Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Verjetno se prav vsaka mama z majhnimi otroki znajde v položaju, ki se ji tisti hip, ob otrokovem joku in trmi, zdi brezizhoden. Vsaka mama se na poti odraščanja otrok znajde pred številnimi izzivi in vprašanji, odgovori pa včasih vendarle niso tako daleč, kot se zdijo. Se znamo odzvati na otrokovo vedenje? Ali znamo ostati mirni in pozitivni? Znamo biti ljubeči? V četrtkovem svetovalnem servisu bo te dileme pojasnila Ana Bertoncelj, magistrica sociologije, psihoterapevtka in Imago terapevtka. Pokličite ali nam pišite.
Verjetno se prav vsaka mama z majhnimi otroki znajde v položaju, ki se ji tisti hip, ob otrokovem joku in trmi, zdi brezizhoden. Vsaka mama se na poti odraščanja otrok znajde pred številnimi izzivi in vprašanji, odgovori pa včasih vendarle niso tako daleč, kot se zdijo. Se znamo odzvati na otrokovo vedenje? Ali znamo ostati mirni in pozitivni? Znamo biti ljubeči? V četrtkovem svetovalnem servisu bo te dileme pojasnila Ana Bertoncelj, magistrica sociologije, psihoterapevtka in Imago terapevtka. Pokličite ali nam pišite.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Skoraj vsaka tretja ženska je imela izkušnjo nasilja, z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta je bila posiljena. Po podatkih vseevropske raziskave iz leta 2014 žrtve nasilje večinoma zamolčijo – najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo samo 14 odstotkov žensk, samo lani pa so v Sloveniji zabeležili tudi 13 femicidov. Po ocenah društva SOS telefon je primerov nasilja za 20 odstotkov več, kot kažejo številke, a ostaja neprijavljeno zaradi občutka krivde in sramu.
Skoraj vsaka tretja ženska je imela izkušnjo nasilja, z eno od oblik spolnega nasilja vsaka deseta, vsaka dvajseta je bila posiljena. Po podatkih vseevropske raziskave iz leta 2014 žrtve nasilje večinoma zamolčijo – najhujše primere nasilja partnerja je prijavilo samo 14 odstotkov žensk, samo lani pa so v Sloveniji zabeležili tudi 13 femicidov. Po ocenah društva SOS telefon je primerov nasilja za 20 odstotkov več, kot kažejo številke, a ostaja neprijavljeno zaradi občutka krivde in sramu.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Sosedovi otroci so za rojstni dan dobili dron. Leti tudi nad našim dvoriščem. Je to dovoljeno? Na plaži slišim zvok drona, vidim ga ne. Zaskrbi me, ali nas kdo snema. Koga naj obvestim? To sta le dve vprašanji, ki se porajata zaradi pogoste uporabe brezpilotnih zrakoplovov, kot se pravilno reče dronom. Kakšna so pravila uporabe, ki naj bi jih spoštovali predvsem zaradi varnosti? O tem v svetovalni oddaji, gost bo Peter Čičerov z Agencija za civilno letalstvo.
Pred nami je še nekaj prijetnih, toplih dni, zato bomo v torkovem jutranjem sporedu preverili, kako pripravimo prijeten piknik v naravi in na kaj moramo biti pozorni, da se ta ne spremeni v neprijetno izkušnjo. Nasvete nam je podala dr. Urška Baznik in NIJZ.
Pred nami je še nekaj prijetnih, toplih dni, zato bomo v torkovem jutranjem sporedu preverili, kako pripravimo prijeten piknik v naravi in na kaj moramo biti pozorni, da se ta ne spremeni v neprijetno izkušnjo. Nasvete nam je podala dr. Urška Baznik in NIJZ.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Zdrs je najpogostejši vzrok nesreče v gorah in je posledica neustrezne obutve, utrujenosti in neizkušenosti, ocenjujejo pri Planinski zvezi Slovenije. V ponedeljkovem svetovalnem servisu bomo zato preverili, kakšna naj bo naša obutev in druga oprema, kako naj načrtujemo svojo pot v gore in v čem se lahka planinska pot razlikuje od zahtevne in zelo zahtevne. Na naša in vaša vprašanja bo odgovarjal Matjaž Šerkezi, alpinistični inštruktor, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija.
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi lukenj v mariborskih financah občani tokrat ne bodo mogli sodelovati s proračunskimi predlogi - Dom starejših Poljčane bo povečal svojo enoto v Slovenski Bistrici in zgradil novo enoto v občini Majšperk - Že tradicionalne poletne glasbene urice v Rumanji vasi pri Straži. Znanje ni pogoj, pomembna je zabava!
Drugi poudarki oddaje: - Zaradi lukenj v mariborskih financah občani tokrat ne bodo mogli sodelovati s proračunskimi predlogi - Dom starejših Poljčane bo povečal svojo enoto v Slovenski Bistrici in zgradil novo enoto v občini Majšperk - Že tradicionalne poletne glasbene urice v Rumanji vasi pri Straži. Znanje ni pogoj, pomembna je zabava!
V mesecu varne rabe interneta smo pripravili podkast »Varno spletovanje: skupaj proti spletnemu nasilju pri otrocih in mladostnikih«. V podkastu sta z nami Marko Puschner, strokovnjak iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, in Đulijana Juričić, ravnateljica Osnovne šole Trnovo. Na primerih iz prakse spoznamo aktualne izzive in predloge, kako lahko z zgledom, sodelovanjem in ozaveščanjem zmanjšamo problematiko in možne rešitve ter kam se starši lahko obrnejo po pomoč. Ne pozabite, znanje je moč, zato ga skupaj množimo in delimo! Vabljeni in vabljene k poslušanju! Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-poštnem naslovu sdig.mvi@gov.si Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
V mesecu varne rabe interneta smo pripravili podkast »Varno spletovanje: skupaj proti spletnemu nasilju pri otrocih in mladostnikih«. V podkastu sta z nami Marko Puschner, strokovnjak iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, in Đulijana Juričić, ravnateljica Osnovne šole Trnovo. Na primerih iz prakse spoznamo aktualne izzive in predloge, kako lahko z zgledom, sodelovanjem in ozaveščanjem zmanjšamo problematiko in možne rešitve ter kam se starši lahko obrnejo po pomoč. Ne pozabite, znanje je moč, zato ga skupaj množimo in delimo! Vabljeni in vabljene k poslušanju! Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-poštnem naslovu sdig.mvi@gov.si Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Popoldne je bilo v Desklah uradno odprtje nove vodovodne povezavo, ki bo 1.200 prebivalcem v občini Kanal ob Soči omogočila stabilno in varno oskrbo z vodo. Do zdaj so bili odvisni od vodovoda, ki je potekal skozi obrtno cono Anhovo in je bil zaradi hudega industrijskega onesnaževanja pred leti neustrezen. Krajani so s podpisi zahtevali ločitev industrijskega in javnega vodovodnega sistema ter priključitev na vodni vir Mrzlek. V oddaji pa tudi: - Predsednica je slovensko in vlade sosednjih držav pozvala k odpravi nadzora na mejah. - Tudi v zdravilišču Debeli rtič so obeležili dan Zemlje. - Začenja se že 18. akcija Primorci beremo.
Popoldne je bilo v Desklah uradno odprtje nove vodovodne povezavo, ki bo 1.200 prebivalcem v občini Kanal ob Soči omogočila stabilno in varno oskrbo z vodo. Do zdaj so bili odvisni od vodovoda, ki je potekal skozi obrtno cono Anhovo in je bil zaradi hudega industrijskega onesnaževanja pred leti neustrezen. Krajani so s podpisi zahtevali ločitev industrijskega in javnega vodovodnega sistema ter priključitev na vodni vir Mrzlek. V oddaji pa tudi: - Predsednica je slovensko in vlade sosednjih držav pozvala k odpravi nadzora na mejah. - Tudi v zdravilišču Debeli rtič so obeležili dan Zemlje. - Začenja se že 18. akcija Primorci beremo.
Poslanke in poslanci bodo ves dan namenili obravnavnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo je vložila SDS zaradi lanskega nakupa 13 tisoč prenosnih računalnikov za približno 6 milijonov evrov in pol. Ministrici očitajo nevestno delo in oškodovanje davkoplačevalcev. Druge teme oddaje: - Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo; človekoljubne organizacije opozarjajo, da je uničena večina zdravstvenega sistema na severu enklave. - Ob odprtju tedna slovenske drame nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo podelili igralki, avtorici besedil in pedagoginji Dragi Potočnjak. - Za kristjanke in kristjane se z vélikim četrtkom začenja sveto velikonočno tridnevje.
Poslanke in poslanci bodo ves dan namenili obravnavnavi interpelacije o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki jo je vložila SDS zaradi lanskega nakupa 13 tisoč prenosnih računalnikov za približno 6 milijonov evrov in pol. Ministrici očitajo nevestno delo in oškodovanje davkoplačevalcev. Druge teme oddaje: - Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo; človekoljubne organizacije opozarjajo, da je uničena večina zdravstvenega sistema na severu enklave. - Ob odprtju tedna slovenske drame nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo podelili igralki, avtorici besedil in pedagoginji Dragi Potočnjak. - Za kristjanke in kristjane se z vélikim četrtkom začenja sveto velikonočno tridnevje.
Med počitnicami otroci in mladostniki še več časa preživijo ob sodobnih tehnologijah. Ta ne le, da povzroča vse več odvisnosti pri mladih, v povezavi s spletom se vsako leto povečuje tudi število kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da je to naša nova realnost, ki ji ne bomo mogli uiti, bomo pa nanjo morali pripraviti otroke, ki prevečkrat naivno postopajo po spletu. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O vsem tem z voditeljico Evo Lipovšek in s sogovorniki: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica; • Marko Puschner s Centra za varnejši internet Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Med počitnicami otroci in mladostniki še več časa preživijo ob sodobnih tehnologijah. Ta ne le, da povzroča vse več odvisnosti pri mladih, v povezavi s spletom se vsako leto povečuje tudi število kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da je to naša nova realnost, ki ji ne bomo mogli uiti, bomo pa nanjo morali pripraviti otroke, ki prevečkrat naivno postopajo po spletu. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O vsem tem z voditeljico Evo Lipovšek in s sogovorniki: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica; • Marko Puschner s Centra za varnejši internet Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov slovenskih otrok internet uporablja vsak dan. Uporaba se s starostjo povečuje. V povprečju na internetu preživijo skupaj 99 minut. Tam iščejo informacije za šolske potrebe, gledajo videe, objavljajo slike, videe, glasbo, precej razširjena je tudi uporaba spletnih družbenih omrežij. Na kaj biti ob tem pozoren in za kakšno preventivo naj poskrbijo starši, bo tema torkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Ajda Petek in Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si.
Raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov slovenskih otrok internet uporablja vsak dan. Uporaba se s starostjo povečuje. V povprečju na internetu preživijo skupaj 99 minut. Tam iščejo informacije za šolske potrebe, gledajo videe, objavljajo slike, videe, glasbo, precej razširjena je tudi uporaba spletnih družbenih omrežij. Na kaj biti ob tem pozoren in za kakšno preventivo naj poskrbijo starši, bo tema torkovega Svetovalnega servisa. Z nami bosta Ajda Petek in Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje Safe.si.
Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...
Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...
V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana. Foto: Reuters
V gledališču Dolby v Los Angelesu so podelili že 96. oskarje. Po napovedih je oskarje za najboljši film, režijo in še pet drugih dobil Oppenheimer, film o znanstveniku J. Robertu Oppenheimerju, ki je odigral ključno vlogo pri razvoju atomske bombe. Dobro so se odrezala Nesrečna bitja Jorgosa Lantimosa s štirimi oskarji, slavilo je tudi Interesno območje, film, umeščen v »običajno življenje nacistov« in pa japonski animirani film, Mijazakijev Fant in čaplja. Po prečuti oskarjevski noči smo pred mikrofon povabili predsednico društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI in Dnevnikovo publicistko Veroniko Zakonjšek, filmsko kritičarko Nevo Mužič in programskega selektorja in sodelavca Slovenske kinoteke, Matevža Jermana. Foto: Reuters
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
V drugem tednu februarja v kakšnih 180 državah po svetu zaznamujemo dan varne rabe interneta. Na stari celini gre za osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet. Znotraj nje od leta 2005 deluje tudi Safe.si – točka osveščanja o varni rabi interneta, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V Sloveniji je sicer celoten mesec februar posvečen temi, ki je v luči nenehnega tehnološkega napredka ves čas na prepihu in mi z njo. Letos je v ospredju problematika spletnega nasilja, ki so mu najbolj izpostavljeni mladostniki.
V drugem tednu februarja v kakšnih 180 državah po svetu zaznamujemo dan varne rabe interneta. Na stari celini gre za osrednji dogodek evropske mreže centrov za varnejši internet. Znotraj nje od leta 2005 deluje tudi Safe.si – točka osveščanja o varni rabi interneta, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V Sloveniji je sicer celoten mesec februar posvečen temi, ki je v luči nenehnega tehnološkega napredka ves čas na prepihu in mi z njo. Letos je v ospredju problematika spletnega nasilja, ki so mu najbolj izpostavljeni mladostniki.
Se počutite varne na internetu? Spletne prevare so pogosto tehnično povsem nezahtevne, temeljijo pa na psihologiji prestrašiti uporabnika, da mora hitro odreagirati, posredovati podatke, sicer se mu bo onemogočil dostop do bančnega računa, izbrisala se bo njegova e-pošta ali kaj podobnega. Več v tokratnem Izluščeno.
Se počutite varne na internetu? Spletne prevare so pogosto tehnično povsem nezahtevne, temeljijo pa na psihologiji prestrašiti uporabnika, da mora hitro odreagirati, posredovati podatke, sicer se mu bo onemogočil dostop do bančnega računa, izbrisala se bo njegova e-pošta ali kaj podobnega. Več v tokratnem Izluščeno.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO Slovenija
Sneg je že dodobra prekril gorski svet, a lepote zasneženih gora s seboj prinašajo tudi številne pasti. Zimski obisk gora zaznamujejo kratki dnevi, specifične snežne razmere, temperature pod lediščem, večkrat tudi močan veter. Da se čim bolje pripravimo na vse izzive zimskega obiskovanja gora, je izjemno pomembna premišljena priprava na turo in seveda ustrezna oprema. O tem, kako se pravilno odpravimo v zasneženo sredogorje in visokogorje je v sredinem Svetovalnem servisu govoril generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu.
Sneg je že dodobra prekril gorski svet, a lepote zasneženih gora s seboj prinašajo tudi številne pasti. Zimski obisk gora zaznamujejo kratki dnevi, specifične snežne razmere, temperature pod lediščem, večkrat tudi močan veter. Da se čim bolje pripravimo na vse izzive zimskega obiskovanja gora, je izjemno pomembna premišljena priprava na turo in seveda ustrezna oprema. O tem, kako se pravilno odpravimo v zasneženo sredogorje in visokogorje je v sredinem Svetovalnem servisu govoril generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu.
Pred dnevom varne rabe interneta, ki je letos posvečen nasilju pri mladih, smo na točki Safe.si preverili, katere pasti in težave lahko mlade doletijo na spletu. Razložil je Marko Puschner iz Centra za družboslovno informatiko FDV. (Foto Safe.si)
Pred dnevom varne rabe interneta, ki je letos posvečen nasilju pri mladih, smo na točki Safe.si preverili, katere pasti in težave lahko mlade doletijo na spletu. Razložil je Marko Puschner iz Centra za družboslovno informatiko FDV. (Foto Safe.si)
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
Skorajda ne mine dan, da kupci ne bi bili obveščeni o odpoklicu katerega od živil. So presežene vrednosti pesticidov, insekticidov, kadmija, plastičnih delcev ali česa drugega v hrani zdaj pogostejše ali je to posledica poostrenega nadzora? O tem, kako, kje in kdaj pristojna inšpekcija opravlja nadzore in kako varno hrano jemo, smo s pristojnimi govorili v tokratni Radijski tribuni,
Skorajda ne mine dan, da kupci ne bi bili obveščeni o odpoklicu katerega od živil. So presežene vrednosti pesticidov, insekticidov, kadmija, plastičnih delcev ali česa drugega v hrani zdaj pogostejše ali je to posledica poostrenega nadzora? O tem, kako, kje in kdaj pristojna inšpekcija opravlja nadzore in kako varno hrano jemo, smo s pristojnimi govorili v tokratni Radijski tribuni,
Kljub včerajšnjemu premiku z mrtve točke na ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorih v Carigradu se začenja 35-i dan ruskih napadov v Ukrajini. V Prvi jutranji kroniki tudi: - Še ena naporna noč za gasilce ob požaru v občini Preddvor, - Vodovodni stolp v Brežicah bo kmalu postal razgledna točka, - Na mundial tudi poljski in portugalski nogometaši.
Kljub včerajšnjemu premiku z mrtve točke na ukrajinsko-ruskih mirovnih pogovorih v Carigradu se začenja 35-i dan ruskih napadov v Ukrajini. V Prvi jutranji kroniki tudi: - Še ena naporna noč za gasilce ob požaru v občini Preddvor, - Vodovodni stolp v Brežicah bo kmalu postal razgledna točka, - Na mundial tudi poljski in portugalski nogometaši.
Na kaj pomislite, če vaš kdo vpraša- “Kje je vaš varen prostor?” Prostor, kjer ste lahko povsem umirjeni, srečni in zadovoljni. S prof. dr. Borutom Škodlarjem se bomo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučili vaje varen prostor. Ta vaja sodi v skupino vaj vizualizacije, ki so pomemben del več psihofizičnih praks znotraj duhovnih tradicij.
Na kaj pomislite, če vaš kdo vpraša- “Kje je vaš varen prostor?” Prostor, kjer ste lahko povsem umirjeni, srečni in zadovoljni. S prof. dr. Borutom Škodlarjem se bomo v tokratni epizodi oddaje Samoumiritev naučili vaje varen prostor. Ta vaja sodi v skupino vaj vizualizacije, ki so pomemben del več psihofizičnih praks znotraj duhovnih tradicij.
Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.
Uprava za varno hrano je po sklepu vlade, zaradi spremenjenega načina obveščanja in poostrenih nadzorov, povečala število objav odpoklicanih živil. Nihče pa ne ve, koliko oporečnih živil smo v preteklosti že pojedli. Ob množici odpoklicev in umikov se potrošniki sprašujemo, kako varna je hrana? Na vprašanja o tem bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane v okviru Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi za varno hrano.
Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.
Varnih območij v Gazi ni, je danes vnovič sporočila Organizacija združenih narodov, Svetovna zdravstvena organizacija pa je opozorila, da se razmere poslabšujejo iz ure v uro. Katarski emir šejk Tamim bin Hamad Al Thani je ob začetku srečanja šestih držav Bližnjega vzhoda v Dohi povedal, da Izrael v Gazi izvaja genocid. Kot je sporočilo palestinsko ministrstvo za zdravje, so izraelske sile od petkovega konca premirja ubile najmanj 900 prebivalcev Gaze, skupno pa 15 tisoč 900, od teh 70 odstotkov otrok in žensk. Drugi poudarki oddaje: - Zunanja ministrica Fajon in njena nemška kolegica Baerbock poudarili nujnost širitve Evropske unije. - Na Zavodu za zaposlovanje manj iskalcev prve zaposlitve, število brezposelnih novembra praktično nespremenjeno. - Ministrstvo za zdravje: reševanje spora med ljubljanskim Kliničnim centrom in medicinsko fakulteto zaradi dolga UKC-ja fakulteti na škodo bolnikov nesprejemljivo.
Akt o digitalnih trgih regulira spletne velikane in Apple je v EU že začel uvajati spremembe.
Akt o digitalnih trgih regulira spletne velikane in Apple je v EU že začel uvajati spremembe.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Ta teden poteka prva nacionalna preventivna akcija »OSREDOTOČI SE NA CESTO«. Agencija za varnost prometa opozarja na številne aktivnosti, ki vplivajo na našo varnost na cesti. Ob alkoholu, prehitri vožnji, ter premajhni varnostni razdalji, je motilcev še veliko. Jih najdete tudi pri sebi? Nikar. Varnost je na prvem mestu.
Ta teden poteka prva nacionalna preventivna akcija »OSREDOTOČI SE NA CESTO«. Agencija za varnost prometa opozarja na številne aktivnosti, ki vplivajo na našo varnost na cesti. Ob alkoholu, prehitri vožnji, ter premajhni varnostni razdalji, je motilcev še veliko. Jih najdete tudi pri sebi? Nikar. Varnost je na prvem mestu.
V prvi oddaji Avtofrekvenca v novem letu smo pred mikrofon povabili nadobudni glasbenici Samantho Mayo in Stello, prve letošnje kilometre smo skupaj prevozili z električnim Renaultom ZOE – avtomobilom, ki že skoraj desetletje uspešno promovira električno mobilnost; seveda pa smo dodali tudi novice iz sveta avtomobilizma in prometa.
V prvi oddaji Avtofrekvenca v novem letu smo pred mikrofon povabili nadobudni glasbenici Samantho Mayo in Stello, prve letošnje kilometre smo skupaj prevozili z električnim Renaultom ZOE – avtomobilom, ki že skoraj desetletje uspešno promovira električno mobilnost; seveda pa smo dodali tudi novice iz sveta avtomobilizma in prometa.
Živimo v časih, ki bodo zagotovo spremenili dinamiko naših življenj, in v katerih bo še kako prav prišlo razumevanje latinskega pregovora, da je več vredno premišljeno delati kot razburjeno misliti. Tedenski komentar dogodkov je pripravila Nataša Mulec.
Živimo v časih, ki bodo zagotovo spremenili dinamiko naših življenj, in v katerih bo še kako prav prišlo razumevanje latinskega pregovora, da je več vredno premišljeno delati kot razburjeno misliti. Tedenski komentar dogodkov je pripravila Nataša Mulec.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
V Železnikih že več kot dvanajst let čakajo na celovite rešitve, ki bi zagotovile poplavno varnost v občini. Pristojni zagotavljajo, da projekt časovno še ni ogrožen, dokončan pa naj bi bil do leta 2023.
Kibernetskih napadov je vedno več, težave zaradi tega pa vedno večje. Nekaj nepozornosti, en napačen klik in hude posledice so lahko takoj tu. Za posameznika to lahko pomeni izgubo osebnih podatkov in morda plačilo odkupnine, za podjetja pa velike težave zaradi mnogoterih izgub – tako poslovnih skrivnosti, podatkov, kot velikanskih odškodnin. Da bi preprečili te težave, je nastal brezplačni spletni tečaj Varni v pisarni, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Več o tem lahko slišite v pogovoru z Marušo Maligoj iz Si-Certa.
Kibernetskih napadov je vedno več, težave zaradi tega pa vedno večje. Nekaj nepozornosti, en napačen klik in hude posledice so lahko takoj tu. Za posameznika to lahko pomeni izgubo osebnih podatkov in morda plačilo odkupnine, za podjetja pa velike težave zaradi mnogoterih izgub – tako poslovnih skrivnosti, podatkov, kot velikanskih odškodnin. Da bi preprečili te težave, je nastal brezplačni spletni tečaj Varni v pisarni, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Več o tem lahko slišite v pogovoru z Marušo Maligoj iz Si-Certa.
Se vam ob medijskih in spletnih poročilih o drznih tatvinah v trgovinah, o vlomih v objekte, odvrženih narkomanskih iglah, vandalizmu in domnevno politično motiviranih napadih morda poraja vprašanje, ali smo v Mariboru še varni? V Radijski tribuni smo predstaviti nekaj statističnih podatkov in poiskali odgovor na to vprašanje s sogovorniki – s Policije, iz Varnostnega sosveta in iz Centra za preprečevanje odvisnosti. Pripravila Vesna Martinec.
Se vam ob medijskih in spletnih poročilih o drznih tatvinah v trgovinah, o vlomih v objekte, odvrženih narkomanskih iglah, vandalizmu in domnevno politično motiviranih napadih morda poraja vprašanje, ali smo v Mariboru še varni? V Radijski tribuni smo predstaviti nekaj statističnih podatkov in poiskali odgovor na to vprašanje s sogovorniki – s Policije, iz Varnostnega sosveta in iz Centra za preprečevanje odvisnosti. Pripravila Vesna Martinec.
Vozili smo avtomobil Ford Fiesta z 48-voltnim pogonskim sklopom EcoBoost Hybrid in se pri Rudiju Bučarju pozanimali, s katerim jeklenim konjičkom on premaguje primorsko burjo. Govorili pa smo tudi o varnem prevozu štirinožnih prijateljev, kajti znamka Opel, ki je že lep čas zavezana ozaveščanju pravilnega varnega prevoza psov, ponuja v programu originalne dodatne opreme tudi veliko izbiro opreme za take prevoze.
Vozili smo avtomobil Ford Fiesta z 48-voltnim pogonskim sklopom EcoBoost Hybrid in se pri Rudiju Bučarju pozanimali, s katerim jeklenim konjičkom on premaguje primorsko burjo. Govorili pa smo tudi o varnem prevozu štirinožnih prijateljev, kajti znamka Opel, ki je že lep čas zavezana ozaveščanju pravilnega varnega prevoza psov, ponuja v programu originalne dodatne opreme tudi veliko izbiro opreme za take prevoze.
V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.
V poletni turistični sezoni se na slovenskih cestah promet poveča predvsem od severa proti jugu in nazaj oz. od Avstrije proti Hrvaški in obratno ter med slovensko Istro in notranjostjo Slovenije. Na teh odsekih se promet med poletjem zgosti vsak konec tedna, prvi prometno bolj obremenjen pa je zadnji vikend v juniju, ko se v Sloveniji konča šolsko leto. Zato je varna vožnja in vse okoli nje v ospredju v tokratni svetovalni oddaji. Z Nino Kumerdej iz Agencije za varnost prometa se je pogovarjala Anita Urbančič.
Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.
Slovenija očitno postaja dežela protestov. Od lanskega maja do konca septembra smo jih imeli skoraj 700. Težave pa imamo z definicijo protestnikov in z iskanjem njihovega skupnega imenovalca. Ali lahko torej enačimo petkove in sredine protestnike? Kakšen je njihov potencial za varnostna tveganja, če je policija za 48 ur prepovedala javna zbiranja? Kaj lahko pomeni podcenjevanje njihove moči in kam lahko vodijo zahteve politike po bolj trdem odnosu do protestnikov. Odgovore išče voditelj Robert Škrjanc s sogovorniki. Gostje: - Miroslav Žaberl, varnostni strokovnjak, - Mihael Burilov, upokojeni policijski inšpektor, - Andraž Zorko, analitik z družbe Valicon, - Marko Polič, psiholog.
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
O mRNK cepivu proti raku trebušne slinavke in o lekcijah cepljenja proti covidu
Da bi dopust minil varno, policijska uprava Koper vsako leto organizira več preventivnih aktivnosti. Policisti tudi letos sodelujejo z istrskimi medobčinskimi redarji, nadzor opravljajo tudi s kolesi, kmalu se jim bodo pridružili trije policisti iz drugih policijskih uprav, ki poznajo romski jezik. Število kaznivih dejanj, povezanih s poletno turistično sezono, se vsako leto zmanjšuje.
Da bi dopust minil varno, policijska uprava Koper vsako leto organizira več preventivnih aktivnosti. Policisti tudi letos sodelujejo z istrskimi medobčinskimi redarji, nadzor opravljajo tudi s kolesi, kmalu se jim bodo pridružili trije policisti iz drugih policijskih uprav, ki poznajo romski jezik. Število kaznivih dejanj, povezanih s poletno turistično sezono, se vsako leto zmanjšuje.
Ministrstvo za javno upravo je v začetku januarja predstavilo sistem UeNaročanje, ki odpravlja dolge vrste ljudi pred upravnimi enotami. Kmalu po zagonu aplikacije so jo umaknili zaradi varnostne luknje v sistemu (SQL injection), ki bi lahko povzročila krajo osebnih podatkov in nepooblaščenim osebam dovolila spreminjanje, brisanje ali vnašanje podatkov. Tadej Hren (SI-CERT) tudi o največji in najresnejši grožnji kibernetski varnosti zadnjih let. Kritična ranljivost knjižnice Log4j je ogrožala več kot tri milijarde naprav po vsem svetu. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Ministrstvo za javno upravo je v začetku januarja predstavilo sistem UeNaročanje, ki odpravlja dolge vrste ljudi pred upravnimi enotami. Kmalu po zagonu aplikacije so jo umaknili zaradi varnostne luknje v sistemu (SQL injection), ki bi lahko povzročila krajo osebnih podatkov in nepooblaščenim osebam dovolila spreminjanje, brisanje ali vnašanje podatkov. Tadej Hren (SI-CERT) tudi o največji in najresnejši grožnji kibernetski varnosti zadnjih let. Kritična ranljivost knjižnice Log4j je ogrožala več kot tri milijarde naprav po vsem svetu. Zapiski in vse povezave te epizode so na val202.si/odbita
Novo šolsko leto je pred vrati in z njim nejevolja, ne le osnovnošolcev in dijakov, temveč tudi voznikov, ki se bodo znašli v gneči okoli šol. Šolske poti in okolice šol od voznikov zahtevajo še večjo pazljivost.
Novo šolsko leto je pred vrati in z njim nejevolja, ne le osnovnošolcev in dijakov, temveč tudi voznikov, ki se bodo znašli v gneči okoli šol. Šolske poti in okolice šol od voznikov zahtevajo še večjo pazljivost.
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, ki so osvojili prvo mesto v sklopu Aktivno na kolesu. Kako so dosegli ta uspeh in kaj vse so počeli na kolesarskih izletih, so povedali v oddaji Hudo.
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak, ki so osvojili prvo mesto v sklopu Aktivno na kolesu. Kako so dosegli ta uspeh in kaj vse so počeli na kolesarskih izletih, so povedali v oddaji Hudo.
V Svetovalnem servisu smo gostili izkušenega serviserja Jožeta Smoleta, ki je delil nasvete za redno vzdrževanje koles in odpravo napak. Govorili smo o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo kolesarji, kot so okvare prestav, zavornega sistema, obraba verige in podobno. Naš gost je podal praktične nasvete za prepoznavanje in odpravljanje teh težav in nam razložil, kako izvajati redna vzdrževalna opravila, ki podaljšajo življenjsko dobo kolesa. Odkrivali smo torej, kako izboljšati kolesarsko izkušnjo in kako se izogniti neprijetnim presenečenjem na poti.
V Svetovalnem servisu smo gostili izkušenega serviserja Jožeta Smoleta, ki je delil nasvete za redno vzdrževanje koles in odpravo napak. Govorili smo o najpogostejših težavah, s katerimi se srečujejo kolesarji, kot so okvare prestav, zavornega sistema, obraba verige in podobno. Naš gost je podal praktične nasvete za prepoznavanje in odpravljanje teh težav in nam razložil, kako izvajati redna vzdrževalna opravila, ki podaljšajo življenjsko dobo kolesa. Odkrivali smo torej, kako izboljšati kolesarsko izkušnjo in kako se izogniti neprijetnim presenečenjem na poti.
Bivalni kombiji oziroma avtodomi so v zadnjih letih doživeli razcvet in spadajo med najbolj priljubljena počitniška vozila v Evropi. Njihova bivalna nadgradnja, vgrajena znotraj tovornega prostora, lahko dosega skupno maso do 3500 kg, z njimi pa se lahko zapeljemo skoraj kamorkoli. A vožnja z avtodomom zahteva poleg spoštovanja varnostnih pravil nekaj dodatnega znanja, previdnosti in občutka za prostor. V svetovalnem servisu na vprašanja poslušalk in poslušalcev odgovarja Jure Gregorčič, strokovni sodelavec Motorevije. Pokličite nas ali nam pišite po elektronski pošti na naslov prvi@rtvslo.si ali prek posebnega obrazca na naši spletni strani.
Bivalni kombiji oziroma avtodomi so v zadnjih letih doživeli razcvet in spadajo med najbolj priljubljena počitniška vozila v Evropi. Njihova bivalna nadgradnja, vgrajena znotraj tovornega prostora, lahko dosega skupno maso do 3500 kg, z njimi pa se lahko zapeljemo skoraj kamorkoli. A vožnja z avtodomom zahteva poleg spoštovanja varnostnih pravil nekaj dodatnega znanja, previdnosti in občutka za prostor. V svetovalnem servisu na vprašanja poslušalk in poslušalcev odgovarja Jure Gregorčič, strokovni sodelavec Motorevije. Pokličite nas ali nam pišite po elektronski pošti na naslov prvi@rtvslo.si ali prek posebnega obrazca na naši spletni strani.
Prišel je čas, ko se šolarjem priporoča druženje in učenje preko spleta, saj jim je fizično druženje onemogočeno. Računalniki in telefoni so njihovi stalni spremljevalci, spletne vsebine so jim na voljo skoraj neomejeno in verjetno ni napačno sklepanje, da so vmes tudi zlonamerne vsebine. Na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, imajo veliko nasvetov o ravnanju na internetu, ki bi jih naj upoštevali vedno. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v drugo smer. Podrobneje je povprašala Vesna D. Novak.
Prišel je čas, ko se šolarjem priporoča druženje in učenje preko spleta, saj jim je fizično druženje onemogočeno. Računalniki in telefoni so njihovi stalni spremljevalci, spletne vsebine so jim na voljo skoraj neomejeno in verjetno ni napačno sklepanje, da so vmes tudi zlonamerne vsebine. Na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, imajo veliko nasvetov o ravnanju na internetu, ki bi jih naj upoštevali vedno. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v drugo smer. Podrobneje je povprašala Vesna D. Novak.
Potem ko se je izkazalo, da so pri slovenskih trgovcih in nato potrošnikih poleti končale breskve iz Srbije in slive iz Poljske, ki so vsebovale prepovedan pesticid, je Uprava za varno hrano poostrila nadzor nad sadjem in zelenjavo že ob uvozu. Pred kratkim so tako ustavili pošiljko 18-ih ton svežih kumar iz Srbije, v katerih so odkrili prevelik odmerek sicer dovoljenega pesticida. Po podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo je Slovenija odredila uničenje pošiljke. Preostale novice: V več evropskih mestih protestniki od politike zahtevali odločnejši boj proti podnebnim spremembam. Po rekordnem številu migrantskih prihodov na Lampeduso italijanska vlada kliče na pomoč Unijo. Slofest v Trstu ta konec tedna z gosti iz Slovenije in Italije povezuje obe skupnosti v mestu.
Potem ko se je izkazalo, da so pri slovenskih trgovcih in nato potrošnikih poleti končale breskve iz Srbije in slive iz Poljske, ki so vsebovale prepovedan pesticid, je Uprava za varno hrano poostrila nadzor nad sadjem in zelenjavo že ob uvozu. Pred kratkim so tako ustavili pošiljko 18-ih ton svežih kumar iz Srbije, v katerih so odkrili prevelik odmerek sicer dovoljenega pesticida. Po podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo je Slovenija odredila uničenje pošiljke. Preostale novice: V več evropskih mestih protestniki od politike zahtevali odločnejši boj proti podnebnim spremembam. Po rekordnem številu migrantskih prihodov na Lampeduso italijanska vlada kliče na pomoč Unijo. Slofest v Trstu ta konec tedna z gosti iz Slovenije in Italije povezuje obe skupnosti v mestu.
Poglobljeno raziskovanje fenomena videoiger v digitalnem prostoru je že več let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša. Ta gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije, pove kustosinja Maja Hodošček. Petra Mrša se je v najstniških letih zaljubila v film in to je tudi eden od glavnih razlogov, da je kasneje začela proučevati svet videoiger. "Kot pravi so se ji filmi vedno zdeli vznemirljivejši kot življenje samo. Ko je odraščala, se je vsebinam filmskega medija podobno prepuščala kot se večina mladih videoigram danes. Ta moč video igric se je sicer že začela v njeni mladosti, nje sicer takrat niso navdušile, so pa njene vrstnike, po letu dva tisoč pa so te preplavile svet." Eno od glavnih vprašanj, ki si ga je zastavila umetnica je: kako medij videoiger vpliva na odraščanje in na osebnost posameznika. Meja med fikcijo in realnostjo je s pojavom tega fenomena postala zabrisana. "Na začetku je družba narekovala vsebino videoiger, te so posnemale življenje, uresničevale so zabavnejšo ter enostavnejšo obliko stvarnosti." Petra Mrša pravi, da smo vse bolj priča obratnemu procesu, videoigre so začele oblikovati družbo. "Igre postajajo kompleksnejše od resničnega sveta. Da jih ljudje obvladajo morajo razviti posebne nove veščine, ki so lahko koristne v resničnem svetu. Z zamislimi iz fantazijskega sveta oblikujemo stvarnost, za katero si želimo, da bi bila enostavnejša, z bolj jasnimi pravili." Mrša se izogiba moraliziranju. Videoigre lahko imajo škodljiv vpliv, predvsem na ranljive skupine kot so otroci, a te so na udari že same po sebi. Gre za skrajne pojave. Ti pa so običajno najbolj odmevni. "Nasilje povezano z videoigrami in, ko se otroci zaradi njih manj učijo, je najbrž bolj odraz hitrega načina življenja. Po njeno ni nič narobe, če najstniki nekaj ur namenijo kakovostnim igram, kot je sama nekoč kakovostnim filmom." S ponudbo videoiger je enako kot s ponudbo knjig ali filmov. Veliko je šunda, do katerega pa je najlažje priti, saj ga industrija najbolj oglašuje. "Te igre seveda niso slabo narejene, gre za vrhunsko grafiko in tako naprej, a posameznik poleg zabave od njih nima veliko. A obstajajo tudi take igrice, ki skozi zabavo, tako kot nekateri filmi, lahko marsikaj povedo in se, da od njih tudi marsikaj naučiti." A kot pojasnjuje Petra Mrša, take videoigre niso na dlani, včasih je potrebno veliko truda, da se jih poišče, a se splača. Foto: Likovni salon Celje
Poglobljeno raziskovanje fenomena videoiger v digitalnem prostoru je že več let v ospredju umetniške prakse Petre Mrša. Ta gledalcu z različnih vidikov približa medij in kontekst videoiger ter poudari razširjeno rabo tehnologije, od njene uporabne do socialne funkcije, pove kustosinja Maja Hodošček. Petra Mrša se je v najstniških letih zaljubila v film in to je tudi eden od glavnih razlogov, da je kasneje začela proučevati svet videoiger. "Kot pravi so se ji filmi vedno zdeli vznemirljivejši kot življenje samo. Ko je odraščala, se je vsebinam filmskega medija podobno prepuščala kot se večina mladih videoigram danes. Ta moč video igric se je sicer že začela v njeni mladosti, nje sicer takrat niso navdušile, so pa njene vrstnike, po letu dva tisoč pa so te preplavile svet." Eno od glavnih vprašanj, ki si ga je zastavila umetnica je: kako medij videoiger vpliva na odraščanje in na osebnost posameznika. Meja med fikcijo in realnostjo je s pojavom tega fenomena postala zabrisana. "Na začetku je družba narekovala vsebino videoiger, te so posnemale življenje, uresničevale so zabavnejšo ter enostavnejšo obliko stvarnosti." Petra Mrša pravi, da smo vse bolj priča obratnemu procesu, videoigre so začele oblikovati družbo. "Igre postajajo kompleksnejše od resničnega sveta. Da jih ljudje obvladajo morajo razviti posebne nove veščine, ki so lahko koristne v resničnem svetu. Z zamislimi iz fantazijskega sveta oblikujemo stvarnost, za katero si želimo, da bi bila enostavnejša, z bolj jasnimi pravili." Mrša se izogiba moraliziranju. Videoigre lahko imajo škodljiv vpliv, predvsem na ranljive skupine kot so otroci, a te so na udari že same po sebi. Gre za skrajne pojave. Ti pa so običajno najbolj odmevni. "Nasilje povezano z videoigrami in, ko se otroci zaradi njih manj učijo, je najbrž bolj odraz hitrega načina življenja. Po njeno ni nič narobe, če najstniki nekaj ur namenijo kakovostnim igram, kot je sama nekoč kakovostnim filmom." S ponudbo videoiger je enako kot s ponudbo knjig ali filmov. Veliko je šunda, do katerega pa je najlažje priti, saj ga industrija najbolj oglašuje. "Te igre seveda niso slabo narejene, gre za vrhunsko grafiko in tako naprej, a posameznik poleg zabave od njih nima veliko. A obstajajo tudi take igrice, ki skozi zabavo, tako kot nekateri filmi, lahko marsikaj povedo in se, da od njih tudi marsikaj naučiti." A kot pojasnjuje Petra Mrša, take videoigre niso na dlani, včasih je potrebno veliko truda, da se jih poišče, a se splača. Foto: Likovni salon Celje
Zdaj je 15. november, ko bomo morali zadostiti zakonu o obvezni zimski opremi na vozilih, že precej blizu. Prav lahko pa se zgodi, da vreme tudi že prej poskrbi za zimske razmere na cesti, zato je priporočljivo, da smo pripravljeni že prej. Morda so ustrezne zimske gume res tiste, ki so najpomembnejše kar zadeva zimsko opremo vozila, a je za varno vožnjo v zimskih razmerah pomembnih še tudi veliko drugih dejavnikov. Predvsem smo sami vozniki tisti, ki lahko naredimo največ za varno vožnjo tudi v težjih voznih razmerah.
Zdaj je 15. november, ko bomo morali zadostiti zakonu o obvezni zimski opremi na vozilih, že precej blizu. Prav lahko pa se zgodi, da vreme tudi že prej poskrbi za zimske razmere na cesti, zato je priporočljivo, da smo pripravljeni že prej. Morda so ustrezne zimske gume res tiste, ki so najpomembnejše kar zadeva zimsko opremo vozila, a je za varno vožnjo v zimskih razmerah pomembnih še tudi veliko drugih dejavnikov. Predvsem smo sami vozniki tisti, ki lahko naredimo največ za varno vožnjo tudi v težjih voznih razmerah.