Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Piše Bojan Sedmak, bere Igro Velše. Teodor Lorenčič je pisec z neobičajno bio- in bibliografijo. Na pragu svojega osmega desetletja iz življenjskih rokavov vleče močne karte za igro, ki jo vztrajno preizkuša po svojih pravilih. Ta zastavlja iz vitalizma v javnih in zasebnih prizadevanjih za svojevrsten individualizem, zaradi katerega nemalokrat prihaja v konflikte z različnimi družbenimi omejitvami. Bodisi kot univerzitetni tajnik, županski kandidat, domiselni vstajnik, strankarski posrednik, diplomiran filozof, obrtnik stolar, kolumnist, karateist … Še največ svobode je imel in ima kot pesnik, a tudi ob vstopanju v poetsko areno pred več kot pol stoletja je bil sankcioniran kot sporen za takratne družbene zapovedi, čeprav so se o njegovem prvencu O stenah in vijolicah (1975) pohvalno izražali člani znamenite mariborske peterice z Dragom Jančarjem na čelu. Šele izdaja vseh njegovih petih pesniških zbirk s skupnim naslovom O ljubezni (2017) v redakciji Boruta Gombača je celostno povzela vrednosti Lorenčičeve poetike. Njegov prozni prvenec, doživeto napisan družinski roman Anonimni (2017) je naletel na polemične odzive zaradi dodanega pamfleta o dogajanju na mariborski univerzi, v katero je bil vpleten kot njen uradnik. Po pregretih medijskih in pravnih kolobocijah ter posledični razrešitvi z delovnega mesta se je preselil v Beograd, kjer se je odločil, da bo pisal v srbskem jeziku in se kot tak razglasil za poslednjega jugoslovanskega pesnika. Najprej je izdal odmevno monografijo Laibach (2022) s svojimi fotografijami in refleksijami kronista na prvi evropski turneji znamenite skupine. Sledile so zbirke novih pesmi, napisane v srbščini ter izdane v knjigi U tišinama ljubavi (2023). V srbskem jeziku je začel pisati in izdajati tudi serijo kriminalk in se že v prvem tovrstnem romanu (2025) preizkusil s prevračanjem zakonitosti žanra, med katerimi je krivec, ki ni razkrinkan v racionalnem koncu, bolj izjema kot pravilo. Roman Margo – prvotno napisan v srbščini in kmalu preveden v angleščino in nato v avtorjevi redakciji tudi v slovenščino – je samosvoj slavospev erotiki in ljubezni. Čeprav je prvoosebni pripovedovalec uvodoma povit v filtre zapiskov, ki jih je fiktivno prejel od nekega priletnega, seksualno aktivnega gospoda, in četudi se ženska v besedilu imenuje včasih Hana, včasih Pupa, včasih Margo, je iz posvetila razvidno, da je protagonistka zdajšnja pisateljeva žena Maraja. V tem smislu tudi Margo potrjuje misel Henryja Millerja in podobnih pisateljev, da so vsi romani v nekem smislu avtobiografije. Silovita erotična in ljubezenska zveza ter poročna zaveza glavnega lika z mnogo mlajšo junakinjo romana je namreč avtorjevo življenjsko dejstvo. Morda je redkost takšnega odnosa odvrnila nekaj založb od objave in najbrž je urednike zbegalo omenjanje Nabokova, ki je v svoji znani klasiki postavil za žrtev pedofilovih obsesij trinajstletnico – povsem brez potrebe, kajti moški lik v romanu Margo, približno okoli svojega sedemdesetega, ima samo dvainštirideset let mlajšo izbranko. Moški v čaščenju izvoljene ženske po navadi skoraj klišejsko govori bolj o sebi kot o osebi svojih projekcij, a tej pasti idealizacije se Teodor Lorenčič spretno izmika. Strani polni s stvarnim, energetsko nabitim posvečanjem partnerki v polnokrvni duhovni in telesni predaji, predstavljeni brez moralističnih in jezikovnih zadržkov. Seveda o dlaki na jeziku obstajajo tudi bolj vulgarne opazke, a opisovanje spolnosti v romanu Margo jim ne podleže; stil ostaja na ravni silovitosti, ki si daje duška z neženirano strastjo, porojeno iz prvobitnih človeških gonov. Od bralcev je odvisno, koliko so dojemljivi za tovrstne elemente dogajanja; po navadi se površni radi zapičijo v kakšen detajl, čeprav je za pravi estetski učinek pomemben celovit kontekst; tako kot je na primer tudi v filmu Zadnji tango v Parizu nasploh dobro vedeti nekaj o maslu, ki ga ima ljubezenski par na glavi, ne zgolj kje drugje. Dogajanje v romanu Margo je seveda drugače posebno kot v Bertoluccijevi uspešnici, zgodba je bolj enostavna v dobrem pomenu besede. Preprosto sporoča, da je starostna razlika med ljubimcema večji problem za kulturo okolja, nikakor pa ne za njuno zadovoljstvo. Romaneskni par na netivo in gorivo vzajemnega oplajanja nanaša mehanizme, s katerimi se običajno kljubuje običajnosti; ona z mladostno energijo, ki se pogumno levi iz vsiljivih predsodkov, on z ostrim umom za razreze splošne hipokrizije. Pripovedovalec si ob tem vzame prostor in čas tudi za prodorne analize prejšnjih, minulih razmerij z ženskami in ženami; od gimnazijske izgube nedolžnosti s starejšo tovarniško delavko prek viharne avanture v pariškem slogu do neusmiljenih psihoanaliz svojih poročenih in ločenih žena. Ti zgoščeni povzetki odnosov dokazujejo veščino pisca za portretiranje žensk različnih starosti, zaznamovanih predvsem z lastnimi seksualnimi in čustvenimi fantazmami. Pisec spremne besede psihiater Miran Pustoslemšek je iz romana izpostavil t. i. Elektrin kompleks, Jungov pendant Freudovemu Ojdipovemu. Oba sta si za analizo družinske patologije pomagala z grško mitologijo; Elektra naj bi bila pretirano navezana na očeta in zato noro zavzeta za skrajno odstranitev lastne matere. Tozadevno Lorenčičev roman vsebuje ne nepomemben paradoks: v grškem mitu sta bolj kot Elektrina ljubezen do umorjenega očeta Agamemnona izpostavljena njena zavist do materinega, torej Klitajmnestrinega uživanja z ljubimcem Egistom ter posledična maščevalnost, ki jo z bratom Orestom uresničita z dvojnim pobojem. V romanu Margo pa prav mladenkina mama tako rekoč edina razume in podpira hčerino odločitev za zvezo z moškim, ki bi ji bil lahko ded, ter ji z njim privošči srečo. V izrazito patriarhalnem okolju to deluje bodrilno in osvobodilno in v tej domeni Hanino-Pupino sorodstvo doživi zaslužen pretres, ko zaljubljena protagonista na neki drugi, kulturno sprejemljivejši poroki škandalozno razglasita nedavno svojo. Poleg osrednje tematike, učinkovito podajane v jedrnatih dialogih, besedilo vsebuje kratke odstavke o dogodkih in idejah iz obče kulture, kakor jih vrednoti izobražen in toleranten ateist. Bralstvo se med izkušenim epikurejstvom lahko mimogrede poduči o zgodovinskih zdrahah Obrenovićev in Karadjordjevićev ali Descartesovih stikih z Elizabeto Češko, o socioloških zablodah permisivne vzgoje ali o sodobnih krajah otrok. Prikazi Hanine-Pupine družine in pripovedovalčevih beograjskih prijateljev, s katerimi se druži ob sotočju Donave in Save, kljub popitemu in pokajenemu delujejo precizno kritično in sveže nabrito. In množica vzporednih motivov ter priložnostnih asociacij je kozmopolitsko pestra – Hana-Pupa na primer modro upošteva babičin tipično srbski nasvet: »… če želiš obdržati moškega, potem se mu ne vtikaj v krčmo in njegovo gostilniško družbo.« Za narodnostni kontrast avtor bolj frivolnim Francozom – še posebej svoji tamkajšnji kratkotrajni snobovski ljubici, imenovani Hudičevka – nameni duhovitost Charlesa de Gaulla o tem, kako težko je vladati naciji, ki prideluje osemsto vrst sirov. »Resnici na ljubo, niso problem samo siri, gre za mentaliteto naroda, ki zgodovinsko gledano ljubi revolucije in giljotino.« Tako imenovano slovensko zavednost Teodorja Lorenčiča pa je mogoče dojeti iz njegovega Beogradskega manifesta, prologa v srbski pesniški opus U tišinama ljubavi, kjer je zapisal (v prevodu): »Marca 2018 sem prenehal pisati pesmi in romane v maternem jeziku. Stihov in besed ne slišim več v slovenščini, ki je izredno bogat in lep jezik in ga nikoli ne bom nehal ljubiti.« Nabokova lolita je prešla v obči pojem kot kokakola; Lorenčičeva Margo najbrž ne bo. Bo pa in je že opazno zaznamovala aktualno romanopisje z neko le na videz bizarno, v bistvu pa zelo stvarno formulo ljubezenske sreče. Ta je načeloma kratka kot življenje, ki teče, a – hvala dobrim realističnim piscem – kdaj pa kdaj kaj dolgotrajnega in lepega reče.
Piše Bojan Sedmak, bere Igro Velše. Teodor Lorenčič je pisec z neobičajno bio- in bibliografijo. Na pragu svojega osmega desetletja iz življenjskih rokavov vleče močne karte za igro, ki jo vztrajno preizkuša po svojih pravilih. Ta zastavlja iz vitalizma v javnih in zasebnih prizadevanjih za svojevrsten individualizem, zaradi katerega nemalokrat prihaja v konflikte z različnimi družbenimi omejitvami. Bodisi kot univerzitetni tajnik, županski kandidat, domiselni vstajnik, strankarski posrednik, diplomiran filozof, obrtnik stolar, kolumnist, karateist … Še največ svobode je imel in ima kot pesnik, a tudi ob vstopanju v poetsko areno pred več kot pol stoletja je bil sankcioniran kot sporen za takratne družbene zapovedi, čeprav so se o njegovem prvencu O stenah in vijolicah (1975) pohvalno izražali člani znamenite mariborske peterice z Dragom Jančarjem na čelu. Šele izdaja vseh njegovih petih pesniških zbirk s skupnim naslovom O ljubezni (2017) v redakciji Boruta Gombača je celostno povzela vrednosti Lorenčičeve poetike. Njegov prozni prvenec, doživeto napisan družinski roman Anonimni (2017) je naletel na polemične odzive zaradi dodanega pamfleta o dogajanju na mariborski univerzi, v katero je bil vpleten kot njen uradnik. Po pregretih medijskih in pravnih kolobocijah ter posledični razrešitvi z delovnega mesta se je preselil v Beograd, kjer se je odločil, da bo pisal v srbskem jeziku in se kot tak razglasil za poslednjega jugoslovanskega pesnika. Najprej je izdal odmevno monografijo Laibach (2022) s svojimi fotografijami in refleksijami kronista na prvi evropski turneji znamenite skupine. Sledile so zbirke novih pesmi, napisane v srbščini ter izdane v knjigi U tišinama ljubavi (2023). V srbskem jeziku je začel pisati in izdajati tudi serijo kriminalk in se že v prvem tovrstnem romanu (2025) preizkusil s prevračanjem zakonitosti žanra, med katerimi je krivec, ki ni razkrinkan v racionalnem koncu, bolj izjema kot pravilo. Roman Margo – prvotno napisan v srbščini in kmalu preveden v angleščino in nato v avtorjevi redakciji tudi v slovenščino – je samosvoj slavospev erotiki in ljubezni. Čeprav je prvoosebni pripovedovalec uvodoma povit v filtre zapiskov, ki jih je fiktivno prejel od nekega priletnega, seksualno aktivnega gospoda, in četudi se ženska v besedilu imenuje včasih Hana, včasih Pupa, včasih Margo, je iz posvetila razvidno, da je protagonistka zdajšnja pisateljeva žena Maraja. V tem smislu tudi Margo potrjuje misel Henryja Millerja in podobnih pisateljev, da so vsi romani v nekem smislu avtobiografije. Silovita erotična in ljubezenska zveza ter poročna zaveza glavnega lika z mnogo mlajšo junakinjo romana je namreč avtorjevo življenjsko dejstvo. Morda je redkost takšnega odnosa odvrnila nekaj založb od objave in najbrž je urednike zbegalo omenjanje Nabokova, ki je v svoji znani klasiki postavil za žrtev pedofilovih obsesij trinajstletnico – povsem brez potrebe, kajti moški lik v romanu Margo, približno okoli svojega sedemdesetega, ima samo dvainštirideset let mlajšo izbranko. Moški v čaščenju izvoljene ženske po navadi skoraj klišejsko govori bolj o sebi kot o osebi svojih projekcij, a tej pasti idealizacije se Teodor Lorenčič spretno izmika. Strani polni s stvarnim, energetsko nabitim posvečanjem partnerki v polnokrvni duhovni in telesni predaji, predstavljeni brez moralističnih in jezikovnih zadržkov. Seveda o dlaki na jeziku obstajajo tudi bolj vulgarne opazke, a opisovanje spolnosti v romanu Margo jim ne podleže; stil ostaja na ravni silovitosti, ki si daje duška z neženirano strastjo, porojeno iz prvobitnih človeških gonov. Od bralcev je odvisno, koliko so dojemljivi za tovrstne elemente dogajanja; po navadi se površni radi zapičijo v kakšen detajl, čeprav je za pravi estetski učinek pomemben celovit kontekst; tako kot je na primer tudi v filmu Zadnji tango v Parizu nasploh dobro vedeti nekaj o maslu, ki ga ima ljubezenski par na glavi, ne zgolj kje drugje. Dogajanje v romanu Margo je seveda drugače posebno kot v Bertoluccijevi uspešnici, zgodba je bolj enostavna v dobrem pomenu besede. Preprosto sporoča, da je starostna razlika med ljubimcema večji problem za kulturo okolja, nikakor pa ne za njuno zadovoljstvo. Romaneskni par na netivo in gorivo vzajemnega oplajanja nanaša mehanizme, s katerimi se običajno kljubuje običajnosti; ona z mladostno energijo, ki se pogumno levi iz vsiljivih predsodkov, on z ostrim umom za razreze splošne hipokrizije. Pripovedovalec si ob tem vzame prostor in čas tudi za prodorne analize prejšnjih, minulih razmerij z ženskami in ženami; od gimnazijske izgube nedolžnosti s starejšo tovarniško delavko prek viharne avanture v pariškem slogu do neusmiljenih psihoanaliz svojih poročenih in ločenih žena. Ti zgoščeni povzetki odnosov dokazujejo veščino pisca za portretiranje žensk različnih starosti, zaznamovanih predvsem z lastnimi seksualnimi in čustvenimi fantazmami. Pisec spremne besede psihiater Miran Pustoslemšek je iz romana izpostavil t. i. Elektrin kompleks, Jungov pendant Freudovemu Ojdipovemu. Oba sta si za analizo družinske patologije pomagala z grško mitologijo; Elektra naj bi bila pretirano navezana na očeta in zato noro zavzeta za skrajno odstranitev lastne matere. Tozadevno Lorenčičev roman vsebuje ne nepomemben paradoks: v grškem mitu sta bolj kot Elektrina ljubezen do umorjenega očeta Agamemnona izpostavljena njena zavist do materinega, torej Klitajmnestrinega uživanja z ljubimcem Egistom ter posledična maščevalnost, ki jo z bratom Orestom uresničita z dvojnim pobojem. V romanu Margo pa prav mladenkina mama tako rekoč edina razume in podpira hčerino odločitev za zvezo z moškim, ki bi ji bil lahko ded, ter ji z njim privošči srečo. V izrazito patriarhalnem okolju to deluje bodrilno in osvobodilno in v tej domeni Hanino-Pupino sorodstvo doživi zaslužen pretres, ko zaljubljena protagonista na neki drugi, kulturno sprejemljivejši poroki škandalozno razglasita nedavno svojo. Poleg osrednje tematike, učinkovito podajane v jedrnatih dialogih, besedilo vsebuje kratke odstavke o dogodkih in idejah iz obče kulture, kakor jih vrednoti izobražen in toleranten ateist. Bralstvo se med izkušenim epikurejstvom lahko mimogrede poduči o zgodovinskih zdrahah Obrenovićev in Karadjordjevićev ali Descartesovih stikih z Elizabeto Češko, o socioloških zablodah permisivne vzgoje ali o sodobnih krajah otrok. Prikazi Hanine-Pupine družine in pripovedovalčevih beograjskih prijateljev, s katerimi se druži ob sotočju Donave in Save, kljub popitemu in pokajenemu delujejo precizno kritično in sveže nabrito. In množica vzporednih motivov ter priložnostnih asociacij je kozmopolitsko pestra – Hana-Pupa na primer modro upošteva babičin tipično srbski nasvet: »… če želiš obdržati moškega, potem se mu ne vtikaj v krčmo in njegovo gostilniško družbo.« Za narodnostni kontrast avtor bolj frivolnim Francozom – še posebej svoji tamkajšnji kratkotrajni snobovski ljubici, imenovani Hudičevka – nameni duhovitost Charlesa de Gaulla o tem, kako težko je vladati naciji, ki prideluje osemsto vrst sirov. »Resnici na ljubo, niso problem samo siri, gre za mentaliteto naroda, ki zgodovinsko gledano ljubi revolucije in giljotino.« Tako imenovano slovensko zavednost Teodorja Lorenčiča pa je mogoče dojeti iz njegovega Beogradskega manifesta, prologa v srbski pesniški opus U tišinama ljubavi, kjer je zapisal (v prevodu): »Marca 2018 sem prenehal pisati pesmi in romane v maternem jeziku. Stihov in besed ne slišim več v slovenščini, ki je izredno bogat in lep jezik in ga nikoli ne bom nehal ljubiti.« Nabokova lolita je prešla v obči pojem kot kokakola; Lorenčičeva Margo najbrž ne bo. Bo pa in je že opazno zaznamovala aktualno romanopisje z neko le na videz bizarno, v bistvu pa zelo stvarno formulo ljubezenske sreče. Ta je načeloma kratka kot življenje, ki teče, a – hvala dobrim realističnim piscem – kdaj pa kdaj kaj dolgotrajnega in lepega reče.
Jurij Hudolin: Mediteranski vrt, Teodor Lorenčič: Margo, Jakob J. Kenda: Evropa : sever, severozahod. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Bojan Sedmak in Miša Gams.
Jurij Hudolin: Mediteranski vrt, Teodor Lorenčič: Margo, Jakob J. Kenda: Evropa : sever, severozahod. Recenzije so napisali Andrej Lutman, Bojan Sedmak in Miša Gams.
Je legendarni ravnatelj nič manj legendarne II. gimnazije v Mariboru, predvsem pa človek, za katerega bi lahko rekli, da je zaupanja vreden izdelek nekih daljnih časov, ko je bil svet še lep in so bodoči ravnatelji hodili po Mariboru bosi in z dolgimi lasmi. Sezulo me je, ko je povedal, da ga je proti koncu ravnateljske kariere začelo skrbeti, "ker je bilo v tistem kotu šolskega dvorišča, kjer so se desetletja na čiku zbirali ’ta čudni’ dijaki, ki grdo gledajo in pljuvajo na tla, vedno manj ljudi".
Je legendarni ravnatelj nič manj legendarne II. gimnazije v Mariboru, predvsem pa človek, za katerega bi lahko rekli, da je zaupanja vreden izdelek nekih daljnih časov, ko je bil svet še lep in so bodoči ravnatelji hodili po Mariboru bosi in z dolgimi lasmi. Sezulo me je, ko je povedal, da ga je proti koncu ravnateljske kariere začelo skrbeti, "ker je bilo v tistem kotu šolskega dvorišča, kjer so se desetletja na čiku zbirali ’ta čudni’ dijaki, ki grdo gledajo in pljuvajo na tla, vedno manj ljudi".
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič. Pred kratkim je izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza, v kateri piše o izkušnjah ljudi s psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem boju s perfekcionizmom in anoreksijo, o čemer je pisala v prvih dveh knjigah, in o novinarskem delu.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič. Pred kratkim je izdala svojo tretjo knjigo, V iskanju izgubljenega jaza, v kateri piše o izkušnjah ljudi s psihoterapijo. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem boju s perfekcionizmom in anoreksijo, o čemer je pisala v prvih dveh knjigah, in o novinarskem delu.
V soboto so na Tajvanu volili predsednika. Kitajska je pred volitvami zagrozila, da gre za izbiro med mirom in vojno. Po tej enačbi so Tajvanci izbrali vojno, Demokratični napredni stranki so namreč podelili tretji zaporedni predsedniški mandat. Tajvan tako ostaja privržen neodvisni drži, kar lahko Kitajsko le razjezi, odnosi med sosedama pa se utegnejo še poslabšati. To pa lahko pomeni dodatno destabilizacijo v mednarodni areni. O ključnih vprašanjih odnosov med Tajvanom in Kitajsko tokrat v oddaji Ob osmih.
V soboto so na Tajvanu volili predsednika. Kitajska je pred volitvami zagrozila, da gre za izbiro med mirom in vojno. Po tej enačbi so Tajvanci izbrali vojno, Demokratični napredni stranki so namreč podelili tretji zaporedni predsedniški mandat. Tajvan tako ostaja privržen neodvisni drži, kar lahko Kitajsko le razjezi, odnosi med sosedama pa se utegnejo še poslabšati. To pa lahko pomeni dodatno destabilizacijo v mednarodni areni. O ključnih vprašanjih odnosov med Tajvanom in Kitajsko tokrat v oddaji Ob osmih.
Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.
Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Pred zasluženim odhodom v pokoj smo gostili dolgoletnega ravnatelja in ikono II. gimnazije Maribor, gospoda Ivana Lorenčiča.
Pred zasluženim odhodom v pokoj smo gostili dolgoletnega ravnatelja in ikono II. gimnazije Maribor, gospoda Ivana Lorenčiča.
Večerov Bob leta 2020 je letos pripadel profesorju in dolgoletnemu ravnatelju Druge gimnazije Maribor Ivanu Lorenčiču. Pripravil Kristijan Šmid.
Večerov Bob leta 2020 je letos pripadel profesorju in dolgoletnemu ravnatelju Druge gimnazije Maribor Ivanu Lorenčiču. Pripravil Kristijan Šmid.
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Dr. Aleksander Lorenčič prihaja s Ptuja, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, v katerem je direktor, letos praznuje 130. obletnico delovanja. Po izobrazbi je zgodovinar, doktor znanosti, težišče njegovega raziskovanja je bila sodobna gospodarska zgodovina, raziskoval je tudi preobrazbo slovenske družbe iz socializma v kapitalizem. Sebe opiše kot zgodovinarja, raziskovalca in športnika, saj je nekdanji atlet.
Jaša je tolmun besed, stavkov in povedi. Posameznik, ki prebada svoje miselne mehurčke, da ne zaspi. Lakmusov papir svoje generacije.
Jaša je tolmun besed, stavkov in povedi. Posameznik, ki prebada svoje miselne mehurčke, da ne zaspi. Lakmusov papir svoje generacije.
Gostja podcasta Zorni kot je sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič; pogovarjali pa smo se o njenem boju z lastnim perfekcionizmom, o čemer je nedavno izdala knjigo Nepopolna. Kako je spoznala, da je perfekcionistka? Kako je njen perfekcionizem vplival na njene partnerske odnose, delo v službi, materinstvo? V kolikšni meri je danes manj perfekcionistka kot nekoč?
Gostja podcasta Zorni kot je sociologinja, novinarka in pisateljica iz Maribora Danaja Lorenčič; pogovarjali pa smo se o njenem boju z lastnim perfekcionizmom, o čemer je nedavno izdala knjigo Nepopolna. Kako je spoznala, da je perfekcionistka? Kako je njen perfekcionizem vplival na njene partnerske odnose, delo v službi, materinstvo? V kolikšni meri je danes manj perfekcionistka kot nekoč?
Na nočni radijski obisk prihaja mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske 2. gimnazije, ki ga 1. septembra letos ne bo v šolo. Dan prej se bo namreč upokojil, mi pa bomo izvedeli kateri so bili ključni izzivi obdobja njegovega ravnateljevanja. V nočnem nadaljevanju bomo izvedeli več ob obnovi gradu Podčetrtek, spoznali avtorja edine slovenske knjige o ne pretirano koristni a vsekakor izjemno zanimiv napravi imenovani klopotec, dodali nekaj utrinkov s koncerta zasedbe Toti big band in tik pred jutrom povabili v Prlekijo. Glasbeni opremljevalec bo Tinček Bradač, voditelj pa Stane Kocutar.
Na nočni radijski obisk prihaja mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske 2. gimnazije, ki ga 1. septembra letos ne bo v šolo. Dan prej se bo namreč upokojil, mi pa bomo izvedeli kateri so bili ključni izzivi obdobja njegovega ravnateljevanja. V nočnem nadaljevanju bomo izvedeli več ob obnovi gradu Podčetrtek, spoznali avtorja edine slovenske knjige o ne pretirano koristni a vsekakor izjemno zanimiv napravi imenovani klopotec, dodali nekaj utrinkov s koncerta zasedbe Toti big band in tik pred jutrom povabili v Prlekijo. Glasbeni opremljevalec bo Tinček Bradač, voditelj pa Stane Kocutar.
Od sanj o 'drugi Švici' v kapitalizem brez človeškega obraza: tako se glasi naslov monografije, ki je – sicer v angleškem jeziku – izšla ob lanski okrogli obletnici slovenske osamosvojitve in ki opisuje verjetno enega najpomembnejših procesov od časov naše samostojnosti, in sicer temeljito ekonomsko preobrazbo Slovenije, ki pred tridesetimi leti ni začela prehajati le iz socializma v kapitalizem, ampak se je hkrati tudi prvič konstituirala kot samostojno nacionalno gospodarstvo. O tem, kako se ta proces umešča v širšo mednarodno perspektivo, na kakšen način je bila zasnovana slovenska gospodarska tranzicija tudi v primerjavi z ostalimi postsocialističnimi državami in kakšen sploh je ta kapitalizem, v katerega smo navsezadnje vstopili, se bomo v tokratnih Podobah znanja pogovarjali z avtorjem omenjene knjige, nekdanjim raziskovalcem na Inštitutu za novejšo zgodovino, zdaj pa direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, zgodovinarjem dr. Aleksandrom Lorenčičem, ki se že od svoje doktorske disertacije naprej ukvarja z različnimi aspekti sodobne gospodarske zgodovine, prav posebej pa slovenske tranzicije.
Od sanj o 'drugi Švici' v kapitalizem brez človeškega obraza: tako se glasi naslov monografije, ki je – sicer v angleškem jeziku – izšla ob lanski okrogli obletnici slovenske osamosvojitve in ki opisuje verjetno enega najpomembnejših procesov od časov naše samostojnosti, in sicer temeljito ekonomsko preobrazbo Slovenije, ki pred tridesetimi leti ni začela prehajati le iz socializma v kapitalizem, ampak se je hkrati tudi prvič konstituirala kot samostojno nacionalno gospodarstvo. O tem, kako se ta proces umešča v širšo mednarodno perspektivo, na kakšen način je bila zasnovana slovenska gospodarska tranzicija tudi v primerjavi z ostalimi postsocialističnimi državami in kakšen sploh je ta kapitalizem, v katerega smo navsezadnje vstopili, se bomo v tokratnih Podobah znanja pogovarjali z avtorjem omenjene knjige, nekdanjim raziskovalcem na Inštitutu za novejšo zgodovino, zdaj pa direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, zgodovinarjem dr. Aleksandrom Lorenčičem, ki se že od svoje doktorske disertacije naprej ukvarja z različnimi aspekti sodobne gospodarske zgodovine, prav posebej pa slovenske tranzicije.
Štirje znani gledališki režiserji, Jernej Lorenci, Tomi Janežič, Bojan Jablanovec in Žiga Divjak, so spregovorili o nedramskih oblikah gledališča, kot so epsko, psihodramsko, performativno in dokumentarno gledališče. V sodobni uprizoritveni praksi pogosto ni več klasične dramske oblike. Dramsko in postdramsko soobstajata vse od 60. let prejšnjega stoletja. Gledališki teoretik Tomaž Toporišič je predstavil pojav »nedramskega« v gledališki zgodovini in analiziral avtopoetiko omenjenih režiserjev. Umetnost igre, 23. 1. 2025 na prvem programu TV Slovenija. Urednica Marjana Ravnjak.
Štirje znani gledališki režiserji, Jernej Lorenci, Tomi Janežič, Bojan Jablanovec in Žiga Divjak, so spregovorili o nedramskih oblikah gledališča, kot so epsko, psihodramsko, performativno in dokumentarno gledališče. V sodobni uprizoritveni praksi pogosto ni več klasične dramske oblike. Dramsko in postdramsko soobstajata vse od 60. let prejšnjega stoletja. Gledališki teoretik Tomaž Toporišič je predstavil pojav »nedramskega« v gledališki zgodovini in analiziral avtopoetiko omenjenih režiserjev. Umetnost igre, 23. 1. 2025 na prvem programu TV Slovenija. Urednica Marjana Ravnjak.
V oddaji Valovanje besed smo večerno pozornost tokrat namenili ljubezni … prav o njej piše Teodor Lorenčič v svoji pesniški zbirki O LJUBEZNI, ki smo jo predstavili skozi recital izbranih pesmi.
V oddaji Valovanje besed smo večerno pozornost tokrat namenili ljubezni … prav o njej piše Teodor Lorenčič v svoji pesniški zbirki O LJUBEZNI, ki smo jo predstavili skozi recital izbranih pesmi.
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Dokumentarna oddaja ''Samostan Stična – zakladnica stoletij'', ki je nastala v Uredništvu izobraževalnih oddaj, predstavlja Stično kot stoletno duhovno, gospodarsko, kulturno in umetnostno središče. Ustvarjalci so želeli predstaviti zgodovino opatije in cistercijanskega reda, poseben poudarek pa je na arhitekturnih in likovnih zakladih samostana, cerkve in Muzeja krščanstva na Slovenskem. Zgodbo so sooblikovali gostje v oddaji: opat Maksimilijan File, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem Nataša Polajnar Frelih ter umetnostni zgodovinarji Mija Oter Gorenčič, Katra Meke in Luka Vidmar. V oddaji je nastopil tudi Ingenium ensemble, ki je z moteti Jacobusa Gallusa glasbeno dopolnil zgodbo o slovitem dolenjskem cistercijanskem samostanu. Oddaja bo obogatila prazničen velikonočni program na TV Slovenija, njeni ustvarjalci pa so scenarist Andrej Doblehar, režiser Božo Grlj, snemalec Artur Rutar.
Gost bo mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj Druge gimnazije, ki se po treh desetletjih ravnateljevanja septembra upokojuje.
Gost bo mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj Druge gimnazije, ki se po treh desetletjih ravnateljevanja septembra upokojuje.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Na strokovnem seminarju v Ljubljani so se ta teden zbrali slovenski učitelji, ki poučujejo slovenščino in slovensko kulturo v slovenskih skupnostih v 21tih evropskih državah. O dogajanju na seminarju in tudi o slovenskem dopolnilnem pouku v nekaterih državah, kjer živijo slovenski rojaki, nekaj več izveste v oddaji. Bili smo na predstavitvi knjige s področja slovenskega izseljenstva o dolenjskem rojaku Francetu Bambiču, ki odstira njegovo življenje v začetku 20.stoletja, ko se je večkrat odpravil na delo v Ameriko. Odpeljemo vas k slovenskim rojakom v belgijski Maasmechelen, kjer slovensko pevsko društvo Slomšek med velikonočnimi prazniki pripravlja tradicionalni koncert, gostimo pa tudi slovensko rojakinjo Rozino Lovrenčič iz Nemčije, ki praznike tokrat preživlja v domovini.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Avtor dnevnika je dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor. Ko je pred mnogimi leti to postal prvič, se je, tako pravi sam, “branil z vsemi štirimi”. A imel je podporo kolegov, učiteljev, in je šlo. Na gimnazijah te dni poteka matura, potrebna je zbranost, še zdaleč pa ni to vse, kar zaznamuje ravnateljev dan. Pripravlja se na upokojitev. Svet šole je že imenoval njegovega naslednika.
Avtor dnevnika je dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor. Ko je pred mnogimi leti to postal prvič, se je, tako pravi sam, “branil z vsemi štirimi”. A imel je podporo kolegov, učiteljev, in je šlo. Na gimnazijah te dni poteka matura, potrebna je zbranost, še zdaleč pa ni to vse, kar zaznamuje ravnateljev dan. Pripravlja se na upokojitev. Svet šole je že imenoval njegovega naslednika.
V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek
Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek
Zdi se, da je stensko slikanje, ki se izvaja v tehniki al fresco, se pravi na sveže položen ali moker apneni omet, staro in razširjeno kot civilizacija sama. Ta pristop so, na primer, poznali in s pridom uporabljali že ob spodnjem toku reke Nil, še preden je Egipt dobil prvega faraona. S freskami so krasili templje v predkolumbovski Mehiki, ustvarjali pa so jih tudi zgodnji budisti v Indiji. Vsemu temu slikarskemu bogastvu navkljub pa menda ne pretiravamo veliko, če rečemo, da fresko danes asociativno najpogosteje povezujemo z evropskimi srednje- in zgodnjenovoveškimi cerkvami. Podobe Kristusovega rojstva in križevega pota, podobe device Marije in evangelistov, podobe stvarjenja sveta in poslednje sodbe nas nagovarjajo tako z zidov najbolj mogočnih katedral kakor s sten od Boga in zgodovine pozabljenih vaških cerkvic. In mi jih – v zadnjih desetletjih vse manj kot romarji in vse bolj kot turisti – pridno hodimo gledat s fotografskim aparatom v rokah. V njih prepoznavamo prve prave umetnine, nastale na tleh stare celine po propadu starega Rima, v njih prepoznavamo začetke tistega razvojnega loka likovne umetnosti, ki bo navsezadnje pripeljal do Picassa, Magritta ali Chagalla. Ob tem pa smemo domnevati, da so ljudje, ki so v 14., 15. ali 16. stoletju hodili v cerkve, freske vendarle videli nekoliko drugače, kakor jih vidimo mi. Toda: kako natanko? - Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, dr. Mijo Oter Gorenčič, ki jo mirno lahko označimo za eno najboljših poznavalk starejšega stenskega slikarstva na Slovenskem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Mija Oter Gorenčič med terenskimi raziskavami v Crngrobu (iz gostjinega osebnega arhiva)
Zdi se, da je stensko slikanje, ki se izvaja v tehniki al fresco, se pravi na sveže položen ali moker apneni omet, staro in razširjeno kot civilizacija sama. Ta pristop so, na primer, poznali in s pridom uporabljali že ob spodnjem toku reke Nil, še preden je Egipt dobil prvega faraona. S freskami so krasili templje v predkolumbovski Mehiki, ustvarjali pa so jih tudi zgodnji budisti v Indiji. Vsemu temu slikarskemu bogastvu navkljub pa menda ne pretiravamo veliko, če rečemo, da fresko danes asociativno najpogosteje povezujemo z evropskimi srednje- in zgodnjenovoveškimi cerkvami. Podobe Kristusovega rojstva in križevega pota, podobe device Marije in evangelistov, podobe stvarjenja sveta in poslednje sodbe nas nagovarjajo tako z zidov najbolj mogočnih katedral kakor s sten od Boga in zgodovine pozabljenih vaških cerkvic. In mi jih – v zadnjih desetletjih vse manj kot romarji in vse bolj kot turisti – pridno hodimo gledat s fotografskim aparatom v rokah. V njih prepoznavamo prve prave umetnine, nastale na tleh stare celine po propadu starega Rima, v njih prepoznavamo začetke tistega razvojnega loka likovne umetnosti, ki bo navsezadnje pripeljal do Picassa, Magritta ali Chagalla. Ob tem pa smemo domnevati, da so ljudje, ki so v 14., 15. ali 16. stoletju hodili v cerkve, freske vendarle videli nekoliko drugače, kakor jih vidimo mi. Toda: kako natanko? - Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, dr. Mijo Oter Gorenčič, ki jo mirno lahko označimo za eno najboljših poznavalk starejšega stenskega slikarstva na Slovenskem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Mija Oter Gorenčič med terenskimi raziskavami v Crngrobu (iz gostjinega osebnega arhiva)
Gledališki režiser Jernej Lorenci je eden od petih avtorjev, ki bodo letos v začetku decembra v Rimu prejeli prestižno nagrado Premio Europa! Doslej so jo prejeli Peter Brook, Hainer Muller, Robert Wilson, Pina Bausch, Harold Pinter, Peter Stein in drugi. Gre za avtorje, ki s svojimi inovativnimi idejami premikajo evropsko gledališče. V petek zvečer smo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana doživeli njegov novi avtorski projekt, romantično komedijo San kresne noči Williama Shakespeara.
Gledališki režiser Jernej Lorenci je eden od petih avtorjev, ki bodo letos v začetku decembra v Rimu prejeli prestižno nagrado Premio Europa! Doslej so jo prejeli Peter Brook, Hainer Muller, Robert Wilson, Pina Bausch, Harold Pinter, Peter Stein in drugi. Gre za avtorje, ki s svojimi inovativnimi idejami premikajo evropsko gledališče. V petek zvečer smo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana doživeli njegov novi avtorski projekt, romantično komedijo San kresne noči Williama Shakespeara.
Ob izteku gledališke sezone smo pred mikrofon povabili režiserja Jerneja Lorencija. Že dve desetletji režira po vseh slovenskih gledališčih, njegova prepoznavna gledališka poetika se spreminja in razvija, prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. O elementih gledališkega ustvarjanja Jerneja Lorencija in je te raziskoval v posameznih ustvarjalnih obdobjih, sta se pogovarjala s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Asiana Jurca Avci
Ob izteku gledališke sezone smo pred mikrofon povabili režiserja Jerneja Lorencija. Že dve desetletji režira po vseh slovenskih gledališčih, njegova prepoznavna gledališka poetika se spreminja in razvija, prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. O elementih gledališkega ustvarjanja Jerneja Lorencija in je te raziskoval v posameznih ustvarjalnih obdobjih, sta se pogovarjala s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Asiana Jurca Avci
Gost oddaje Valovanje besed je bil Teodor Lorenčič, ki je pred nekaj tedni izdal roman Anonimni. Gre za pripoved tako imenovanega "svobodnega duha", ki je izzvala različne odzive javnosti. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Gost oddaje Valovanje besed je bil Teodor Lorenčič, ki je pred nekaj tedni izdal roman Anonimni. Gre za pripoved tako imenovanega "svobodnega duha", ki je izzvala različne odzive javnosti. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Sodobni prazniki vse preveč merijo zgolj na skupaj in na druge (v smislu kupuj-obdaruj), a pozabljajo, da sem najprej sam, in le polnost moje samosti lahko postane pravo jedro za biti z drugim in drugimi.
Sodobni prazniki vse preveč merijo zgolj na skupaj in na druge (v smislu kupuj-obdaruj), a pozabljajo, da sem najprej sam, in le polnost moje samosti lahko postane pravo jedro za biti z drugim in drugimi.
Slovenci se razmeroma dobro zavedamo, da ni povsem samoumevno, da danes na tem prostoru lahko govorimo svoj jezik in gojimo svojo kulturo - elementa, ki ju vidimo kot poglavitni del svoje nacionalne identitete. Pogosto tako občudujemo ljudi, ki so skozi zgodovino pripomogli k temu, da smo si same sebe sploh lahko začeli zamišljati kot povsem svoj, poseben narod. Pri tem pa se zdi, da večkrat pozabljamo, da je za vsak narod, če želi imeli kolikor toliko suverenosti, bistveno, da o samem sebi razmišlja tudi z nekaterih drugih, morda bolj profanih, materialnih vidikov - ter da ti vidiki pravzaprav niso nič bolj samoumevni ter si jih je bilo na neki točki prav tako potrebno zamisliti in jih načrtovati. V današnji oddaji se tako podajamo po sledeh prvega sistematičnega poskusa zamišljanja tega, kako bi sploh lahko izgledalo slovensko gospodarstvo, in to v času, ko je bilo takšno razmišljanje resnično še nekaj, kar je presegalo tedanjo resničnost. Ob izidu besedila prvega slovenskega programa narodnega gospodarstva - ki ga je leta 1918, ob razpadu Avstro-Ogrske, napisal ekonomist Milko Brezigar - bomo o avtorju tega programa in njegovih pogledih na gospodarske možnosti v slovenskem prostoru govorili z dvema zgodovinarjema, direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksandrom Lorenčičem in dr. Božom Repetom z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je Brezigarjevemu programu, izdanemu pod naslovom »Vsakdo mora imeti priliko, da udejstvi vse svoje telesne in duševne moči« pri Založbi Univerze v Ljubljani, pripisal tudi obširno uvodno besedilo. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Slovenci se razmeroma dobro zavedamo, da ni povsem samoumevno, da danes na tem prostoru lahko govorimo svoj jezik in gojimo svojo kulturo - elementa, ki ju vidimo kot poglavitni del svoje nacionalne identitete. Pogosto tako občudujemo ljudi, ki so skozi zgodovino pripomogli k temu, da smo si same sebe sploh lahko začeli zamišljati kot povsem svoj, poseben narod. Pri tem pa se zdi, da večkrat pozabljamo, da je za vsak narod, če želi imeli kolikor toliko suverenosti, bistveno, da o samem sebi razmišlja tudi z nekaterih drugih, morda bolj profanih, materialnih vidikov - ter da ti vidiki pravzaprav niso nič bolj samoumevni ter si jih je bilo na neki točki prav tako potrebno zamisliti in jih načrtovati. V današnji oddaji se tako podajamo po sledeh prvega sistematičnega poskusa zamišljanja tega, kako bi sploh lahko izgledalo slovensko gospodarstvo, in to v času, ko je bilo takšno razmišljanje resnično še nekaj, kar je presegalo tedanjo resničnost. Ob izidu besedila prvega slovenskega programa narodnega gospodarstva - ki ga je leta 1918, ob razpadu Avstro-Ogrske, napisal ekonomist Milko Brezigar - bomo o avtorju tega programa in njegovih pogledih na gospodarske možnosti v slovenskem prostoru govorili z dvema zgodovinarjema, direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksandrom Lorenčičem in dr. Božom Repetom z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je Brezigarjevemu programu, izdanemu pod naslovom »Vsakdo mora imeti priliko, da udejstvi vse svoje telesne in duševne moči« pri Založbi Univerze v Ljubljani, pripisal tudi obširno uvodno besedilo. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Sredin gost je oddaja, v kateri vsako sredo gostimo vidnega posameznika s področja politike, redkeje pa tudi s področja gospodarstva ali civilne družbe. Ministri, predsedniki političnih strank, direktorji, sindikalisti, gospodarstveniki … - vsako sredo ob 20.30.
Sredin gost je oddaja, v kateri vsako sredo gostimo vidnega posameznika s področja politike, redkeje pa tudi s področja gospodarstva ali civilne družbe. Ministri, predsedniki političnih strank, direktorji, sindikalisti, gospodarstveniki … - vsako sredo ob 20.30.
Dramsko besedilo o nenasitnem in ekscesnem Ubuju francoskega dramatika in pisatelja Alfreda Jarryja je znano, pred kratkim je izšlo v prevodu Primoža Viteza tudi v zbirki Kondor, toda njegova postavitev v režiji Jerneja Lorencija v ljubljanski Drami je dodobra polarizirala obiskovalce in ljubitelje gledališča. Več o predstavi je povedal njen režiser Jernej Lorenci v oddaji Oder, v pogovoru z Markom Goljo v živo iz novogoriškega studia (v Novi Gorici namreč Lorenci pripravlja avtorski projekt Ljubezen do bližnjega). Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.
Dramsko besedilo o nenasitnem in ekscesnem Ubuju francoskega dramatika in pisatelja Alfreda Jarryja je znano, pred kratkim je izšlo v prevodu Primoža Viteza tudi v zbirki Kondor, toda njegova postavitev v režiji Jerneja Lorencija v ljubljanski Drami je dodobra polarizirala obiskovalce in ljubitelje gledališča. Več o predstavi je povedal njen režiser Jernej Lorenci v oddaji Oder, v pogovoru z Markom Goljo v živo iz novogoriškega studia (v Novi Gorici namreč Lorenci pripravlja avtorski projekt Ljubezen do bližnjega). Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.
Premiera v PG Kranj 27. 3. 2024 NAPOVED: Boj na požiralniku je eno izmed osrednjih besedil Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Sinoči je bilo uprizorjeno na odru Prešernovega gledališča v Kranju kot otvoritvena predstava 54. Tedna slovenske drame. Režiser Boja na požiralniku je Jernej Lorenci, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Sinočnjo predstavo si je ogledala Tadeja Krečič. Režiser Jernej Lorenci Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulović Avtor glasbe in zvoka Branko Rožman Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik Oblikovalca zvoka Matija Zelič, Stefan Gladović Oblikovalec maske Matej Pajntar Asistent dramaturginje Tilen Oblak Asistent avtorja glasbe in zvoka Jure Žavbi Igrajo Darja Reichman Živa Selan Gregor Luštek/Blaž Setnikar Branko Jordan k. g. Pesem Zdaj smo delo dokončali na posnetku pojeta Varja Mihajlović Cerar in Daša Selan.
Premiera v PG Kranj 27. 3. 2024 NAPOVED: Boj na požiralniku je eno izmed osrednjih besedil Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Sinoči je bilo uprizorjeno na odru Prešernovega gledališča v Kranju kot otvoritvena predstava 54. Tedna slovenske drame. Režiser Boja na požiralniku je Jernej Lorenci, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj. Sinočnjo predstavo si je ogledala Tadeja Krečič. Režiser Jernej Lorenci Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Branko Hojnik Kostumografka Belinda Radulović Avtor glasbe in zvoka Branko Rožman Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Nejc Plevnik Oblikovalca zvoka Matija Zelič, Stefan Gladović Oblikovalec maske Matej Pajntar Asistent dramaturginje Tilen Oblak Asistent avtorja glasbe in zvoka Jure Žavbi Igrajo Darja Reichman Živa Selan Gregor Luštek/Blaž Setnikar Branko Jordan k. g. Pesem Zdaj smo delo dokončali na posnetku pojeta Varja Mihajlović Cerar in Daša Selan.
V Rimu so podelili Evropske gledališke nagrade, med nagrajenci pa je tudi slovenski gledališki režiser Janko Lorenci, ki je bil za nagrado prvič nominiran leta 2011. Žirija je v sporočilu za javnost Lorencija označila za modrega režiserja, čigar glavna ambicija je vzpostaviti poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom. Glavno nagrado so podelili igralcema Isabelle Huppert in Jeremyju Ironsu. Medtem v Cankarjevem domu v Ljubljani v Gallusovi dvorani uprizarjajo Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2017 s podnaslovom Povabilo na ples, saj bo letošnja tema dogodka plesna glasba največjih mojstrov svetovne glasbene dediščine. Med drugim bodo predstavili drugo suito iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa, Polovske plese Aleksandra Borodina iz opere Knez Igor in plesno skladbo Danzón št. 2 mehiškega glasbenega genija Artura Márqueza. Foto: Premio Europa
V Rimu so podelili Evropske gledališke nagrade, med nagrajenci pa je tudi slovenski gledališki režiser Janko Lorenci, ki je bil za nagrado prvič nominiran leta 2011. Žirija je v sporočilu za javnost Lorencija označila za modrega režiserja, čigar glavna ambicija je vzpostaviti poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom. Glavno nagrado so podelili igralcema Isabelle Huppert in Jeremyju Ironsu. Medtem v Cankarjevem domu v Ljubljani v Gallusovi dvorani uprizarjajo Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2017 s podnaslovom Povabilo na ples, saj bo letošnja tema dogodka plesna glasba največjih mojstrov svetovne glasbene dediščine. Med drugim bodo predstavili drugo suito iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa, Polovske plese Aleksandra Borodina iz opere Knez Igor in plesno skladbo Danzón št. 2 mehiškega glasbenega genija Artura Márqueza. Foto: Premio Europa
Slovenska nogometna reprezentanca je dobila tekmece za evropsko prvenstvo 2024. Luka Petrič, ki se je udeležil žreba v Hamburgu, se je oglasil iz Nemčije in pokomentiral skupino C, v kateri bo Slovenija igrala z Anglijo, Dansko in Srbijo. Slovenska reprezentanca si na tekmah proti dobro znanim in zelo zahtevnim tekmecem obeta veliko podporo navijačev v Nemčiji. Gostje voditelja Aljaža Golčerja so bili tokrat radijska nogometna reporterja Boštjan Janežič in Jože Pepevnik ter ustvarjalec podkasta Ofsajd Jaša Lorenčič. Ob EP 2024 sta bila v ospredju tudi večni derbi v državnem prvenstvu in velika zmaga nogometašev Maribora nad Olimpijo.
Slovenska nogometna reprezentanca je dobila tekmece za evropsko prvenstvo 2024. Luka Petrič, ki se je udeležil žreba v Hamburgu, se je oglasil iz Nemčije in pokomentiral skupino C, v kateri bo Slovenija igrala z Anglijo, Dansko in Srbijo. Slovenska reprezentanca si na tekmah proti dobro znanim in zelo zahtevnim tekmecem obeta veliko podporo navijačev v Nemčiji. Gostje voditelja Aljaža Golčerja so bili tokrat radijska nogometna reporterja Boštjan Janežič in Jože Pepevnik ter ustvarjalec podkasta Ofsajd Jaša Lorenčič. Ob EP 2024 sta bila v ospredju tudi večni derbi v državnem prvenstvu in velika zmaga nogometašev Maribora nad Olimpijo.
Kaj vse sta o tekmovanju in aktivnostih, ki bodo tekmovanje spremljale, povedala predsednica društva PGD Radvanje, Aleksandra Lovrenčič in predsednik mladinske komisije PGD Radvanje, Denis Praprotnik Obrovnik?
Kaj vse sta o tekmovanju in aktivnostih, ki bodo tekmovanje spremljale, povedala predsednica društva PGD Radvanje, Aleksandra Lovrenčič in predsednik mladinske komisije PGD Radvanje, Denis Praprotnik Obrovnik?
Olimpija je znova dobila večni derbi. Bila je boljša, a ni blestela, Maribor pa je bil brez idej, na trenutke se je zdel tudi brez upanja. Precej nejevolje je zaznati med mariborskimi navijači, in tudi apatije, kar morda še bolj skrbi. Šest let mineva od zadnjega preboja v ligo prvakov, gost in ustvarjalec podkasta Ofsajd Jaša Lorenčič pa razmišlja, da Maribor deluje kot najdaljši after party. "Denar še ni problem, vprašanje pa je, koliko je zabave," je povedal Lorenčič. Skupaj s tremi člani športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom in voditeljem Luko Petričem debatira o tem, kateri vidik Maribora je skromnejši: kadrovanje ali igra na zelenici? Podrobneje tudi o gostovanju Olimpije v Lillu in o izstopajočih tekmah v Evropi, Inter je premagal Milan s 5 : 1, Brighton še naprej blesti na Otoku, na koncu pa ne pozabite prisluhniti kvizu, tokrat kar s tremi zagonetkami.
Olimpija je znova dobila večni derbi. Bila je boljša, a ni blestela, Maribor pa je bil brez idej, na trenutke se je zdel tudi brez upanja. Precej nejevolje je zaznati med mariborskimi navijači, in tudi apatije, kar morda še bolj skrbi. Šest let mineva od zadnjega preboja v ligo prvakov, gost in ustvarjalec podkasta Ofsajd Jaša Lorenčič pa razmišlja, da Maribor deluje kot najdaljši after party. "Denar še ni problem, vprašanje pa je, koliko je zabave," je povedal Lorenčič. Skupaj s tremi člani športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Janežičem, Markom Cirmanom in voditeljem Luko Petričem debatira o tem, kateri vidik Maribora je skromnejši: kadrovanje ali igra na zelenici? Podrobneje tudi o gostovanju Olimpije v Lillu in o izstopajočih tekmah v Evropi, Inter je premagal Milan s 5 : 1, Brighton še naprej blesti na Otoku, na koncu pa ne pozabite prisluhniti kvizu, tokrat kar s tremi zagonetkami.
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
»Kdor na dan enakonočja stoji pred zahodnim vhodom v tempelj Angkor Wat v Kambodži, vidi, kako sonce vzhaja točno nad osrednjim stolpom templja,« opisuje vznemirljivo vsakoletno predstavo pred množico popotnikov, turistov in vernikov umetnostna zgodovinarka Mija Oter Gorenčič
Po polnoči bo gostja nočnega programa Sabina Bračič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa se zadnjih nekaj let ukvarja z refleksoterapijo. Pred kratkim je skupaj s sodelavci razvila spletno platformo, namenjeno samozdravljenju oči, ki jo je nadgradila še z aplikacijo za mobilne telefone. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili pogovoru s predsednico društva Ekologi brez meja, Katjo Sreš, vas povabili na pomladni Teden restavracij v Mariboru in na poseben kviz znanja, ki ga vsak prvi četrtek v mesecu pripravlja novinar Jaša Lorenčič.
Po polnoči bo gostja nočnega programa Sabina Bračič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa se zadnjih nekaj let ukvarja z refleksoterapijo. Pred kratkim je skupaj s sodelavci razvila spletno platformo, namenjeno samozdravljenju oči, ki jo je nadgradila še z aplikacijo za mobilne telefone. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili pogovoru s predsednico društva Ekologi brez meja, Katjo Sreš, vas povabili na pomladni Teden restavracij v Mariboru in na poseben kviz znanja, ki ga vsak prvi četrtek v mesecu pripravlja novinar Jaša Lorenčič.
Naslov posnetka ni knjižno pravilen, vendar po svoje povzame dušo kviza v pubu v Gledališki ulici 11 v Mariboru. Vsak prvi četrtek v mesecu ga pripravlja Jaša Lorenčič, novinar, avtor podcastov, poznavalec športa in glasbe in vsega drugega, predvsem pa Maribora. Marčevska izvedba je bila povezana z naslednjimi področji - ljubezen, dama, vplivnež in pomlad. Med tekmovalci je krožil tudi novinarski mikrofon in ujel vzdušje, ki so ga zaznamovali srečanje tovarišev, smeh, tekmovalno zbadanje in znanje. Vabljeni v večer, 2. marca, na izbrano lokacijo v štajerski prestolnici, kjer je bil že šestič zapored zdaj že tradicionalni Pub kviz Gambrinus.
Naslov posnetka ni knjižno pravilen, vendar po svoje povzame dušo kviza v pubu v Gledališki ulici 11 v Mariboru. Vsak prvi četrtek v mesecu ga pripravlja Jaša Lorenčič, novinar, avtor podcastov, poznavalec športa in glasbe in vsega drugega, predvsem pa Maribora. Marčevska izvedba je bila povezana z naslednjimi področji - ljubezen, dama, vplivnež in pomlad. Med tekmovalci je krožil tudi novinarski mikrofon in ujel vzdušje, ki so ga zaznamovali srečanje tovarišev, smeh, tekmovalno zbadanje in znanje. Vabljeni v večer, 2. marca, na izbrano lokacijo v štajerski prestolnici, kjer je bil že šestič zapored zdaj že tradicionalni Pub kviz Gambrinus.
O obnovi in zagonu našega gospodarstva po koncu druge svetovne vojne
O obnovi in zagonu našega gospodarstva po koncu druge svetovne vojne
V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.
V Evropski uniji je 1. januarja letos začel veljati zakon o minimalnem davku, po katerem bodo morali biti prihodki multinacionalk, ki bodo ustvarile več kot 750 milijonov evrov prihodkov na leto, obdavčeni z najmanj 15-odstotno davčno stopnjo. Gre za prelomno davčno zakonodajo na globalni ravni, ki je rezultat večletnih pogajanj med članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in skupino 20-ih največjih gospodarstev sveta G20. Gre za to, da mednarodna podjetja dobičke ne bi več preusmerjali v države z nizkimi davčnimi stopnjami. O podrobnostih tega davka se je Rok Valenčič pogovarjal z davčno svetovalko Alenko Gorenčič.
Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič
Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980. Po prepovedi delovanja v Jugoslaviji, jeseni leta 1983, se je skupina odpravila na turnejo, imenovano Turneja po okupirani Evropi. Prepotovali so dele vzhodne in srednje Evrope, Skandinavije ter Velike Britanije. Turneja je bila dokumentirana zvočno in fotografsko, pozneje pa je fotografsko gradivo obveljalo za izgubljeno. Pred nekaj leti ga je Teodor Lorenčič, takratni član kolektiva Laibach, našel ob selitvi in praznjenju stanovanja. Fotografije je, skupaj z bogatim besedilom, izdal pri eni od beograjskih založb z naslovom Laibach: 40 let večnosti. Ob izidu angleške različice bodo v galeriji Photon v Ljubljani odprli razstavo fotografij skupine, ki je leta 1983 »osvajala« Evropo. Petra Tanko se je pogovarjala s kustosom Dejanom Slugo, vodjo galerije Photon. FOTO: detajl fotografije/Galerija Photon/Teodor Lorenčič
O Viki Potočnik vemo veliko. Nekdanja političarka, ki je bila v času demokratičnih sprememb gotovo eden najopaznejših obrazov, poslanka zvezne jugoslovanske skupščine, poslanka slovenskega parlamenta, županja Ljubljane, dolgoletna direktorica ljubljanskega Pionirskega doma v Ljubljani, ki je hiša ustvarjalnosti otrok in mladih, tudi v tretjem življenjskem obdobju ne počiva. Kdor jo bolje pozna, ni presenečen nad njenim likovnim in kiparskim ustvarjanjem. Pred nekaj dnevi so v Galeriji Lovrenčič v Ljubljani odprli razstavo njenih del z naslovom Izzivalke.
O Viki Potočnik vemo veliko. Nekdanja političarka, ki je bila v času demokratičnih sprememb gotovo eden najopaznejših obrazov, poslanka zvezne jugoslovanske skupščine, poslanka slovenskega parlamenta, županja Ljubljane, dolgoletna direktorica ljubljanskega Pionirskega doma v Ljubljani, ki je hiša ustvarjalnosti otrok in mladih, tudi v tretjem življenjskem obdobju ne počiva. Kdor jo bolje pozna, ni presenečen nad njenim likovnim in kiparskim ustvarjanjem. Pred nekaj dnevi so v Galeriji Lovrenčič v Ljubljani odprli razstavo njenih del z naslovom Izzivalke.
Med prejemniki državnih nagrad najboljšim v šolstvu, ki so jih podelili ob svetovnem dnevu učiteljev, so tudi pedagoški delavci, aktivni v Mariboru. Nagradi za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj tukajšnje Druge gimnazije Ivan Lorenčič in univerzitetni profesor in raziskovalec Mitja Slavinec; nagrado za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu pa Inge Breznik. Pogovarjali smo se s prejemnikom nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu, Ivanom Lorenčičem.
Med prejemniki državnih nagrad najboljšim v šolstvu, ki so jih podelili ob svetovnem dnevu učiteljev, so tudi pedagoški delavci, aktivni v Mariboru. Nagradi za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj tukajšnje Druge gimnazije Ivan Lorenčič in univerzitetni profesor in raziskovalec Mitja Slavinec; nagrado za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu pa Inge Breznik. Pogovarjali smo se s prejemnikom nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu, Ivanom Lorenčičem.
Messi je zadel, Argentina je zmagala, v deželi dvakratnih svetovnih prvakov spet verjamejo. Francozi so se kot prvi uvrstili v osmino finala, Kylian Mbappe je zabil oba gola za zmago nad Dansko, pri 23 letih je pri sedmih golih na svetovnih prvenstvih. Lahko ujame Kloseja? Je na vidiku kdo drug, ki bi lahko ujel nemškega rekorderja? Savdijci so spet navdušili. Prevladovali so proti Poljakom, a iztržili ničlo. Lewandowski je končno zadel na svetovnem prvenstvu, bolje pa bomo spoznali savdskega selektorja Herva Renardja, ki je nekoč vodil čistilni servis in pobiral smeti, potem pa dve reprezentanci popeljal do naslova afriškega prvaka. V Katarju je navdušil tudi z govorom med polčasom tekme z Argentino. Tudi to lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri so skupaj dva radijca in en podkaster. To je ustvarjalec Ofsajda Jaša Lorenčič, ob voditelju Luki Petriču pa tudi Marko Cirman.
Messi je zadel, Argentina je zmagala, v deželi dvakratnih svetovnih prvakov spet verjamejo. Francozi so se kot prvi uvrstili v osmino finala, Kylian Mbappe je zabil oba gola za zmago nad Dansko, pri 23 letih je pri sedmih golih na svetovnih prvenstvih. Lahko ujame Kloseja? Je na vidiku kdo drug, ki bi lahko ujel nemškega rekorderja? Savdijci so spet navdušili. Prevladovali so proti Poljakom, a iztržili ničlo. Lewandowski je končno zadel na svetovnem prvenstvu, bolje pa bomo spoznali savdskega selektorja Herva Renardja, ki je nekoč vodil čistilni servis in pobiral smeti, potem pa dve reprezentanci popeljal do naslova afriškega prvaka. V Katarju je navdušil tudi z govorom med polčasom tekme z Argentino. Tudi to lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri so skupaj dva radijca in en podkaster. To je ustvarjalec Ofsajda Jaša Lorenčič, ob voditelju Luki Petriču pa tudi Marko Cirman.