevega sirupa - Limona - Ščepec soli Oblat: Sončnična semena in datlje zmikasamo v kompaktno maso. Namakali smo jih dobrih 12 ur. Nadevamo v model in maso enakomerno razporedimo po modelu. Krema: Indijske oreške smo namakali v vodi dobrih 12 ur. Nato jih zmeljemo z ostalimi sestavinami v mešalcu v kompaktno maso. Maso vlijemo v model. Presno torto pustimo počivati na hladnem 12 ur. Serviramo jo okrašeno s sveže narezanim sadjem. Pa dober tek!
Sestavine za torto Njaminjami: Oblat: - 250 g sončničnih semen - 100 g datljev ali rozin - 1 dcl vode Krema: - 0,5 kg jagod - 170 g kokosovega olja - 350 g indijskih oreščkov - 120 ml javorjevega sirupa - Limona - Ščepec soli Oblat: Sončnična semena in datlje zmikasamo v kompaktno maso. Namakali smo jih dobrih 12 ur. Nadevamo v model in maso enakomerno razporedimo po modelu. Krema: Indijske oreške smo namakali v vodi dobrih 12 ur. Nato jih zmeljemo z ostalimi sestavinami v mešalcu v kompaktno maso. Maso vlijemo v model. Presno torto pustimo počivati na hladnem 12 ur. Serviramo jo okrašeno s sveže narezanim sadjem. Pa dober tek!
Velika žalost obhaja Cmoka, ker je pozabil na svoj rojstni dan. Otroka, ki prideta k njemu na obisk, ga tolažita. Ideja o peki torte Cmoka spravi v dobro voljo. Toda mudi se. Cmok se spomni recepta, za katerega ni potrebno uporabiti pečice. Pripravijo okusno, zdravo in predvsem hitro torto, ki tekne prav vsem. Zdaj se praznovanje lahko začne.
Velika žalost obhaja Cmoka, ker je pozabil na svoj rojstni dan. Otroka, ki prideta k njemu na obisk, ga tolažita. Ideja o peki torte Cmoka spravi v dobro voljo. Toda mudi se. Cmok se spomni recepta, za katerega ni potrebno uporabiti pečice. Pripravijo okusno, zdravo in predvsem hitro torto, ki tekne prav vsem. Zdaj se praznovanje lahko začne.
Nekoč je žvela ena Oma, je dobra bla brez dvoma, je super kuhat znala, če nis pojedu, te je s kuhlo užgala. Pa pride enkrat Bajsek mimo, bi rad najedu se čez zimo, in reče Omi: »Čuj, ti Oma, je moj želodček poln dvoma, a bi mu ti kaj jesti dala, nikol ne boš me s kuhlo užgala.« Pa reče Oma: »Dobro.« Nardi mu eno čorbo. Ko Bajsek jo povoha, se obrne k njej in reče: »As skuhala smrduha?« Ga Oma tko s kuhlo užge, da Bajsek skrči se. Je od takrat suhec bil, a k Omi nič ni več zavil.
Nekoč je žvela ena Oma, je dobra bla brez dvoma, je super kuhat znala, če nis pojedu, te je s kuhlo užgala. Pa pride enkrat Bajsek mimo, bi rad najedu se čez zimo, in reče Omi: »Čuj, ti Oma, je moj želodček poln dvoma, a bi mu ti kaj jesti dala, nikol ne boš me s kuhlo užgala.« Pa reče Oma: »Dobro.« Nardi mu eno čorbo. Ko Bajsek jo povoha, se obrne k njej in reče: »As skuhala smrduha?« Ga Oma tko s kuhlo užge, da Bajsek skrči se. Je od takrat suhec bil, a k Omi nič ni več zavil.
INDIJANČKI Indijančki/zamorčki so v pečici pečeni narastki, ki jih ponudimo s stepeno sladko smetano. Recept za to sladico je preprost in njegove priprave se lahko loti tudi popoln začetnik. Indijančki (monogi jih imenujejo tudi zamorčki) so še posebej priljubljeni v prednovoletnem času. Marsikdo jih kupi, a domača priprava je izjemno enostavna, z njo pa porabimo tudi beljake, ki nam sicer pri peki velikokrat ostanejo. KAKAV Kakav pridobivajo iz zrn kakavovca. To je drevo, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike. Ko so zrna zrela, jih oberejo in pustijo fermentirati, tako dobi kakav značilen okus. Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C, da razvijejo bogato aromo in okus in dobijo značilno barvo. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem. Postopek je izumlil leta 1880 švicarski proizvajalec čokolade Rodolphe Lindt. Ime postopka izvira iz francoske besede conche oz. školjka, ker nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Medtem se razvije značilen okus čokolade, obenem se zmehča, izgine grenak okus in zmes postane gladka. Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, poznali pa so jo že Azteki. Poleg kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Ko se stopljena mešanica čokolade ohlaja, nastanejo kristali, zato postane trda in krhka.
INDIJANČKI Indijančki/zamorčki so v pečici pečeni narastki, ki jih ponudimo s stepeno sladko smetano. Recept za to sladico je preprost in njegove priprave se lahko loti tudi popoln začetnik. Indijančki (monogi jih imenujejo tudi zamorčki) so še posebej priljubljeni v prednovoletnem času. Marsikdo jih kupi, a domača priprava je izjemno enostavna, z njo pa porabimo tudi beljake, ki nam sicer pri peki velikokrat ostanejo. KAKAV Kakav pridobivajo iz zrn kakavovca. To je drevo, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike. Ko so zrna zrela, jih oberejo in pustijo fermentirati, tako dobi kakav značilen okus. Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C, da razvijejo bogato aromo in okus in dobijo značilno barvo. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem. Postopek je izumlil leta 1880 švicarski proizvajalec čokolade Rodolphe Lindt. Ime postopka izvira iz francoske besede conche oz. školjka, ker nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Medtem se razvije značilen okus čokolade, obenem se zmehča, izgine grenak okus in zmes postane gladka. Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, poznali pa so jo že Azteki. Poleg kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Ko se stopljena mešanica čokolade ohlaja, nastanejo kristali, zato postane trda in krhka.
Pecivo: Rumenjake, sladkor in mleko stepamo, da naraste v bledo peno. Previdno vmešamo moko s kakavom in pecilnim praškom. Testo pečemo 20 minut na 175 stopinj. Nadev: Beljakom med stepanjem dodajamo sladkor. Stepamo, dokler ne nastane trd sneg. Nadevamo ga na pečeno testo in pečemo še 7 do 10 minut. Preliv: Čokolado in maslo stopimo nad soparo in prelijemo po pečenem nadevu. Gotove indijančke damo v hladilnik k Zmrzku, za dobro uro. Serviramo in jih pojemo z nasmeškom. Pa dober tek!
Pecivo: Rumenjake, sladkor in mleko stepamo, da naraste v bledo peno. Previdno vmešamo moko s kakavom in pecilnim praškom. Testo pečemo 20 minut na 175 stopinj. Nadev: Beljakom med stepanjem dodajamo sladkor. Stepamo, dokler ne nastane trd sneg. Nadevamo ga na pečeno testo in pečemo še 7 do 10 minut. Preliv: Čokolado in maslo stopimo nad soparo in prelijemo po pečenem nadevu. Gotove indijančke damo v hladilnik k Zmrzku, za dobro uro. Serviramo in jih pojemo z nasmeškom. Pa dober tek!
So boljši zamorčki ali indijančki? Kdo bi vedel. Pomembno je, da so okusni in dobri. Pripravljanje le teh s Cmokom zna biti zelo zabavno, čeprav ni čisto enostavno. Cmok in otroka si dajo nenavadna imena, zaplešejo bojni ples in po trdem delu se nagradijo še s poslastico.
So boljši zamorčki ali indijančki? Kdo bi vedel. Pomembno je, da so okusni in dobri. Pripravljanje le teh s Cmokom zna biti zelo zabavno, čeprav ni čisto enostavno. Cmok in otroka si dajo nenavadna imena, zaplešejo bojni ples in po trdem delu se nagradijo še s poslastico.
Mafin je angleški kolaček, spečen iz gosto tekočega kvašenega mlečnega testa ali testa, pripravljenega s pecilnim praškom. Lahko je nadevan s sadjem, z lešniki, lahko je oblit s čokolado itd. Delajo jih tudi iz koruzne ali polnozrnate moke, iz otrobov. Pečejo jih v posebnih pekačih z vdolbinami. Posebej priljubljeni so mafini v ZDA za zajtrk, vendar so drugačni od angleških: testo naredijo iz jajc, masla, moke, ki ji lahko primešajo moko iz indijanskega riža, sladkorja, pecilnega praška, zamesijo ga s sadnim sokom ali z mlekom, v testo primešajo še vse mogoče, od brusnic, pekanov, rozin do jogurta, medu, ovsene kaše pa do kave, čokolade, kakava, vaniljeve esence itd. Mažejo jih z maslom, ki mu lahko dodajo med, cimet, muškatni orešček, čokolado, zmlete lešnike itd. Beseda mafin je verjetno povezana s starofrancosko besedo moufflet, ki je označevala mehak kruh. Beseda mafin je bila v angleščini prvič zapisana v 18. stoletju.
Mafin je angleški kolaček, spečen iz gosto tekočega kvašenega mlečnega testa ali testa, pripravljenega s pecilnim praškom. Lahko je nadevan s sadjem, z lešniki, lahko je oblit s čokolado itd. Delajo jih tudi iz koruzne ali polnozrnate moke, iz otrobov. Pečejo jih v posebnih pekačih z vdolbinami. Posebej priljubljeni so mafini v ZDA za zajtrk, vendar so drugačni od angleških: testo naredijo iz jajc, masla, moke, ki ji lahko primešajo moko iz indijanskega riža, sladkorja, pecilnega praška, zamesijo ga s sadnim sokom ali z mlekom, v testo primešajo še vse mogoče, od brusnic, pekanov, rozin do jogurta, medu, ovsene kaše pa do kave, čokolade, kakava, vaniljeve esence itd. Mažejo jih z maslom, ki mu lahko dodajo med, cimet, muškatni orešček, čokolado, zmlete lešnike itd. Beseda mafin je verjetno povezana s starofrancosko besedo moufflet, ki je označevala mehak kruh. Beseda mafin je bila v angleščini prvič zapisana v 18. stoletju.
O tem, kakšno je grmenje, ima vsak svoje mnenje. Jaz mislim, da je grmenje nekaj, kar mi mir moj jemlje, in takšno je tudi moje mnenje. In sicer, da grmenje nepotrebna je spotika, in če kdo želi, naj kar nastavlja se mu in ga tika. A kar se tiče mene in grmenja, je okoli tega bilo kresanega že veliko mnenja. A jaz sem sam s seboj glede tega si na jasnem; da kot da poslušal bi grmenje in njegovo mnenje, raje jo v omaro zgasnnem!
O tem, kakšno je grmenje, ima vsak svoje mnenje. Jaz mislim, da je grmenje nekaj, kar mi mir moj jemlje, in takšno je tudi moje mnenje. In sicer, da grmenje nepotrebna je spotika, in če kdo želi, naj kar nastavlja se mu in ga tika. A kar se tiče mene in grmenja, je okoli tega bilo kresanega že veliko mnenja. A jaz sem sam s seboj glede tega si na jasnem; da kot da poslušal bi grmenje in njegovo mnenje, raje jo v omaro zgasnnem!
Najprej umešamo naribana jabolka, sesekljane orehe, vinski kamen, jajci, saldkor in maslo v gladko maso. Nato maso vlijemo v pekač s srajčkami za mafine. Mafinefine pečemo v pečici pri temperaturi 180 stopinj 30-40 minut. Še vroče mafine zalijemo z jabolčnim sokom, da bodo prav sočni. Pa dober tek!
Najprej umešamo naribana jabolka, sesekljane orehe, vinski kamen, jajci, saldkor in maslo v gladko maso. Nato maso vlijemo v pekač s srajčkami za mafine. Mafinefine pečemo v pečici pri temperaturi 180 stopinj 30-40 minut. Še vroče mafine zalijemo z jabolčnim sokom, da bodo prav sočni. Pa dober tek!
Oblaki na nebo pridejo samo takrat, ko je treba zakriti sonce. In to je njihova služba. Včasih, ko zemlja potrebuje vodo, torej dež, jih mora priti v službo čim več in postavijo se drug na drugega, zato so videti tako temni. Poskrbeti morajo, da niti en žarek sonca ne pride skoznje. In ker jih je toliko na kupu, jim hitro postane dolgčas. Pa so si izmislili eno igro. Ki se ji reče zaletavanje! Takole gre ... Dva oblaka se postavita drug proti drugemu – eden na enem koncu neba, drugi na drugem – in se z vso močjo zaženeta drug proti drugemu. Ko trčita, takrat zagrmi. Drugi oblaki ju navdušeno slikajo, in to je to, ko se na nebu bliska. Če res dobro trčita, da močno zagrmi, pa ploskajo. To pa je toča.
Oblaki na nebo pridejo samo takrat, ko je treba zakriti sonce. In to je njihova služba. Včasih, ko zemlja potrebuje vodo, torej dež, jih mora priti v službo čim več in postavijo se drug na drugega, zato so videti tako temni. Poskrbeti morajo, da niti en žarek sonca ne pride skoznje. In ker jih je toliko na kupu, jim hitro postane dolgčas. Pa so si izmislili eno igro. Ki se ji reče zaletavanje! Takole gre ... Dva oblaka se postavita drug proti drugemu – eden na enem koncu neba, drugi na drugem – in se z vso močjo zaženeta drug proti drugemu. Ko trčita, takrat zagrmi. Drugi oblaki ju navdušeno slikajo, in to je to, ko se na nebu bliska. Če res dobro trčita, da močno zagrmi, pa ploskajo. To pa je toča.
Zavitek, pogovorno se mu reče štrudelj, je jed, pripravljena iz vlečenega ali listnatega testa, z nadevom. Lahko je sladek ali slan. Jed je postala priljubljena v 18. stoletju na območju habsburške monarhije. Pripravljajo ga tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Romuniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, kjer imajo zanj tudi vsak svoj izraz. Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed več narodov, ki so bili nekdaj del monarhije. Najstarejši recept za zavitek je bil napisan na roko leta 1696. Hranijo ga v Dunajski mestni knjižnici. Vlečeno testo, ki je osnova za to jed, izvira iz Bizanca ali Bližnjega vzhoda.
Zavitek, pogovorno se mu reče štrudelj, je jed, pripravljena iz vlečenega ali listnatega testa, z nadevom. Lahko je sladek ali slan. Jed je postala priljubljena v 18. stoletju na območju habsburške monarhije. Pripravljajo ga tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Romuniji, na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, kjer imajo zanj tudi vsak svoj izraz. Čeprav je zavitek najpogosteje povezan z avstrijsko kuhinjo, je nacionalna jed več narodov, ki so bili nekdaj del monarhije. Najstarejši recept za zavitek je bil napisan na roko leta 1696. Hranijo ga v Dunajski mestni knjižnici. Vlečeno testo, ki je osnova za to jed, izvira iz Bizanca ali Bližnjega vzhoda.
To se je zgodilo tiste dni, ko je bila babica še mlada in je še ni nihče klical babica, ampak samo dekle ali pa po imenu. Ampak babica je že takrat bila najboljša kuharica v deželi. Zmagala je na vsakem kuharskem tekmovanju, razen na enem, a to tistem najpomembnejšem v njenem rojstnem mestu: tekmovanju za najboljšo gobovo juho. Vsakokrat, ko so priredili to tekmovanje, se je iz davnega Severa priklatil možakar, ki se je imenoval Črni kuhar Huntelar in vedno odnesel prvo mesto v kuhanju gobove juhe. Pravili so, da zmaguje le s pomočjo magije in da so njegove gobe začarane. Babica je vedela, da je njena juha okusnejša, a proti tej čarovniji ni imela moči. Nekega dne je pri njej potrkal berač, razcapan kot le kaj. Prosil jo je za hrano in prenočišče. Babica je bila vedno dobrega srca. Pogostila ga je, da je pokal od zadovoljstva in mu prepustila svojo posteljo. Ko se je drugo jutro zbudila, berača že več ni bilo, na svoji postelji, pa je našla staro železno zajemalko in v njej drobceno nežno bitjece, s špičastimi štrlečimi ušesi in velikim lačnim gobčkom. To je bil škrat Bobek. Seveda je tudi njega nahranila in dokler se ni poročila z dedkom, je lahko spal pri njej v postelji, kasneje pa mu je uredila domovanje v tej luknji.
To se je zgodilo tiste dni, ko je bila babica še mlada in je še ni nihče klical babica, ampak samo dekle ali pa po imenu. Ampak babica je že takrat bila najboljša kuharica v deželi. Zmagala je na vsakem kuharskem tekmovanju, razen na enem, a to tistem najpomembnejšem v njenem rojstnem mestu: tekmovanju za najboljšo gobovo juho. Vsakokrat, ko so priredili to tekmovanje, se je iz davnega Severa priklatil možakar, ki se je imenoval Črni kuhar Huntelar in vedno odnesel prvo mesto v kuhanju gobove juhe. Pravili so, da zmaguje le s pomočjo magije in da so njegove gobe začarane. Babica je vedela, da je njena juha okusnejša, a proti tej čarovniji ni imela moči. Nekega dne je pri njej potrkal berač, razcapan kot le kaj. Prosil jo je za hrano in prenočišče. Babica je bila vedno dobrega srca. Pogostila ga je, da je pokal od zadovoljstva in mu prepustila svojo posteljo. Ko se je drugo jutro zbudila, berača že več ni bilo, na svoji postelji, pa je našla staro železno zajemalko in v njej drobceno nežno bitjece, s špičastimi štrlečimi ušesi in velikim lačnim gobčkom. To je bil škrat Bobek. Seveda je tudi njega nahranila in dokler se ni poročila z dedkom, je lahko spal pri njej v postelji, kasneje pa mu je uredila domovanje v tej luknji.
Moko damo v skledo, v sredo naredimo jamico, vanjo damo sol, olje, kis in vodo. Vse sestavine zgnetemo v gladko testo. Gnetemo toliko časa, da je testo mehko in voljno in se ne prijema rok. Oblikujemo ga v kepo, premažemo z oljem in pokrijemo. Na toplem naj počiva najmanj pol ure. Pečico segrejemo na 180 °C. Višnje izkoščičimo in jih zmešamo z sladkorjem. Testo tanko razvlečemo na kuhinjskem prtu, rahlo posutem z moko. Robove obrežemo. Testo premažemo s stopljenim maslom, nato po njem enakomerno razdelimo skuto in višnje ter s pomočjo prta zvijemo. Zavitek previdno položimo v pomaščen pekač. V skodelico ubijemo jajce in ga razžvrkljamo. Z njim premažemo zavitek, ki ga nato potisnemo v ogreto pečico in pečemo 45 minut. Pečenega vzamemo iz pečice, še toplega zrežemo na kose in ohladimo. Preden ga postrežemo, ga lahko posujemo s sladkorjem v prahu. Pa dober tek!
Moko damo v skledo, v sredo naredimo jamico, vanjo damo sol, olje, kis in vodo. Vse sestavine zgnetemo v gladko testo. Gnetemo toliko časa, da je testo mehko in voljno in se ne prijema rok. Oblikujemo ga v kepo, premažemo z oljem in pokrijemo. Na toplem naj počiva najmanj pol ure. Pečico segrejemo na 180 °C. Višnje izkoščičimo in jih zmešamo z sladkorjem. Testo tanko razvlečemo na kuhinjskem prtu, rahlo posutem z moko. Robove obrežemo. Testo premažemo s stopljenim maslom, nato po njem enakomerno razdelimo skuto in višnje ter s pomočjo prta zvijemo. Zavitek previdno položimo v pomaščen pekač. V skodelico ubijemo jajce in ga razžvrkljamo. Z njim premažemo zavitek, ki ga nato potisnemo v ogreto pečico in pečemo 45 minut. Pečenega vzamemo iz pečice, še toplega zrežemo na kose in ohladimo. Preden ga postrežemo, ga lahko posujemo s sladkorjem v prahu. Pa dober tek!
Bučo umijemo in ji ravno odrežemo dno. Odrežemo pokrov. Odstranimo semena in nitke in notranjost buče solimo. Ajdo operemo, damo v lonec in prilijemo enako količino vode, nato pristavimo na štedilnik. Ko voda zavre, zmanjšamo ogenj in pustimo, da rahlo vre 1 do 2 minuti, nato ugasnemo. Ajdo pustimo, da se še malo pokuha v vodi, nato jo odcedimo. Očistimo zelenjavo. Papriko, čebulo, česen, zeleno, suhe paradižnike in gobe narežimo na kocke, timijan sesekljamo. Čebulo pražimo na 2 žlicah olja, da postekleni. Dodamo zelenjavo in timijan in 2 minuti dušimo. Posodo odstavimo s kuhalne površine. Dodamo kuhano ajdo, paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter solimo in popramo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Bučo od znotraj popivnamo. Napolnimo jo z nadevom, postavimo v pekač in jo premažemo z oljem. Pečemo približno 45 minut. Pokrov buče premažemo z oljem in položimo v pekač poleg buče. Pečemo še 25 minut. Bučo postrežemo pokrito s pokrovom. Pa dober tek!
Bučo umijemo in ji ravno odrežemo dno. Odrežemo pokrov. Odstranimo semena in nitke in notranjost buče solimo. Ajdo operemo, damo v lonec in prilijemo enako količino vode, nato pristavimo na štedilnik. Ko voda zavre, zmanjšamo ogenj in pustimo, da rahlo vre 1 do 2 minuti, nato ugasnemo. Ajdo pustimo, da se še malo pokuha v vodi, nato jo odcedimo. Očistimo zelenjavo. Papriko, čebulo, česen, zeleno, suhe paradižnike in gobe narežimo na kocke, timijan sesekljamo. Čebulo pražimo na 2 žlicah olja, da postekleni. Dodamo zelenjavo in timijan in 2 minuti dušimo. Posodo odstavimo s kuhalne površine. Dodamo kuhano ajdo, paradižnikovo mezgo in mleto papriko ter solimo in popramo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Bučo od znotraj popivnamo. Napolnimo jo z nadevom, postavimo v pekač in jo premažemo z oljem. Pečemo približno 45 minut. Pokrov buče premažemo z oljem in položimo v pekač poleg buče. Pečemo še 25 minut. Bučo postrežemo pokrito s pokrovom. Pa dober tek!
Buče spadajo v družino bučnic (Cucurbita), kamor sodijo tudi bučke in kumare. Buče izvirajo iz Amerike – v Mehiki so našli semena, ki naj bi bila stara okoli 7000 let. V Evropo jih je s Kube pripeljal Kolumb, ki je natančno opisal tudi svoj ogled nasada buč. Z bučami so se ameriški staroselci prehranjevali sicer že mnogo preden so kultivirali koruzo. Uživali so tudi semena, iz tanko narezanih sušenih olupkov buče pa so pletli ležišča. Pri nas poznamo več vrst: muškatna buča (Cucurbita moschata), smokvolistna buča (Cucurbita ficifolia), orjaška ali buča velikanka (Cucurbita maxima) in vrtna buča (Cucurbita pepo). Tipični produkt je bučno olje. Jeseni iz buč izdelujejo razna tihožitja. Ta so vsako leto razstavljena med drugim v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok. Buče so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranske vlaknine in malo kalorij. Gotovo poznate buče kot okusno in svežo poletno hrano, saj so sploh zadnja leta čedalje bolj priljubljene tudi pri nas. Recepti z njimi so preprosti in ne bo jih težko vnesti v prehrano.
Buče spadajo v družino bučnic (Cucurbita), kamor sodijo tudi bučke in kumare. Buče izvirajo iz Amerike – v Mehiki so našli semena, ki naj bi bila stara okoli 7000 let. V Evropo jih je s Kube pripeljal Kolumb, ki je natančno opisal tudi svoj ogled nasada buč. Z bučami so se ameriški staroselci prehranjevali sicer že mnogo preden so kultivirali koruzo. Uživali so tudi semena, iz tanko narezanih sušenih olupkov buče pa so pletli ležišča. Pri nas poznamo več vrst: muškatna buča (Cucurbita moschata), smokvolistna buča (Cucurbita ficifolia), orjaška ali buča velikanka (Cucurbita maxima) in vrtna buča (Cucurbita pepo). Tipični produkt je bučno olje. Jeseni iz buč izdelujejo razna tihožitja. Ta so vsako leto razstavljena med drugim v Mozirskem gaju in Arboretumu Volčji potok. Buče so visoko hranljiva vrsta hrane, vsebujejo veliko prehranske vlaknine in malo kalorij. Gotovo poznate buče kot okusno in svežo poletno hrano, saj so sploh zadnja leta čedalje bolj priljubljene tudi pri nas. Recepti z njimi so preprosti in ne bo jih težko vnesti v prehrano.
Nekoč pred davnimi časi, najbrž pa kar lansko leto, so kmetje ob robu njive pozabili eno veliko bučo. Jesen je bila, mrzlo vreme, pa neke noči do buče priteče mimo škrat Bobek. S svojimi ostrimi zobki si vanjo izdolbe mala okna in vrata. Nato si napravi iz njenega mesa še mizo, stole in posteljo, da se lahko spravi spat, pa še naje se do sitega poleg. A ponoči ni miru. Vsake toliko mu kdo potrka na vrata – lisica, zajec, vrana, veverica, jež. In vsi želijo isto, da jih spusti v svoj novi domek, ker je zunaj tako mrzlo in ker so lačni. A škrat Bobek vsakega zavrne, saj v njegovi buči ni toliko prostora, kaj pa je bilo za pojesti, pa je že sam pojedel. Proti jutru prihlača še medved. In tudi njemu Bobek ne dovoli vstopiti. Medved se razjezi, dvigne bučo, da bi iz nje stresel škrata in jo trese in jo trese in jo trese ... In....
Nekoč pred davnimi časi, najbrž pa kar lansko leto, so kmetje ob robu njive pozabili eno veliko bučo. Jesen je bila, mrzlo vreme, pa neke noči do buče priteče mimo škrat Bobek. S svojimi ostrimi zobki si vanjo izdolbe mala okna in vrata. Nato si napravi iz njenega mesa še mizo, stole in posteljo, da se lahko spravi spat, pa še naje se do sitega poleg. A ponoči ni miru. Vsake toliko mu kdo potrka na vrata – lisica, zajec, vrana, veverica, jež. In vsi želijo isto, da jih spusti v svoj novi domek, ker je zunaj tako mrzlo in ker so lačni. A škrat Bobek vsakega zavrne, saj v njegovi buči ni toliko prostora, kaj pa je bilo za pojesti, pa je že sam pojedel. Proti jutru prihlača še medved. In tudi njemu Bobek ne dovoli vstopiti. Medved se razjezi, dvigne bučo, da bi iz nje stresel škrata in jo trese in jo trese in jo trese ... In....
Danes je lep dan Ne pusti ga drugam Tesno ga objemi Veliko ga zajemi Skuhaj srečo si Naj se ne mudi Napolni si želodček Da ne boš ubožček Reži, tehtaj, sesekljaj Zraven še ljubezen daj Mešaj, kuhaj in daj pečt Ko si sit, gre žalost preč!
Danes je lep dan Ne pusti ga drugam Tesno ga objemi Veliko ga zajemi Skuhaj srečo si Naj se ne mudi Napolni si želodček Da ne boš ubožček Reži, tehtaj, sesekljaj Zraven še ljubezen daj Mešaj, kuhaj in daj pečt Ko si sit, gre žalost preč!
