Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Za Literarni nokturno na dan reformacije smo izbrali nekaj odlomkov iz del Primoža Trubarja. Najprej bo to odlomek iz besedila En regišter ... ena kratka postila, v katerem Trubar obsoja zidavo novih cerkva zaradi pretirane ljudske pobožnosti; v drugem odlomku iz predgovora k prevodu Matejevega evangelija si prizadeva za tak jezik, ki bi svetopisemska besedila najbolj približal vernikom; v knjigi, ki vsebuje katekizem, psalme in pesmi, priporoča ne le petje verskih pesmi, ampak tudi način, kako naj jih pojejo; v uvodu k prevodu prvega dela Nove zaveze, ki ga je iz nemščine prevedel Mirko Rupel, pa Trubar pojasnjuje, zakaj se tako zavzeto trudi s prevajanjem dobrih krščanskih knjig. Interpret Ivan Rupnik, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režija Jože Valentič. Posneto 2016. Urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Kratka radijska igra v nenavadnih okoliščinah združi na videz popolnoma različna človeka: policista in mladega moškega, ki je prišel raztrest pepel svoje pokojne matere po grajskem hribu. Več ko izvesta drug o drugem, bliže sta si kot človeka vsak s svojimi žalostnimi življenjskimi izkušnjami. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Branko - Matej Puc Policist - Ivo Ban Mamin glas - Snježana Martinović Natakarica - Tina Potočnik Na krilnico je igral David Jarh Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2011.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Pri založbi Mladinska knjiga je izšla zbirka kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislêj, ki smo jo do zdaj poznali predvsem kot avtorico dramskih del. Leta 2020 je prejela nagrado Slavka Gruma za dramo Naše skladišče, pred kratkim pa smo na odru SNG Drame Ljubljana videli krstno uprizoritev dela Prva beseda je mama.
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
Igra je priredba znamenitih dramskih dialogov o erotičnem vrtiljaku, ki jih je na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje napisal avstrijski pisatelj. V tokratni ljubezenski pustolovščini spoznamo, kako subjektivna so lahko merila za določanje stvarnosti. Prevajalec: Franci Zagoričnik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Grof – Polde Bibič Vlačuga – Nataša Tič Ralijan Sobarica – Filipina Jerman Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
V slušni miniatura se prepleteta stvarnost nekega para v času epidemije in imaginacija kot svojevrstni pendant epidemičnemu vsakdanu. V teh delih namreč virus postane subjekt, lastna entiteta, kar od njega zahteva avtorefleksijo in prevzem posledic za svoja dejanja. S tem preobratom pa ravno virus človeka sooči z njim samim, njegovimi ravnanji in dediščino enega najnevarnejših obdobij sodobnega človeštva. Režiser Klemen Markovčič je igro namenoma geografsko in kakor koli posplošil, v več likov pa zasedel le dva igralca, Nino Valič in Matijo Vastla, da bi imaginarni, vendar hkrati daleč najstvarnejši deli igre hote delovali kot »igra v igri«. Sicer pa je igra nastala v sklopu projekta Radia Slovenija Pet let pozneje. Z odkritjem novega koronavirusa pred petimi leti se je namreč življenje po svetu za več mesecev v celoti ustavilo, pandemija covida 19 pa je v naslednjih letih marsikaj postavila na glavo. Projekt s časovne distance išče odgovore na različna vprašanja, kako je torej pet let pozneje. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lektorica: Saša Grčman Ona/Deklica/Sodnica – Nina Valič On/Virus – Matija Vastl Radijski napovedovalec – Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2025
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Igra se loteva perečega problema mednacionalne nestrpnosti, ki skrha dolgoletno prijateljstvo. Liki so prepričljivi, odnosi med njimi pa se vzpostavljajo po principu tolp, kjer največ veljata pripadnost stvari in popolna vdanost idejnemu vodji. Sicer pa se zdi, da je nestrpnost do priseljencev z juga, torej iz naše nekdaj skupne države, z leti nekoliko zbledela, a jih je žal nadomestila še bolj zavratna nestrpnost do tistih, ki k nam bežijo iz nekih daljnih dežel z mislijo in hrepenenjem, da bo tu za njih lepši svet. Režiser: Diego de Brea Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Žiletka – Aljaž Jovanović Dren – Valter Dragan Tibor – Jožef Ropoša Tujec – Jernej Šugman Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2011.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Strokovna žirija v sestavi Urška P. Černe, Sašo Puljarević in predsednica Petra Meterc je med 258 kratkimi zgodbami, ki so ustrezale razpisnim pogojem natečaja, izbrala lastovko in v ožji izbor uvrstila še štiri zgodbe: Nagrada lastovka Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije (šifra: Žveplenke) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Zmagovalno, premišljeno organizirano besedilo zaznamuje sveža, lapidarna zafrkljivost, duhovitost s črnohumorno noto in slogovno prebrisanostjo. Zgodovinsko snov – umor glasbenice in pedagoginje – detektivsko razkriva s sproščenim, ritmičnim jezikom, oluščenim open, pa vendar (ali prav zato) mladostnim, četudi ga pretika nekaj besed iz starih slovarjev in pozabljeni predpreteklik. Besedilo dodobra izkorišča papirnati prostor in dvodelno usuje po dolgem dva ozka stolpca prvoosebnih pripovedi dveh Marij, ene »gospodarice« in ene »služkinje«, katerih identiteti v nekem trenutku postaneta nerazdružljivi. Pripoved v kratkih, jedrnatih povedih vpisuje kopico problemskih polj: odnose med ženskostjo in moškostjo, očetom in hčerjo, ženo in možem, vidnim in nevidnim razredom; pri tem še posebej izstopa ležerna odličnost »pozabljene polovice«. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: 1. Belo (šifra: Potok) 2. Črni kombi (šifra: Kombi) 3. Nevihta (šifra: Gora5791) 4. Obljuba novega dne (šifra: Rožnata Aurora 2020) Avtorje oziroma avtorice zmagovalne zgodbe in štirih zgodb iz ožjega izbora prosimo, da čim prej, najkasneje pa do 11. avgusta, na naslov Uredništvo za kulturo, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana in s pripisom "Lastovka", s petim izvodom zgodbe potrdijo svoje avtorstvo in priložijo svoje podatke in elektronski naslov. Avtorja ali avtorico zmagovalne zgodbe bomo razglasili na slovesnosti 16. septembra v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 12. do 15. septembra v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora.
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z grmičevjem, jagodami, mahom in lubjem. Verjetno tudi z gobami. Odrasel mamut, ki je tehtal šest ton, je na dan pojedel približno sto osemdeset kilogramov rastlin. Zakaj so dlakavi mamuti živeli v matriarhalnih skupnostih in kako to vemo, izveste ob poslušanju epizode Zverinic.
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Deklica deli dom z magičnim prijateljem bunkom Bimberlijem. Nerazdružljiva sta, odkar se je rodila. Z leti je Bimberli postal prevelik za življenje v stanovanju. Preveliki bunkoti morajo odpotovati na Otok Spominov, vendar deklica odlaša z odhodom. Končno prejme zadnje opozorilo, da mora bunko nemudoma zapustiti stanovanjsko skupnost, če ne ga bodo odpeljali mestni redarji. Jima bo uspelo pravočasno priti do otoka?
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Začne se zjutraj, ko vam zazvoni budilka, in namesto da bi vstali, pritisnete gumb za dremež. Nadaljuje se, ko pridete v službo: preden se zakopljete v delo, spijete kavo, preberete zadnje novice in preverite objave na družbenih omrežjih. Popoldne pa obsedite pred televizorjem, čeprav ste si obljubili, da se boste več gibali. Se prepoznate v opisu? Takšno početje ima ime, pravimo mu prokrastinacija. O tem, zakaj odlašamo, s čim odlašamo in ali se lahko odlašanja odvadimo, v oddaji Na kratko z antropologinjo, psihologinjo, psihiatrom in ekonomistom.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Leta 1958 je britanski sociolog napisal roman o družbi prihodnosti, ki deluje po načelih meritokracije. Takrat je prvič kdo uporabil besedo meritokracija. Šestdeset let pozneje je ideja o tem, da so pametni, pridni in sposobni nagrajeni, pomemben del kapitalističnega družbenega sistema. Težava je v tem, da pametni, pridni in sposobni pravzaprav pogosto niso nagrajeni.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.
Liza je morska deklica. Zakaj? Ker ima rada vse, kar je povezano z vodo. Uganite, kateri je njen najljubši šport? Plavanje. Z mamo se vsak dan odpravita na bazen, kjer tri ure trenira plavanje. Nekoč bi rada za svojo državo Ukrajino osvojila prvo mesto.
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo?
Obiščimo kmetijo, kjer čas preživljata sestrici Julija in Janja, z bratrancema Nikom in Vitom. Najprej pride na vrsto pestovanje kokoši, zatem druščina veselo zbira semena in sadike za gredice na njivi. Ste vedeli, da je treba skupaj posaditi takšne rastline, ki si pomagajo in ne nagajajo?
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v razburljivi gasilski akciji, ki jo bo izpeljala za vajo, z izvrstnima pomočnikoma Titom in Klasjo.
Kaj povemo, ko pokličemo na številko 112, kakšno gasilsko vozilo si lahko izdelamo kar sami in kako se lotimo reševanja ujetih igračk v plamenih. S pogumno gasilko Brino se preizkusimo v razburljivi gasilski akciji, ki jo bo izpeljala za vajo, z izvrstnima pomočnikoma Titom in Klasjo.
Nika je 6 letna deklica, ki živi v čudoviti vasici ob reki Timavi pri Trstu. Povabi nas, da se ji pridružimo na kolesarskem izletu od izvira do izlitja reke v morje. Z mamo opazita marsikaj zanimivega.
Nika je 6 letna deklica, ki živi v čudoviti vasici ob reki Timavi pri Trstu. Povabi nas, da se ji pridružimo na kolesarskem izletu od izvira do izlitja reke v morje. Z mamo opazita marsikaj zanimivega.
Maša je radovedna deklica, ki živi v Črni gori. Rada bi našla nov hobi, a ne ve, kateri bi bil zanjo pravi. Prijateljica ji priporoča kvačkanje. Zakaj pa ne! Maša se preizkusi v prepletanju niti, a ugotovi, da ni enostavno! Kaj pa, če bi poskusila s šivanjem? Krasna zamisel! Kmalu izpod njenih rok pride prvi zanimiv izdelek. Poglejmo, kakšen.
Maša je radovedna deklica, ki živi v Črni gori. Rada bi našla nov hobi, a ne ve, kateri bi bil zanjo pravi. Prijateljica ji priporoča kvačkanje. Zakaj pa ne! Maša se preizkusi v prepletanju niti, a ugotovi, da ni enostavno! Kaj pa, če bi poskusila s šivanjem? Krasna zamisel! Kmalu izpod njenih rok pride prvi zanimiv izdelek. Poglejmo, kakšen.
Solomija je pogumna deklica iz Ukrajine, ki je prestala operacijo srca. Želi si, da bi se lahko vrnila v šolo, a mama pravi, da se mora njeno zdravje še malo okrepiti. Včasih kljub vsemu obišče učiteljico, kar izven šolskih ur. Solomija redno jemlje zdravila, se veliko igra in giba na svežem zraku, s prikupno družinsko psičko ter veselo pomaga mami v kuhinji. Pripraviti zna okusno paradižnikovo solato. Priporočena starost 4+.
Solomija je pogumna deklica iz Ukrajine, ki je prestala operacijo srca. Želi si, da bi se lahko vrnila v šolo, a mama pravi, da se mora njeno zdravje še malo okrepiti. Včasih kljub vsemu obišče učiteljico, kar izven šolskih ur. Solomija redno jemlje zdravila, se veliko igra in giba na svežem zraku, s prikupno družinsko psičko ter veselo pomaga mami v kuhinji. Pripraviti zna okusno paradižnikovo solato. Priporočena starost 4+.
Šestletni Maks prihaja iz Nemčije. Navdihujeta ga glasba in hiphop! Rad bi se naučil novih prvin plesa od prijatelja Benicia, ki je v hiphopu zelo dober. Benicio ima tudi mlajšo sestrico Majo in vesela druščina hitro dobi zanimivo zamisel. Skupaj se odpravijo na ulico, kjer izvedejo čisto pravi ulični nastop. Mimoidoči so navdušeni! Maks pa je ponosen, da je premagal strah.
Šestletni Maks prihaja iz Nemčije. Navdihujeta ga glasba in hiphop! Rad bi se naučil novih prvin plesa od prijatelja Benicia, ki je v hiphopu zelo dober. Benicio ima tudi mlajšo sestrico Majo in vesela druščina hitro dobi zanimivo zamisel. Skupaj se odpravijo na ulico, kjer izvedejo čisto pravi ulični nastop. Mimoidoči so navdušeni! Maks pa je ponosen, da je premagal strah.
Nina že komaj čaka, da se z očetom Petrom odpravi v adrenalinski park. Želi si zabavnih plezalnih in spretnostnih izzivov, od prečkanja zibajočih se mostov med drevesi, do najbolj razburljivega spusta po jeklenici.
Nina že komaj čaka, da se z očetom Petrom odpravi v adrenalinski park. Želi si zabavnih plezalnih in spretnostnih izzivov, od prečkanja zibajočih se mostov med drevesi, do najbolj razburljivega spusta po jeklenici.
Soma je navdihujoč deček, ki živi na Madžarskem. Sebi in svetu dokaže, da je mogoče prav vse. Z navdušenjem trenira kung fu, čeprav ima poškodovano nogo. Soma po priporočilu trenerja doma izvaja vaje za moč v rokah in ko se mu stanje izboljša, se vrne v klub. Kmalu ga čaka pomemben izpit, na katerem ga v občinstvu spremljata tudi starša. Močno držimo pesti, da ga bo uspešno prestal!
Soma je navdihujoč deček, ki živi na Madžarskem. Sebi in svetu dokaže, da je mogoče prav vse. Z navdušenjem trenira kung fu, čeprav ima poškodovano nogo. Soma po priporočilu trenerja doma izvaja vaje za moč v rokah in ko se mu stanje izboljša, se vrne v klub. Kmalu ga čaka pomemben izpit, na katerem ga v občinstvu spremljata tudi starša. Močno držimo pesti, da ga bo uspešno prestal!
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Histerija prostočasne zabave, ki pravi, da je greh delati nič, se je prenesla tudi na dopust. Predvsem poletni meseci ob morskih obalah, nekoč namenjeni brezdelju, so postali aktivni. Kolesa, najrazličnejše priprave za vodne športe, celo igre z žogo ali loparjem v poletni pripeki. V oddaji Sledi časa Marko Radmilovič odvija klopčič poletne zabave, ki se je začela daleč v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je tudi ob naših obalah pristala jadralna deska. Z današnjega stališča se zdi, da gre za obrobno poletno zabavo, ki jo je povozil čas, a okoli leta 1985, pa tudi prej in nekoliko pozneje, je bila to obmorska moda, ki si je zaslužila naziv neverjetnega fenomena, tako po množičnosti kot po zraščenosti s športom, industrijo in tudi specifično kulturo, ki se je spletla okoli jadralcev.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. Pred nekaj leti je s tem namenom in namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča ali na kratko projekt OSP, ki ga predstavljamo v tokratni Nedeljski reportaži. Oddajo je pripravil Aleš Ogrin.
Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je Madžar László Krasznahorkai, velik epski pisatelj srednjeevropske tradicije, kot ga je v obrazložitvi nagrade opisala Kraljeva švedska akademija znanosti. Njegov prvenec Satanov tango iz leta 1985 velja za eno temeljnih del sodobne madžarske proze, v slovenščini pa lahko v prevodu Marjance Mihelič beremo še roman Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Več njegovih literarnih del, med njimi roman Melanholija upora iz leta 1989, je v režiji madžarskega režiserja Béle Tarra zaživelo tudi na filmskem platnu. V tokratni oddaji Svetovno smo zbrali odzive ob razglasitvi letošnjega dobitnika najpomembnejše literarne nagrade na svetu, skupaj z nekaterimi arhivskimi posnetki Krasznahorkaija — med njimi so tudi posnetki obiskov Slovenije —, ki ga je ameriška intelektualka Susan Sontag označila za »mojstra apokalipse«.
Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo je Madžar László Krasznahorkai, velik epski pisatelj srednjeevropske tradicije, kot ga je v obrazložitvi nagrade opisala Kraljeva švedska akademija znanosti. Njegov prvenec Satanov tango iz leta 1985 velja za eno temeljnih del sodobne madžarske proze, v slovenščini pa lahko v prevodu Marjance Mihelič beremo še roman Vojna in vojna ter zbirko kratke proze Svet gre naprej. Več njegovih literarnih del, med njimi roman Melanholija upora iz leta 1989, je v režiji madžarskega režiserja Béle Tarra zaživelo tudi na filmskem platnu. V tokratni oddaji Svetovno smo zbrali odzive ob razglasitvi letošnjega dobitnika najpomembnejše literarne nagrade na svetu, skupaj z nekaterimi arhivskimi posnetki Krasznahorkaija — med njimi so tudi posnetki obiskov Slovenije —, ki ga je ameriška intelektualka Susan Sontag označila za »mojstra apokalipse«.
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Jezikovna svetovalnica je znano spletno mesto, kjer raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU širši javnosti odgovarjajo na splošna jezikovna vprašanja, ki jih s priročniki na Fran.si ni mogoče v celoti razrešiti. Manj ljudi pa ve, da prosto dostopna na spletu obstaja tudi Terminološka svetovalnica, ki je namenjena področnim strokovnjakom, pa tudi vsem, ki se srečujejo s terminološkimi problemi. Torej jih zanima, kako naj poimenujejo nov pojem, ki v slovenščini še nima ustreznice, ali kako naj za že znane pojme, za katere obstaja več poimenovanj, smiselno izberejo najustreznejše. Na primer: »izraz team building« ali »jačanje tima, izgradnja tima«? »Tapniti« ali »kratko se dotakniti«? Kdo torej priskoči na pomoč, ko se v strokovnih krogih pojavi jezikovna dilema?
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
Letošnji Festival slovenskega filma je nov dokaz vse večje vloge kratkih filmov. Ne le, da so prikazani filmi vse bolj raznovrstni in inovativni, vse težje si je zagotoviti tudi sedež za njihove projekcije. To je v skladu s trendom, ki smo mu priča tudi na FEKKu, SHOTS in drugih festivalih kratkega filma, kjer je iz leta v leto več prijavljenih filmov in tudi več gledalcev. Ena ključnih funkcij kratkih filmov je tudi priprava na snemanje celovečernih, saj se z njimi režiserji naučijo osnov pristopa k filmanju in uporabe filmskega jezika v praksi. Tako je denimo Žiga Kukovič več let pobiral nagrade za kratke filme na raznih domačih festivalih, preden je v lastni produkciji posnel lani najbolj gledani slovenski film Gepack. Ta bo po odločitvi direktorja festivala tudi predvajan na Festivalu slovenskega filma, kar sicer ni običajno za filme, ki jih ne sofinancira Slovenski filmski center. Tudi med letošnjo bero kratkih filmov je več takih, ki so videti kot priprave na celovečerce. Med njihovimi avtorji je najbolj izstopajoč Jan Fabris, ki je imel na festivalu kar tri kratke filme, od tega dva v tekmovalnem izboru. Poleg njega smo lahko videli tudi filme bolj uveljavljenih avtorjev, denimo Tomaža Gorkiča, ki je v Smrtni uri združil tri generacije igralske družine Cavazza, ko upodobijo osrednjega junaka skozi različna življenjska obdobja. IZJAVA T. GORKIČA Darko Štante, nekdanji dobitnik nagrade vesna za film Posledice, je prikazal animirano ekranizacijo ene najbolj slavnih zgodb Zvitorepca – Potovanje v prihodnost, ki pa se bo težko kosala z drugimi animiranimi filmi v tekmovalnem programu. Izstopata predvsem večkrat nagrajeni film Tri tičice v režiji Zarje Menart, ki s krasno animacijo oživi ljudsko pesem, in pa Maček med vrati režiserke Ane Čigon, ki hudomušno zgodbo o teritorialnosti mačk v zaključku prelevi v neposredno politično sporočilo. Še bolj osupljiv animirani film je Onkraj obraza režiserke Anje Resman, ki sploh ni uvrščen v osrednji tekmovalni program, temveč v študentskega, saj gre za avtoričino magistrsko delo. A filma ne odlikujeta samo izvirna ideja in pristop, temveč tudi izjemno profesionalna produkcija, saj med producenti najdemo avtorja animacij Koyaa Koljo Saksido in pa izkušenega producenta ter nekdanjega direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja. Eksperimentalni filmi so poglavje zase in letos smo videli nekaj izstopajočih izdelkov. Zanimiv je bil denimo Accretion, ki ga je režiral Blaž Murn, protagonist otvoritvenega filma Cent’anni in ki z osredotočanjem na razrast plesni in uničenja v razpadajoči industrijski stavbi spominja na uspešno serijo The Last of Us. Prepričljiv in zadušljiv v svoji referenčnosti je tudi popkulturni kolaž primerjave vladnih in korporativnih distopij Prihodnost … je točno takšna, kot ste si jo zamislili, ki ga je ustvarila Sara Bezovšek, predlanska dobitnica vesne v tej kategoriji. Na samosvoj način eksperimentalen film je tudi Vel Vet Vel_festival film v režiji in glavni vlogi Miha Možine. Film namreč preskakuje med žanri, od reportaže, do komedije, romance in celo grozljivke, vmes pa dodaja kontekst in odvode zgodbe z zaslonskimi posnetki in videi z Instagrama in spletnih strani, hkrati pa glede na vsebino prilagaja snemalne tehnike in vire. Rezultat je nekoliko kaotičen, a predvsem zabaven in inovativen. Letošnji program kratkih filmov na Festivalu slovenskega filma vsekakor kaže, da ima slovenska filmska produkcija svetlo prihodnost.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
S filmom Minuta za umor režiserja Janeta Kavčiča se danes ob 18:00h v Kinoteki v Ljubljani začenja Krimifest, festival, posvečen kriminalki, verjetno najbolj priljubljenemu literarnemu žanru pri nas in širše. Dogodek soorganizirata zavod Za dobro branje in Vodnikova domačija skupaj s številnimi partnerji. Krimifest se bo odvijal danes ter med 6. in 9. novembrom na številnih prizoriščih v Ljubljani, ljubiteljem kriminalnega žanra pa bo ponudil predavanja, okrogle mize, pogovore z avtorji in teoretiki, pa tudi krimi-kviz in zaključno zabavo. Podeljeni bosta nagradi za najboljši slovenski kriminalni roman in najboljšo kratko kriminalno zgodbo. Po besedah dr. Maše Jelušič, programske vodje in pobudnice festivala, je eden izmed namenov festivala tudi "oblikovati prireditev, ki bi presegla literarne okvire in bi združila bralce, avtorje in avtorice ter strokovnjake v neke vrste skupnost." O tem in o drugih ciljih festivala, pa tudi o kriminalki kot literarnem žanru razmišljamo z dr. Mašo Jelušič, z literarno kritičarko, uredniko in prevajalko Ano Geršak ter z izredno profesorico na Inštitutu za kriminologijo dr. Mojco Plesničar.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo Trije asi je napisal Aleš Berger. To je pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Aleš Berger je uveljavljen pisatelj in prevajalec iz francoščine in španščine, nekdaj radijec, urednik in gledališki kritik, avtor številnih knjig poezije in proze, esejev, študij, tudi drame. Je dobitnik številnih nagrad, med njimi najpomembnejše, Prešernove nagrade za življenjsko delo. Berger je v devetdesetih že dvakrat prepričal tudi žirijo Arsovega natečaja, in sicer leta 1999 in leto pred tem, ko si je prvo nagrado delil. To je njegova tretja zmaga na natečaju 3. programa Radia Slovenija. Podelitev nagrade lastovka, nagrade za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani je režiral Klemen Markovčič, interpret je bil Branko Jordan, glasbenik Lenart Krečič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, napovedovalka Mateja Perpar, scenarist pa Matej Juh. Nagrajena zgodba Trije asi je bila sicer znana že od začetka avgusta, prepričala pa je žirijo v sestavi: Vlado Motnikar (predsednik), Breda Biščak in dr. Nada Grošelj. Na anonimni natečaj je letos prispelo 980 zgodb. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, pa so bile na sporedu v Literarnih nokturnih od 21. do 23. septembra.
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.
Z motnjami razpoloženja se spoprijema vse več ljudi: približno 10 % populacije se spopada z anksioznimi motnjami, od 5 do 6 % z depresijo in do 3 % z bipolarno motnjo razpoloženja. Nekatere človeka popolnoma onesposobijo, druge ga le ovirajo pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Kakšni so vzroki zanje, kako z njimi živeti, kako jih zdraviti in zakaj so duševne bolezni še vedno tako stigmatizirane? Več v Na kratko.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo, dolgo od 3000 do 6500 znakov s presledki, oddajte do 9. junija po običajni pošti, in sicer v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo (Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana). Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. Predvidena je nagrada lastovka v vrednosti 1000 evrov. Poleg tega bo Radio Slovenija zgodbe, ki se bodo uvrstile v ožji izbor, odkupil. Žirija bo svojo odločitev predstavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in spletnih straneh RTV Slovenija. Nagrajenca bomo razglasili na slavnostni prireditvi v septembru. Pogoji natečaja 1. Dela, poslana na natečaj, pred objavo na Radiu Slovenija ne smejo biti objavljena. Zgodba ne sme biti krajša od 3000 in ne sme presegati 6500 znakov s presledki vred, v nasprotnem primeru žirija dela ne bo mogla upoštevati. Vsak avtor sme sodelovati z največ tremi zgodbami. 2. Izbor bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki bo podelila nagrado lastovka za najboljšo kratko zgodbo v vrednosti 1000 evrov. Nagrajeno zgodbo in zgodbe v ožjem izboru, ki jih bomo odkupili, bomo predvajali v oddaji Literarni nokturno na Arsu in Prvem programu Radia Slovenija. 3. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svoja dela pošljejo do 9. junija v štirih nepodpisanih izvodih, označenih s šifro in s pripisom Natečaj za najboljšo kratko zgodbo, in sicer na naslov: Uredništvo za kulturo, 3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Glede na izkušnje prejšnjih let avtorje opozarjamo, naj ne pošiljajo svojih podatkov v priloženih kuvertah. 4. S prijavo na natečaj avtorji v primeru nagrade ali uvrstitve v ožji izbor dovolijo organizatorju objavo imena in uporabo prijavljenega besedila v radijskih oddajah in se strinjajo, da se na RTV Slovenija prenesejo vse materialne avtorske pravice na avtorjevih besedilih v radijski izvedbi, brez omejitev (krajevnih, časovnih in glede nadaljnjega prenosa). Pravice se na RTV Slovenija prenesejo neizključno (tj. avtor lahko avtorsko delo uporablja tudi sam oziroma pravice neizključno prenese na tretjo osebo). Nagrada bo izplačana v obliki avtorskega honorarja na podlagi podpisane pogodbe, ki bo posebej opredeljevala odkup pravic. 5. Pritožba na izbor ni mogoča. Naročnik vsem avtorjem, katerih dela ne bodo nagrajena ali uvrščena v ožji izbor, zagotavlja, da prejetih besedil ne bo reproduciral, predelal ali javno objavil. 6. Žirija bo svojo odločitev objavila 31. julija v oddaji Svet kulture, na teletekstu in na spletnih straneh RTV Slovenija. Avtorji nagrajene zgodbe in izbranih kratkih zgodb bodo svoje avtorstvo dokazali s petim izvodom, opremljenim s šifro in vsemi osebnimi podatki, pošljejo pa ga naj na Uredništvo za kulturo (3. program – program Ars, Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana) po objavi odločitve komisije.
Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.
Včasih se zdi, da je življenje sestavljeno iz rutine, urnikov in pravil. Potem pa srečaš nekoga, ki ti dokaže, da se da v vsem tem najti tudi veliko smeha. Naš današnji gost v oddaji Odprto za srečanja je Sani Može - vloger, stand up komik, fotograf in glasbenik, ki s kraško iskrenostjo in veliko samoironije razkriva, kako zabaven zna biti čisto običajen dan. Danes je prepoznaven obraz kraškega humorja. Verjame, da se ustvarjalnost začne tam, kjer se konča rutina. O tem je bila beseda, pa tudi o vlogih, stand upu, glasbi, fotografiji in o tem, kako se rojevajo ideje na relaciji med službo in odrom. Če mislite, da vas je težko nasmejati - potem je to pogovor, ki ga morate slišati.
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Seta Knop je avtorica prevoda odmevne Andrićeve literarnozgodovinske biografije, nemškega novinarja Michaela Martensa 'V požaru svetov, Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja'. Monografija razkriva življenje svetovljana in razburkan čas 20.stoletja. Ivo Andrić je bil izvrsten pisatelj, diplomat in Nobelov lavreat. Seta Knop je prevajalka, leksikografka, literarna zgodovinarka ter vodja knjižnice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska in kulturološka dela avtorjev kot so: Theodor W. Adorno, Terry Eagleton, Eric Hobsbawm, Susan Sontag, Richard Pipes, David Graeber, Danilo Kiš, Svetlana Slapšak. Leposlovna dela, pravi, v glavnem prevaja iz srbskega in hrvaškega jezika. Pred leti je prevedla kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe, pred kratkim pa so v njenem prevodu izšle kratke zgodbe hrvaškega pisatelja Nevena Ošumovića Rajske ptice. Za svoj prvi prevod leposlovnega dela Peščena ura pisatelja Danila Kiša je prejela nominacijo za Sovretovo nagrado. Njena velika želja je, da bi prevedla Kiševo biografijo.
Seta Knop je avtorica prevoda odmevne Andrićeve literarnozgodovinske biografije, nemškega novinarja Michaela Martensa 'V požaru svetov, Ivo Andrić, Zgodba evropskega življenja'. Monografija razkriva življenje svetovljana in razburkan čas 20.stoletja. Ivo Andrić je bil izvrsten pisatelj, diplomat in Nobelov lavreat. Seta Knop je prevajalka, leksikografka, literarna zgodovinarka ter vodja knjižnice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja predvsem sociološka, zgodovinska, filozofska in kulturološka dela avtorjev kot so: Theodor W. Adorno, Terry Eagleton, Eric Hobsbawm, Susan Sontag, Richard Pipes, David Graeber, Danilo Kiš, Svetlana Slapšak. Leposlovna dela, pravi, v glavnem prevaja iz srbskega in hrvaškega jezika. Pred leti je prevedla kratko prozo hrvaške pisateljice Maše Kolanović Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe, pred kratkim pa so v njenem prevodu izšle kratke zgodbe hrvaškega pisatelja Nevena Ošumovića Rajske ptice. Za svoj prvi prevod leposlovnega dela Peščena ura pisatelja Danila Kiša je prejela nominacijo za Sovretovo nagrado. Njena velika želja je, da bi prevedla Kiševo biografijo.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Ambasadorka znanosti, vodja Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu Osnovni gradniki življenja, proteini, so izredno zapletene makromolekule. Zmožne so opravljati najrazličnejše naloge in prav njihove številne interakcije so temelj vsega dogajanja, ki mu pravimo življenje; od procesov, ki potekajo znotraj celic, do usklajenega delovanja celotnega organizma. Kako ti procesi dejansko potekajo, pa je neločljivo povezano s samo zgradbo proteinov. Njihova struktura in različna preurejanja, do katerih prihaja v najrazličnejših procesih, so zato v središču raziskav strukturne biologije. Pri tem danes bogata paleta najrazličnejših pristopov omogoča res podroben vpogled v procese na nivoju molekul in nova spoznanja se vrstijo z veliko naglico, zanimivih področij pa je seveda v svetu živega ogromno. V tokratnih Podobah znanja se bomo med drugim posvetili osnovnim procesom, ki so odgovorni za to, da se naše mišice krčijo, kajti to je raziskovalno področje dr. Kristine Djinović-Carugo, redne profesorice na univerzi na Dunaju ter vodje Evropskega laboratorija za molekularno biologijo v Grenoblu, ki je letos za svoj doprinos k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejela priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!
Naravni viri našega planeta so omejeni, česar se zaveda čedalje več iniciativ, ki v svojih idejah poudarjajo skrben odnos do okolja in zanikajo zahteve sodobnega sveta po še in še več. Ena takšnih je tudi gibanje ODRAST, ki družbeno blaginjo vidi predvsem v manjši porabi, več prostega časa in boljši kakovosti življenja. Več o tem, zakaj ODRAST meni, da gospodarska rast ni glavno merilo uspeha, in kakšni so primeri dobre prakse, razložimo v oddaji Na kratko!
Drugi poudarki: - V Kraškem vodovodu Sežana presenečenim prejemnikom položnic odgovarjajo, da gre za okoljsko dajatev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in jo plačujejo tudi tisti, ki niso priključeni na javni vodovod. - Na območju Vogrskega je številne strah, da bodo glede optike potegnili kratko. - V Oplotnici letošnja najpomembnejša naložba gradnja podružnične osnovne šole in vrtca na Prihovi. - Aeroklub iz Prlekije ima tudi svoj Aerobend
Drugi poudarki: - V Kraškem vodovodu Sežana presenečenim prejemnikom položnic odgovarjajo, da gre za okoljsko dajatev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in jo plačujejo tudi tisti, ki niso priključeni na javni vodovod. - Na območju Vogrskega je številne strah, da bodo glede optike potegnili kratko. - V Oplotnici letošnja najpomembnejša naložba gradnja podružnične osnovne šole in vrtca na Prihovi. - Aeroklub iz Prlekije ima tudi svoj Aerobend
Alena Begić, pisateljica, filozofinja in komparativistka, je pred kratkim magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja v literarnih revijah. Nekaj zgodb iz zbirke Dan za izboljšave (Dan za ispravljanje, 2022) je bilo nagrajenih pred knjižno objavo (Lapis Histriae, Festival evropske kratke zgodbe, Narodna knjižnica Vrbovec …). Poleg literature se posveča tudi orientalskemu plesu. Zgodbo Dan za izboljšave je za Literarni nokturno prevedla Klarisa Jovanović, francistka in komparativistka, pesnica, književna prevajalka in glasbenica. Zbirka Dan za izboljšave bo predvidoma izšla konec tega leta pri Cankarjevi založbi. Prevajalka Klarisa Jovanović, interpret Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Alena Begić, pisateljica, filozofinja in komparativistka, je pred kratkim magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavlja v literarnih revijah. Nekaj zgodb iz zbirke Dan za izboljšave (Dan za ispravljanje, 2022) je bilo nagrajenih pred knjižno objavo (Lapis Histriae, Festival evropske kratke zgodbe, Narodna knjižnica Vrbovec …). Poleg literature se posveča tudi orientalskemu plesu. Zgodbo Dan za izboljšave je za Literarni nokturno prevedla Klarisa Jovanović, francistka in komparativistka, pesnica, književna prevajalka in glasbenica. Zbirka Dan za izboljšave bo predvidoma izšla konec tega leta pri Cankarjevi založbi. Prevajalka Klarisa Jovanović, interpret Voranc Boh, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.
V dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu bodo podelili Arsovo lastovko za najboljšo kratko zgodbo, nagrado, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Na 33. natečaj je letos prispelo 980 zgodb, ki so ustrezale pogojem natečaja. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je Arsovo lastovko podelila zgodbi z naslovom Trije asi in v utemeljitvi zapisala, da en sam prizor natančno slika dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Pri Cankarjevi založbi pa sta v teh dneh izšla prevoda romanov pomembnih evropskih avtorjev: poljske nobelovke Olge Tokárczuk in češkega pisatelja Josefa Škvóreckega.