Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Avtomobilsko prometne minute

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Zadnje

Predelava kombijev v počitniške dome

2. 7. 2022

Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.

Z elektriko previdno - lahko nas strese

25. 6. 2022

Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.

Avto in radio sta tesno povezana

18. 6. 2022

Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.

Motorist - pogosto problem in hkrati rešitev

4. 6. 2022

Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.

Mladi drugače dojemajo promet

21. 5. 2022

Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

14. 5. 2022

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.

Strošek servisiranja avta je zelo pomemben

14. 5. 2022

Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.

Edino država lahko poceni gorivo

7. 5. 2022

Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.

Volan že dolgo ni samo krmilo

30. 4. 2022

Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.

Parkirišča za invalide

23. 4. 2022

Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.

Z elektriko previdno – tudi v mobilnosti

16. 4. 2022

Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.

Avtomobili zbirajo in delijo podatke, tudi naše

9. 4. 2022

Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.

Vedno več tankov in vedno manj avtomobilov

2. 4. 2022

Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.

Deljena mobilnost v hribovitem okolju

19. 3. 2022

Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.

Kolesarji na cesti niso sami

12. 3. 2022

Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.

Mladi se v prometu vedejo bolj varno

5. 3. 2022

Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.

Avtomobili kot potujoče novoletne jelke

26. 2. 2022

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Kako voziti ponoči

5. 2. 2022

Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.

Fordov odličen potovalni dostavnik

3. 2. 2022

Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.

Žrtev prometnih nesreč je vse več

29. 1. 2022

Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.

Avtomobili se veselo dražijo

22. 1. 2022

Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.

Telefona ne damo iz rok

15. 1. 2022

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

8. 1. 2022

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.

Novoletna avtomobilska poslanica

1. 1. 2022

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

18. 12. 2021

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.

Zakaj smo se odvezali

11. 12. 2021

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.

Tudi v vodiku je prihodnost

4. 12. 2021

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.

Katrca jih ima 60

27. 11. 2021

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

20. 11. 2021

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

12. 11. 2021

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.

Moralna teža avtomobila

6. 11. 2021

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

30. 10. 2021

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.

Kako voziti ekološko s hibridom

23. 10. 2021

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

16. 10. 2021

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.

Ponovno na izpitno vožnjo

9. 10. 2021

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".

Ni vse v elektriki

2. 10. 2021

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.

Kolesa so vse težja in hitrejša

25. 9. 2021

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.

Sprememba potovalnih navad je nujna

18. 9. 2021

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

11. 9. 2021

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.

Avtomobilski saloni se spreminjajo

4. 9. 2021

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.

Poreklo avtomobilov

28. 8. 2021

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

20. 8. 2021

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.

Mnogi se veselijo vožnje čez rdečo

18. 8. 2021

Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.

OI tudi promocija mobilnosti

11. 8. 2021

Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.

Polnjenje ali menjava baterije pri električnem avtu?

17. 7. 2021

Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.

Znamke imajo pri poimenovanju modelov različne prijeme

10. 7. 2021

Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.

Projekt Sopotnikov v Kočevju bodo nadgradili

3. 7. 2021

V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.

Motorist ne more biti vedno prvi

26. 6. 2021

Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.

Na počitnice bomo šli z avtom

19. 6. 2021

Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.

Asistenti prevzemajo nadzor nad motocikli

12. 6. 2021

Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.

Ofenziva z električnimi se nadaljuje

5. 6. 2021

Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.

Hibridni plaz se je sprožil na Japonskem

22. 5. 2021

Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.

Električni avtomobil je za mnoge že najbolj "pravičen" pogonski sistem

15. 5. 2021

Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.

Kaj dela na cesti kenguru

8. 5. 2021

Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.

Ford je delavce nadziral tudi doma

1. 5. 2021

V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če  kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.

Skoraj vsi so avti beli

24. 4. 2021

Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.

Nekateri asistenti so v vozilih nepogrešljivi

10. 4. 2021

Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.

Pod motoristično čelado

3. 4. 2021

Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Pod motoristično čelado

3. 4. 2021

V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.

Tovornjaki so in bodo na avtocestah

26. 3. 2021

Časi so pač taki, da je kamionov na naših cestah, predvsem avtocestah, vedno več. Posredno to pomeni tudi to, da je na račun teh, kamionov manj prostora za osebne avtomobile. Zato smo pozdravili zakonsko uredbo, ki od 15. januarja preprečuje tovrstno prehitevanje in oviranje prometa na avtocesti, in sicer podnevi na odseku od Šentilja do Kopra za tovornjake, težje od sedem ton in pol. Tako na hitro se to zdi olajšanje, izboljšanje razmer, kar nedvomno tudi je, a vseeno prinaša neke nove situacije, poudarja Andrej Brglez.

Gume so velika grožnja okolju

20. 3. 2021

Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.

Vsako leto imate lahko novega

6. 3. 2021

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.

Da le ne svinjajo po našem vrtu

27. 2. 2021

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

20. 2. 2021

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.

Hitrost včeraj, danes in jutri

13. 2. 2021

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

6. 2. 2021

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

30. 1. 2021

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

23. 1. 2021

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

16. 1. 2021

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.

Pet finalistov za Slovenski avto leta

9. 1. 2021

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.

Mobilna novoletna poslanica

2. 1. 2021

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

26. 12. 2020

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

19. 12. 2020

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.

Moralna teža avtomobila

12. 12. 2020

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

5. 12. 2020

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

28. 11. 2020

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.

Manj davka in nižje kazni

21. 11. 2020

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

14. 11. 2020

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

7. 11. 2020

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.

Za več varnosti bi se morali razkriti

31. 10. 2020

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

24. 10. 2020

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.

E-Mobilnost postaja vsakdan

17. 10. 2020

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.

Vodik lahko postane resna izbira

10. 10. 2020

Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.

Črni ogljik je resen onesnaževalec

3. 10. 2020

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.

Teden mobilnosti

26. 9. 2020

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

19. 9. 2020

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

12. 9. 2020

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

5. 9. 2020

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

29. 8. 2020

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

22. 8. 2020

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.

Pes dobro vpliva na voznika

8. 8. 2020

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.

Hibrid ni eden, hibridov je več

1. 8. 2020

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

25. 7. 2020

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

18. 7. 2020

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

11. 7. 2020

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

4. 7. 2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.

APM 1. 1. 2022

30. 12. 2021

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

27. 6. 2020

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.

Prevoz koles na avtomobilu

20. 6. 2020

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.

Andrej Brglez: Mobilnost jutrišnjega dne mora biti javno dobro

13. 6. 2020

O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.

Gremo mi na elektriko

13. 6. 2020

Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.

Brezplačen javni prevoz

12. 6. 2020

Ideja je enostavna. Brezplačen javni prevoz bi v teoriji moral k uporabi pritegniti več ljudi, kar pomeni, da bi jih posledično več pustilo svoje avtomobile doma. Temu pa sledi niz ugodnih vplivov: prevozne mestne vpadnice, ki bi zapovrh proizvajale manj hrupa in izpustov; mestna središča v katerih bi hitreje našli parkirno mesto, namesto dodatnih parkirišč pa bi nekatere površine lahko ozelenili. Razmišljamo o možnostih za uvedbo v Sloveniji in pregledamo izkušnje iz tujine.

Souporaba vozil po epidemiji

12. 6. 2020

oronavirus je vplival tudi na področje souporabe vozil – torej tistih storitev, ki vam omogočajo vožnjo z avtomobilom, brez da bi si ga dejansko lastili. Platforme, ki ponujajo take storitve, so v preteklih letih hitro rasle, epidemija pa jih je seveda ustavila. S sogovorniki razmišljamo o tem, kakšna je pot naprej. Gosta: Marko Javornik (Voyego) in Tadej Martinčič (prevoz.org).

Renault captur je izjemno napredoval

6. 6. 2020

Renault captur stane 14 tisočakov, s pridihom prestiža pa lahko tudi dvakrat več. V Revozu zdaj izdelujejo tudi clio 100 TCe LPG, Fordov transit je dobil 10-stopenjski samodejni menjalnik, vsi modeli pa filter, ki ščiti tudi pred virusi. Jeep Compass je osvežen, izdelujejo ga v italijanski tovarni. Prodaja avtomobilov v maju je bila nekoliko boljša, a še vedno občutno manjša kot v lanskem primerljivem obdobju.

Vožnja z motorjem je rekreacija za možgane

30. 5. 2020

Začetek motociklistične sezone se je letos nekoliko raztegnil, bomo rekli, kakorkoli pa so mnogi motoristi že prevozili prve kilometre ali pa jih bodo v bližnji prihodnosti. Andrej Brglez poudarja, da je zelo pomembno, da motorist ves čas vožnje razmišlja, kaj se lahko zgodi. Če misli odtavajo drugam, je to lahko usodno. V bistvu je vožnja z motorjem odlična rekreacija za možgane. Zapelje nas tudi Hyundai Santa Fe, ki je odličen družinski prevoznik in eden tistih SUV, ki lahko konkurira tudi bolj renomiranim in prestižnim. Pri Audiju ne pozabljajo na karavane. Novi A4 Avant je bistveno bolj prostoren od predhodnika, sicer pa privlačnega videza, tehnično dovršen in sploh pravi predstavnik premium znamke. Pri Peugeotu pa so se spomnili prve vgradnje volana - to se je zgodilo daljnega leta 1894. Zdaj volan že dolgo ni le usmerjevalec koles, vsa vozila so opremljena z večfunkcijskimi volani.

Bodo Slovenski dobavitelji preživeli?

23. 5. 2020

Slovenska dobaviteljska avtomobilska industrija zaposluje 40 tisoč ljudi, nič dobrega se ji ne piše v zadnjem času, iz znanih razlogov. To je pred dnevi v Odmevih skušal razložiti tudi direktor podjetja Hidria Holding Iztok Seljak, ki je poudaril doprinos panoge v državni proračun. Če pomoč države ne bo pametna in hitra, bo preživetje mnogih naših dobaviteljev pod velikim vprašajem. Andrej Brglez pa dodaja, da to, kar se v panogi dogaja, ni prišlo nepričakovano in da smo tudi pri nas na to že opozarjali. Če politika ne bo hitro in ustrezno reagirala, bo gospodarstvo čez dve, tri leta še v veliko večjih težavah.

Nakup avtomobila je izjemno zahtevno opravilo

16. 5. 2020

Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste, tudi do 40 odstotkov. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati. Sicer pa velja, da se sami s seboj dogovorimo, kakšen avtomobil v resnici potrebujemo, potem pa je treba preveriti in preračunati veliko stvari, da pridemo na koncu do za nas najugodnejše ponudbe.

Nakup avtomobila je zahtevno opravilo

16. 5. 2020

Andrej Brglez poroča, da so nekateri prodajalci v avtomobilskih salonih v zadnjih dneh le zaznali malo več živahnosti, ljudje počasi spet prihajajo ogledovat, preizkušat in izbirat nove avtomobile. Ena od značilnosti zadnjih dni pa je tudi, da nekateri ponujajo že kar neverjetne popuste. Če človek verjame, se da zdaj avto kupiti praktično za pol cene, nekateri oglašujejo 40 odstotni popust. Težko verjamemo, da bi kdo prodal avtomobil za ceno, ki bi pomenila izgubo. Kljub vsemu pa zagotovo drži, da se da v dneh, ko se avtomobilski trg spet počasi prebuja, iztržiti nekoliko nižjo ceno ali za enako prejeti kakšen dodatek, ki bi ga sicer morali doplačati.

Leto 2020 bo tudi Peugeotovo

15. 5. 2020

Zapeljal nas je novi Peugeot 2008 z zmogljivim bencinskim trivaljnikom in še vedno sveži 3008 z dizlom in odličnim osem stopenjskim samodejnim menjalnikom. Škoda bo kmalu pripeljala mestnega SUVja z robustnim značajem, to bo kamiq Scoutline, Citroen in Peugeot elektrificirata dostavnike, Goodyear pa izboljšuje lastnosti svoje celoletne pnevmatike.

Kupci avtomobilov čakajo

9. 5. 2020

Kar zadeva trgovanje z avtomobili, lahko rečemo, da so napovedi po svetu zmerno optimistične in kažejo ali raje upajo na krizo v obliki črke U – kar je natanko tisto o čemer smo pri nas že govorili pred približno mesecem. To potrjuje zdaj tudi raziskava Boston Consulting Group, ki napoveduje prav tako krivuljo krčenja in okrevanja s 6 do 9 mesečno upočasnitvijo avtomobilske industrije…. Kakorkoli, postavlja se vprašanje, kako globoko je korona zarezala v družinski proračun in v kakšni potrošniški kondiciji so kupci. Direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar razkriva, da se z določenimi ukrepi in olajšavami trudijo priti nasproti kupcem, Andrej Brglez pa poudarja, da je naš avtomobilski trg trenutno v fazi razmišljanja, da pa je še kako pomemben za poživljanje gospodarstva v širšem smislu.

Trendi in nova podoba avtomobilske industrije

2. 5. 2020

Avtomobilska industrija je bila že pred začetkom pandemske krize pred velikim izzivom - kako izpeljati kolosalen in zelo drag premik k električnim vozilom. Zaprtja tovarn po vsem svetu so velika podjetja zdaj spravila v finančne težave, s kakršnimi se niso spopadla že desetletja. Nekateri največji proizvajalci se morajo za ohranjanje likvidnosti zadolževati pod krutimi obresti, ki v primeru Forda dosegajo skoraj 10 odstotkov. V denarnih težavah so se znašli tudi dobavitelji, ki so pomembni za slovensko gospodarsko sliko. Komentirajo Andrej Brglez, Stojan Petrič (Kolektor) in Rasto Oderlap (Autocommerce).

Avtonomna vozila nudijo nove možnosti za varnejšo dostavo dobrin

25. 4. 2020

Javni potniški promet še vedno stoji, epidemija pa nas sili, da vse več razmišljamo o alternativnih modelih prevoza, ki bi lahko v časih večjih fizičnih razdalj med ljudmi ponudili možnosti, o katerih do zdaj še nismo glasno govorili. Z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti, tokrat o avtonomnih vozilih, ki bi lahko kmalu spremenila način dostavljanja dobrin, ter pomladni akciji za varnejši javi promet in dobro počutje.

Gospodarske olimpijske igre v avtomobilski industriji

18. 4. 2020

Mobilni v teh dneh nismo prav zelo, a vseeno to ne pomeni, da v avtomobilski industriji vse stoji na mestu. Veliki proizvajalci iščejo poti iz krize, ki že kaže zobe. Evropsko združenje proizvajalcev je ta teden objavilo prve podatke o prodaji v marcu, torej mesecu, ko so evropske države ena za drugo začele sprejemati ukrepe za omejevanje gibanja. 55 odstotkov manj avtomobilov so prodali v primerjavi z lanskim marcem, v absolutnih številkah pa je bila prodaja avtomobilov marca najnižja po letu 1990. Ti podatki so opozorilo, da bo na avtomobilskem trgu prišlo do velikih sprememb, velika podjetja pa so začela z izigravanjem tekmecev na trgu, opozarja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.

Prvi koraki k ponovnemu odpiranju avtomobilske industrije

11. 4. 2020

Avtomobilska industrija je bila v zadnjih desetletjih eden izmed najmočnejših motorjev evropskega gospodarstva, v Evropski uniji zagotavlja 14 milijonov delovnih mest in prispeva 7 odstotkov evropskega BDP. Zdaj je v krizi, katere obsega še ne poznamo povsem natančno, jasno pa je, da bo zaprtje desetin avtomobilskih tovarn v Evropi velik izziv za prihodnje mesece in leta. Vlade in uprave podjetij zdaj iščejo načine, kako proizvodnjo spet čim prej zagnati, v Sloveniji se je ta teden prva tovarna že odprla, to je bila novomeška Adria Mobil. Stanje na trgu komentirata generalna direktorica Adrie Mobil Sonja Gole in opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.

Promet v času epidemije

4. 4. 2020

Zaprti so lokali in gostilne, zaprte so mnoge trgovine, ceste pa seveda ostajajo odprte in na njih se moramo še vedno držati pravil. Z vodjo Sektorja prometne policije Ivanom Kapunom se pogovarjamo o novem načinu dela tistih, ki so na cestah vedno prisotni - torej prometnih policistov, Andrej Brglez pa razmišlja o spremenjenem konceptu osebnega prostora in varnostne razdalje.

Velika avtomobilska podjetja še nikoli niso videla take krize

28. 3. 2020

Avtomobilska industrija je v Evropi praktično zastala, takega stanja, kot so mu priča v tem nenavadnem zgodovinskem trenutku, niso avtomobilski proizvajalci doživeli še nikoli. Praktično vsa velika podjetja so zaprla tovarne v Evropi, v Združenih državah se tovarne prav tako zapirajo, medtem ko se na Kitajskem zdaj stanje že počasi normalizira. Ker je pred avtomobilsko industrijo zdaj velik izziv, nas je zanimalo, kako ga doživljajo veliki proizvajalci in kam jih bo vodila pot naprej. Komentirata Tom Fux (Toyota) in Andrej Brglez.

Spoznali smo krhkost sistema nove mobilnosti

14. 3. 2020

V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo na vseh linijah veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije. Razmišlja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.

Peugeot 208 s slovenskim volanskim sistemom

7. 3. 2020

Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.

Ali avto res naredi človeka?

29. 2. 2020

Ponovno nas obišče Renault clio, Slovenski avto leta 2020. Čeprav ni prav pogosto, da pri manjših avtomobilih naletimo na dizle, pa clio dokazuje, da tudi tovrstnim motorjem še ni odbila zadnja ura. Še enkrat se bomo vprašali, če avto res naredi človeka oziroma če po tipu in videzu avtomobila res že lahko sklepamo, kdo oziroma kakšen je voznik. Francoska premijska znamka DS je predstavila veliko napredno limuzino DS 9, Španska Cupra pa je ob družbi Seat dobila svoj novi sedež.

Mazda CX30 je odličen posebnež

22. 2. 2020

Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.

Tudi pri corsi je noč nepomembna

8. 2. 2020

Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.

Ponujajo se nove oblike mobilnosti

1. 2. 2020

Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.

Škoda superb je postala moderna admiralska ladja

25. 1. 2020

Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.

Ford "vidi" okoli ovinka in opozarja

18. 1. 2020

Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.

Kamor si traktor ne upa, gre jimny

11. 1. 2020

Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.

Kakšno je bilo avtomobilsko 2019

4. 1. 2020

Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.

Kakšno je bilo avtomobilsko 2019

4. 1. 2020

Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.

Voznik lahko predvideva, stroj tega še ne zna

28. 12. 2019

Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.

»Električarji« prihajajo na večja vrata

21. 12. 2019

Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.

Sneg in led – nevarnost na tovornjakih

14. 12. 2019

Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.

Zmanjšana vidljivost pomeni tudi zmanjšanje hitrosti

7. 12. 2019

Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.

Japonska ne potrebuje iniciative Heroji furajo v pižamah

30. 11. 2019

Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.

Povpraševanje po električnih vozilih presega ponudbo

23. 11. 2019

Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.

Pri Hyundaiju je pomembna črka N

16. 11. 2019

Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.

Volan zaenkrat ostaja v rokah voznika

9. 11. 2019

V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.

Umirjeno pridem hitreje

2. 11. 2019

O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.

Kombinacija športni terenec – hibrid je zmagovalna

26. 10. 2019

Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.

Simulator vožnje potuje po Sloveniji

19. 10. 2019

V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.

V avtomobile prihaja glasovno upravljanje

12. 10. 2019

Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.

V avtomobile prihaja glasovno upravljanje

12. 10. 2019

Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.

Pomembno je v kakšnem avtu te vidijo drugi

5. 10. 2019

Statistika pove, da skoraj dve tretjini kupcev izbere avtomobil z očmi in jim je pomembna predvsem oblika. Morda so tudi zato tako imenovani SUV-ji, športni terenci, križanci, kakorkoli jih pač imenujemo, zadnja leta dobesedno zavzeli trg in ga ukradli predvsem enoprostorcem in karavanom. So vseh barv, oblik in velikosti. Kako da so prodrli tako hitro, zakaj, ali so jih hoteli uporabniki, se sprašuje Andrej Brglez.

Vodik je lahko energent prihodnosti

28. 9. 2019

Andrej Brglez komentirala izjavo prvega moža Kie v Evropi Emilia Herrere, ki pravi, da bo do leta 2030 tržni delež vozil na električni pogon znašal 23 do 25 odstotkov in tak delež naj bi potem obstal tudi v prihodnje. Poudaril je še, da je vodik eden izmed energentov, ki bodo v prihodnjih letih še kako pomembni. Če spomnimo, da je med petimi milijoni električnih vozil na svetu le 11 tisoč takih na gorivne celice, ki potrebujejo za proizvodnjo električne energije vodik, potem je kar težko verjeti, da bi vodik res lahko bil tako pomemben energent v prihodnjih letih. A Andrej razmišlja, da je prednosti pri uporabi vodika kar nekaj – ena zelo pomembna je recimo tudi ta, da ohranja skoraj celotno znano uveljavljeno verigo posrednikov, ki sodelujejo pri proizvodnji oziroma še bolj pri distribuciji, kar iz gospodarskega vidika vsekakor ni nepomembno. Skratka, kaže, da bo vodik v bližnji prihodnosti postal pomemben energent pri pogonu vozil.

Zakajen rabljen avtomobil je težje prodati

18. 9. 2019

Kajenje v avtomobilu, pa da so v njem še otroci, se nam zdi vsaj neokusno, mislim pa, da bi lahko uporabili tudi še kakšen bolj sočen pridevnik. Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštututa za javno zdravje opozarja, da so posledice, če so otroci dlje časa in večkrat izpostavljeni dimu v kabini avtomobila, lahko celo usodne, predvsem za dojenčke. Andrej Brglez pa poudarja, da s tem, če odpremo okno, ko kadimo v avtomobilu, nismo kaj dosti naredili, kajti 80 odstotkov dima je nevidnega. Ob tem, da si s kajenjem tudi zmanjšamo pozornost na dogajanje na cesti, pa bi moralo biti za Slovence še posebej pomembno to, da se zakajeni avtomobili težje prodajajo in za nižjo ceno.

Tudi Frankfurtski salon je okrnjen

11. 9. 2019

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Prvo pot v šolo si zapomnimo za vedno, mustanga tudi

4. 9. 2019

Vsem aktivnostim, ki jih Agencija za varnost prometa še z drugimi deležniki izvaja vsako leto ob začetku šolskega leta za večjo varnost šolarjev, se je letos pridružilo še sporočilo nekaterih najvidnejših politikov s predsednikom vlade na čelu. Pot v šolo je tista, ki jo prvič naredimo sami in za vedno nam ostane v spominu. Takrat dobimo tudi občutek, da smo le majhen delček nekega velikega sveta, ki je ves čas v gibanju in se premika. Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo v tem prometnem živžavu skrbeti eden za drugega, poudarja tudi Andrej Brglez.

Asistenčni sistemi – korak k dojemanju avtonomne vožnje

28. 8. 2019

Evropski parlament je pred meseci sprejel odločitev, da bodo do leta 2024 napredni vozniški asistenčni sistemi postali obvezen del opreme v vozilih – ne samo v osebnih, ampak tudi v kombijih, avtobusih in tovornjakih. To lahko razumemo kot pomemben korak k dojemanju avtonomne vožnje, a za zdaj sta seveda odgovornost in varnost še vedno v rokah voznika. Nakup tovrstnih sistemov bi seveda lahko stimulirale tudi zavarovalnice, a zaenkrat še ne kažejo tega veselja in imajo še vedno svojo matematiko, poudarja Andrej Brglez.

Več udobja in varnosti, pa tudi nevarnosti za motoriste

21. 8. 2019

Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?

Varnostni sistemi tudi izzivajo

14. 8. 2019

Dejstvo je, da so varnostni sistemi v vozilih izjemno dvignili raven varnosti, a Andrej Brglez je ugotovil, da se nekateri z njimi podajajo v še večje nevarnosti. Med preizkušanjem najmodernejšega motocikla, ki omogoča še hitrejše in tudi zanesljivejše vožnje v ovinkih, je razmišljal, da bo to mnoge izzvalo, da bodo poskušali meje svojih zmogljivosti in zmogljivosti motocikla postaviti še višje. Na ta način bodo s še drznejšo vožnjo izzivali usodo še pri višjih hitrostih.

Nogam dvignjenim na armaturo grozi varnostni meh

7. 8. 2019

Prejšnji teden smo se ukvarjali z neprimerno obutvijo za volanom, tokrat bomo »napadli« sovoznike oziroma predvsem sopotnice na prednjem sedežu; namreč, pogosto lahko opazimo, predvsem poleti, kako med vožnjo uživajo, ko dvignejo noge na armaturno ploščo, s stopali vse tja do vetrobranskega stekla. Mislim, da je bolje, da sploh ne razmišljamo, kaj bi se zgodilo, če bi šlo kaj narobe, a narobe žal včasih gre. Tam nekje v višini kolen je skrit varnostni meh, ki se v primeru trka lahko sproži in nas -namesto da bi nas zaščitil, poškoduje, opozarja Andrej Brglez.

Manj nevarno je za volanom biti gol kot bos

31. 7. 2019

Vemo, da mnogi ne premišljujete kaj dosti o tem, kako se boste obuli, preden sedete za volan. Zakon pri nas (in tudi v večini drugih Evropskih držav) tudi ne narekuje premišljevanja in ne obvezuje, da bi za vožnjo bila potrebna kakšna predpisana obutev. Saj kar gre, tudi v coklah, ali tudi brez njih, a morda se vam je vseeno že kdaj zgodilo, da se vam je primerila kakšna nerodnost, da se je natikač morda zataknil, ali da vam je bosa noga malce zdrsnila s pedala, pa ste se nekako rešili, ni bilo panike. Lahko pa kdaj pride do nje, je recimo treba na hitro reagirati, odločno in močno pritisniti na zavoro. Andrej Brglez trdi, smo takrat, če smo neprimerno obuti, veliko bolj nevarni.

Klimatska naprava je varnostni element

24. 7. 2019

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Avtomobil je lahko topla greda

17. 7. 2019

Če bi oblikovalci avtomobilov sledili temperaturnim razlikam, potem bi jih zagotovo oblikovali drugače. Res je, da so tudi stekla precej drugačna kot nekdaj, a avtomobil na toplem soncu vseeno lahko postane – recimo kar topla greda. Temperatura se mimogrede dvigne na 40, 50 stopinj, tudi več. Velike steklene površine, ki sicer prinesejo več svetlobe v kabino in zato prijetnejše vzdušje, so po drugi strani vzrok, da se avtomobil še bolj in hitreje segreje na neznosno temperaturo. Pomembna je tudi barva vozila. Meritve so pokazale, da se pri zunanji temperaturi 25 stopinj notranjost avtomobila bele barve segreje na 60, črnega pa na 80 stopinj Celzija, pove Andrej Brglez.

Sluh – varnostni sistem, ki ga izklapljamo

10. 7. 2019

Posvetimo se vožnji v mestnem vrvežu, kjer se gnete množica različnih prevoznih sredstev, ki jih je vedno več in so vedno hitrejša. Mi pa se ob vsem tem odpovedujemo enemu najpomembnejših varnostnih sistemov. Andrej Brglez se spomni dogodka v džungli, kjer ni mogoče preživeti brez izostrenega sluha. Mi pa v prometni džungli tlačimo v ušesa slušalke in tako ne slišimo, kaj se dogaja…opozoril na to, kako pomembno je, da slišimo, kaj se dogaja okrog nas.

Debat o varnosti motoristov ni nikoli dovolj

3. 7. 2019

Zapeljal nas je eden redkih pravih terencev, ki mu ni nerodno tudi na avtocesti. Tudi na električna vozila ne pozabimo, potem pa spet povemo nekaj o avtonomnih obetih. Sicer pa je na vrhuncu motociklistična sezona, razpravljanja o varnosti motoristov pa nikoli ne zmanjka. Mitja Gustinčič je napisal nadaljevanje uspešnega priročnika Magisterij vožnje z motorjem.

Na Kitajskem puščajo kolesa vsepovsod

26. 6. 2019

Tokrat se še enkrat več odpravimo v mestni vrvež, kjer mrgoli množica raznoraznih prevoznih sredstev. Predvsem varnost je tema, ki nas v zvezi s tem zadnje čase zaposluje. To poudarja tudi Andrej Brglez, ki pa ob tem opozarja še na eno težavo, ki jo bomo verjetno kmalu občutili tudi po nekaterih naših mestih. Na Kitajskem, recimo, imajo po mestih že obilico težav, ker uporabniki kolesa, ki si jih izposodijo, potem puščajo vsepovsod. Tudi v Parizu skiroje menda odlagajo čisto povsod, zato je morala zakonodaja že dvigniti glas.

DARS omogoča nadzor kamionov

19. 6. 2019

DARS je uvedel posebno signalizacijo, imenujejo jo Interaktivna prometna signalizacija za nadzor in izločanje, ki nagovarja voznike tovornjakov in jih povabi oziroma jim narekuje, da zapeljejo na parkirišče. Tam jih recimo pričakajo pripadniki posebne policijske enote, ki so dobro opremljeni in izurjeni za natančen pregled vozila oziroma tovora, pa lahko seveda tudi voznika. Nadzor zdaj izvajajo na posebno urejenih parkiriščih, ker so bile prej cestninske postaje, recimo na Logu ali na Torovem. Prve tovrstne akcije so bile »uspešne«, če razumemo pod tem število kršiteljev, ki so bili ujeti na delu. Namen tovrstnih nadzorov, ki bodo v bodoče pogosti, je seveda, da se spravi s ceste kršitelje in se posredno poveča varnost tudi za druge udeležence, poudarja Andrej Brglez.

Tehnologija nas lahko opozori na vozilo na nujni poti

12. 6. 2019

Kar zadeva prometni živžav na cestah, ulicah, pločnikih in tudi površinah za pešce, je v teh dneh na vrhuncu. Tudi prevoznih sredstev je vedno več, tudi vedno več različnih. Kako naj se udeleženci znajdemo v tem? Naši možgani težko ves čas sprejemajo in spremljajo vse, kar se pomembnega dogaja okrog nas. Rešitev, ali pa vsaj del rešitve lahko pomenijo nove tehnologije, ki omogočajo prenašanje informacij med uporabniki, ki lahko napovedo "prihodnost" v prometu. A zato bi morali biti uporabniki pripravljeni posredovati podatke o tem, kje so, kam potujejo, kako hitro. Tako bi lahko naše vozilo sprejelo informacijo, da se bomo čez nekaj sekund recimo srečali z vozilom na nujni poti in bomo obveščeni o tem, še preden zagledamo modre luči ali zaslišimo zvočna opozorila, torej bomo pozorni.

Hibrid je lahko konkurenčna izbira

5. 6. 2019

Hibribnih vozil je vedno več, o tem ni nobenega dvoma. Nekateri (recimo Toyota) so prepričani, da je to dandanes najbolj sprejemljiv način pogona. Verjetno vas mnoge zanima, kako se obnašajo, kako je s stroški hibrida v primerjavi z dizlom ali bencinom. Pri sosedih so vzeli pod drobnogled Ford mondeo in naredili natančno primerjavo med vsemi tremi različicami. Ugotovili so, da če voznik v petih letih prevozi povprečno do sto tisoč kilometrov – se pravi do dvajset tisoč na leto, je hibridna različica cenovno najbolj ugodna – s tem seveda, da prodajalec ponudi ugodno nakupno ceno, ki je blizu bencinski različici, tako je bilo v primeru testiranja Fordovega modela mondeo. Če pa uporabnik na leto prevozi recimo povprečno trideset tisoč kilometrov ali celo več, pa je kralj še vedno dizelski model.

Vožnje z avtodomom se lotimo odgovorno

29. 5. 2019

Tisti, ki pogosto potujete z avtodomom, veste, da tovrstna potovanja zahtevajo nekaj znanja in priprave, da potem ni kakšnih težav in nevšečnosti. Andrej Brglez opozarja, da je ena od značilnosti avtodomov tudi ta, da njihova konstrukcija ne zagotavlja podobne varnosti za potnike kot recimo tista pri osebnih avtomobilih.  Mnogi notranjost avtodoma, opogumljeni z množico odlagalnih površin in predalov ter omaric, pretirano natrpajo in vozilo naložijo preko skrajnosti. Tako še dodatno trpijo zavore, predvsem pri vožnji navzdol. Poleg tega si mnogi še neizkušeni uporabniki avtodoma začrtajo prezahtevne potovalne poti, kar jih lahko utrudi in dodatno ogrozi prometno varnost. Skratka, potovanje z avtodomom je lahko zabavno in prijetno, a treba je upoštevati določena pravila in zakonitosti tovrstnega potovanja.

Komu bi izdali lokacijo svojega avtomobila

22. 5. 2019

Pomembno vprašanje današnjega časa je, ali smo pripravljeni razkriti in z drugimi deliti lokacijo svojega vozila. Na ta način bomo namreč lahko potovali hitreje in bolj varno. Vprašanje je seveda tudi, komu zaupati podatke. Izkušnje povedo, da nekateri spretno trgujejo z našimi podatki, mi pa od tega pravzaprav nimamo nič. Zdaj bi se tudi že morali zavedati, da če smo pripravljeni deliti svojo lokacijo, bi morali za to tudi nekaj dobiti, opozarja Andrej Brglez.

Majhen T-cross je velik avto

15. 5. 2019

V preše in tovarne se valijo zvitki jeklene pločevine, ven prihajajo kokoši z zlatimi jajci. T-cross je ena teh kokoši, ki postavlja nova merila. Največje presenečenje v kabini je to, da ga ni. Ergonomija, počutje – mogoče še najmanj materiali – so točno taki, kot jih pri Volkswagnu pričakujete.In morda še največja prednost vozila: naša starajoča se populacija se s svojimi starajočimi se telesi lahkotno in brez zaletavanja v pločevino usede v vozilo. Tako da je teh deset centimetrov, kolikor je višji od Pola, bolj kot brezpotnim avanturam namenjenih čisto običajnemu sedenju.

Električna vozila so le ena od mobilnih alternativ

8. 5. 2019

Z vso odgovornostjo do javnosti in njene električne mobilnosti si upamo kot eni redkih zatrditi: »Električna mobilnost je predvsem sijajna marketinška kategorija!« Je sijajen oglasni pano za zelene aspiracije vladajočih elit, a do njene splošne uporabe bodo pretekla desetletja. Renault je ob tem eden redkih proizvajalcev, ki vsaj po našem razumevanju vidi električno prihodnost tako, kot se bo na koncu tudi udejanjila: kot eno izmed alternativ fosilnim gorivom, in Renaultev avtomobil Zoe, ne glede na to, da ga konkurenca zasmehuje kot zastarelega, predstavlja natanko to, kar električna vozila zdaj so: delno eksotična mobilna alternativa z določenim potencialom.

Kamion je njegov drugi dom

1. 5. 2019

Ker je praznik dela, bo spregovori nekdo, katerega delo je vse prej kot enostavno in lahko, je tudi nepredvidljivo in nevarno. Henrik Ivanšek iz Ponikve pri Šentjurju je eden tistih, ki za volanom preživi več kot tretjino dneva, tovornjak je njegova pisarna že od leta 1983. Dogodivščin – takih in drugačnih se je v teh letih nabralo nešteto. Navdušenje nad kamioni pa ga je zgrabilo – podobno kot mnoge otroke, že zelo zgodaj.

Avtomobilski proizvajalci kritizirajo Teslo

24. 4. 2019

Kljub temu, da je okoli avtonomne vožnje še kar nekaj negotovosti in nedorečenosti (o tem smo že večkrat govorili), pa nekateri z velikim veseljem oglašujejo vožnjo brez sodelovanja voznika, prednjači pa predvsem Tesla. Zdaj so glas dvignili nekateri pomembni proizvajalci, ki opozarjajo, da z avtonomno vožnjo ne gre hiteti in da je potrebno še prej urediti nekatera tehnična in zakonska določila. Andrej Brglez poudarja, da je v vozilih že kopica asistenčnih sistemov, da jih bo tudi vedno več, zato se da občasno prepustiti vodenje vozila robotu, a še vedno mora biti šofer pozoren in odgovoren za vsem kar se zgodi.

Novi načini proučevanja nesreč za večjo varnost motoristov

17. 4. 2019

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.

Naziv Slovenski avto leta je šel v prave roke

10. 4. 2019

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.

Tretja stopnja avtonomne vožnje je lahko nevarna

3. 4. 2019

Nekateri avtomobilski proizvajalci razmišljajo, da bi v vozilih ponudili sistem, ki bi prevzel odgovornost avtonomne vožnje, vendar pa bi voznik moral biti v kočljivih situacijah, ki jim avto sam ne bi bil kos, sposoben v desetih sekundah prevzeti nadzor. Andrej Brglez trdi, da bi na ta način zašli na negotovo sivo področje mobilnosti. Varneje bi bilo preskočiti tretjo stopnjo avtonomne vožnje in vstopiti v četrto, kjer avtomobil lahko pelje sam, a le na točno določenih in označenih odsekih avtocest.

Avto lahko pelje sam, a odgovoren je voznik

27. 3. 2019

Zdaj že kar pogosto slišimo koga, ki se pohvali, da je že toliko in toliko kilometrov njegov avtomobil peljal samostojno, da mu je vsaj za nekaj časa prepustil upravljanje. S pomočjo aktivnega tempomata in sistema, ki avtomobil vsaj določen čas pelje po sredini voznega pasu, se da vožnjo prepustiti avtomobilu. A sistem, ki preprečuje, da bi vozilo zapeljalo čez linijo voznega pasu, deluje le nekaj časa, potem pa običajno pozove voznika, naj spet sam prevzame volan. Voznik se dotakne volana in potem avtomobil spet prevzame krmilo. Postopek se lahko ponavlja in na ta način si lahko voznik pričara približek avtonomne vožnje, ki pa seveda to v resnici ni. Gre za dobrodošlo pomoč asistenčnih sistemov, sicer pa je za vse še stoodstotno odgovoren voznik, opozarja Andrej Brglez.

Sto stanovanj ali en avto

20. 3. 2019

Še zadnji pogled na ženevski salon, ki je sicer že zaprl vrata za obiskovalce. Elektronski sistem je zadnji dan, torej v nedeljo zvečer zaznal nekaj več kot 600 tisoč obiskovalcev, kar je približno 9 odstotkov manj kot lani. So pa seveda bolj množično v uporabi druge oblike spremljanja tamkajšnjega dogajanja. Tokrat se Andrej Brglez ozira na tiste najdražje športne in superluksuzne avtomobile. Mnoge poganja tudi elektrika, veliko pa še vedno bencin in dizel. Kakšen je smisel razstavljanja tovrstnih požrešnih vozil v luči čim bolj ekološke usmerjenosti v prihodnost. Kam so odpeljali Bugattija, ki ga cenijo na 16,7 milijona evrov.

Jeseni nova Renault clio in Peugeot 208

13. 3. 2019

Sprehod po ženevskem salonu, ki je ta teden še odprt. Andrej Brglez je ugotovil, da izstopata predvsem dva avtomobila, ki občutno kreirata prodajne številke pri nas – Renault clio in Peugeot 208. Predvsem clio (ki je nekako tudi naš) vsaj na zunaj ne prinaša revolucionarnih sprememb, sta pa oba nova avtomobila naredila velik korak naprej, kar zadeva kvaliteto izdelave in opremljenost s sodobnimi asistenčnimi sistemi. Peugeot 208 prihaja z bencinskimi in dizelskimi motorji, pa tudi v električni verziji ter tudi s samodejnimi menjalniki, ki jih Peugeot v zadnjem času tudi pri nas že uspešno uvaja v večjih modelih. Pisane ponudbe električnih vozil smo v zadnjih letih po salonih tudi vajeni, tokrat je morda nekaj posebnega vendarle novi Audi e-tron. Gre za sicer polnokrven premijski Audi, katerega posebnost je električni pogon.

Ženeva kaže prihodnost mobilnosti

6. 3. 2019

Če bi šli v Ženevo in se sprehodili po razstavnih prostorih, bi med sijočo pločevino našli kar nekaj zelo dragih primerkov. Sicer pa največ pozornosti tam kradeta novi Renault clio in Peugeot 208, vodilni možje avtomobilske industrije pa poudarjajo, da težje najdejo skupni jezik s politiko kot nekdaj. V navadi je zdaj že nekaj časa, da v Ženevi pred otvoritvijo salona razglasijo tudi Evropski avto leta. Tokrat se je zgodilo prvič, da sta po glasovanju 60 specializiranih novinarjev iz 23 držav dva avtomobila prejela enako število točk, in sicer Jaguar I-Pace in Alpine A110. Naslov je na koncu osvojil Jaguar I-Pace, ker so ga novinarji večkrat postavili na prvo mesto.

Samodejno zaviranje v serijski opremi

27. 2. 2019

Pozivom za uvedbo obveznega vgrajevanja sistema za samodejno zaviranje v sili za vse avtomobile so se pred časom pridružili tudi Združeni narodi – zakonodajni predlog so podpisali predstavniki 40 držav. Evropski parlament je obvezno vgrajevanje takšnega sistema sprejel kot del resolucije o reševanju življenj leta 2017. Tudi mi pozdravljamo vse pobude za obvezno uvedbo »asistenta« za zaviranje v sili, a obenem ugotavljamo, da je treba natančno določiti standarde. Praksa je tudi pokazala, da običajno preteče zelo dolgo časa, da se kakšen varnostni dodatek začne serijsko vgrajevati v vozila in bojimo se, da bo tudi tokrat tako.

Zavijanje desno pri rdeči luči

20. 2. 2019

Rdeča luč na semaforju jasno sporoča, da se moramo ustaviti – tako je po zakonu, tako so nas učili in še učijo. A če je križišče pregledno in imate namen zaviti desno, bi morda lahko tudi pri nas (ponekod to že počno) poskusili z vožnjo čez rdečo luč. Seveda ne gre povsod, pa tudi določena pravila je treba upoštevati, recimo obvezno je treba ustaviti in se prepričati, če je zavijanje varno. V anketi vas je bila tretjina za to, da bi zavijanje desno pri rdeči poskusno uvedli tudi pri nas.

Zavijanje desno pri rdeči luči

13. 2. 2019

Skoraj ne verjamem, da ne bi tudi vas že kdaj prijelo, da bi, ko ste stali na preglednem križišču pri rdeči luči, smuknili desno, ker res ni bilo nikogar nikjer. A to je po zakonu pri nas enostavno vožnja čez rdečo in zato tudi kaznivo. Marsikje v tujini je drugače, ponekod je to že dolgoletna praksa, naši severni sosedje ravno zdaj preizkušajo, ali bi to povečalo pretočnost prometa in ne zmanjšalo prometne varnosti. Tudi pri nas se je pred časom že šušljalo o morebitnih tovrstnih eksperimentih, a je potem vse potihnilo. Zanima nas, če bi vi bili za, da to morda le preizkusimo tudi pri nas.

Prihodnost je digitalni radio

6. 2. 2019

DAB sprejemnik dandanes v avtomobilih ni več redkost, je pa EU pred kratkim naložila članicam, da v dveh letih prilagodijo zakonodajo, po kateri bodo morali biti vsi avtomobili v prodaji serijsko opremljeni z radii, ki bodo sprejemali digitalni signal. Ta omogoča nemoten in kvaliteten sprejem, večjo izbiro programov in še nekatere dodatne funkcije. Z digitalnim signalom je v Sloveniji trenutno pokritih 89 odstotkov avtocest in hitrih cest in 70 odstotkov gospodinjstev. Največja uporabnost sistema pa se kaže v avtomobilih – če torej danes kupujete avto, bodite pozorni tudi na sprejemnik, opozarja vodja organizacijske enote Oddajniki in zveze RTV Miran Dolenec.

Znanstvena fantastika postaja realnost.

30. 1. 2019

Dve veji razmišljanja, razvoja avtonomne vožnje obstajata. Prva je, da bi vozilo sodelovalo z ostalimi in bi delilo podatke v oblaku, ki bi bil tako operater mobilnosti, druga pa – in s to se avtomobilisti bolj ukvarjajo, da bi vsak avto sam imel tako močno pamet, da bi bil sposoben se voziti sam in sobivati z ostalimi. V prehodni fazi pa bi moral robot tudi čim bolje razumeti človeške vozniške navade, da bi se lahko čim lažje znašel med človeškimi vozniki. Ker so vozniške navade, razvade in napake lahko različne po področjih in državah, bi imel avtomobil več prilagojenih programov, načinov vožnje, da bi čim bolje razumel navade voznikov in prilagodil svojo vožnjo okolju, kjer bi takrat vozil.

Avto-helikopter si je zamislil že da Vinci

23. 1. 2019

Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.

Čeprav gledamo, naši možgani ne vidijo

16. 1. 2019

Kaj pomeni, če telefoniramo med vožnjo – o tem smo govorili in opozarjali že neštetokrat. V teh dneh so policisti poostrili nadzor nad tem početjem – ve se, da če voznik telefonira med vožnjo, je to tako kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Ko telefoniramo, s tem obremenimo eno roko, ki bi sicer lahko bila na volanu. Zmanjša se koncentracija in izgublja pogled s ceste, naše misli niso pri stvari. Vožnja avtomobila pa je kompleksna stvar, ki zahteva celega človeka. Ne vemo tudi, zakaj vozniki, ki imajo v avtomobilih sisteme za povezavo (in teh je veliko), ne povežejo svojih naprav z avtomobilom – s tem bi vsaj osvobodili še drugo roko.

Škodljive snovi v otroških varnostnih sedežih

9. 1. 2019

Če na hitro preletimo zaključke po zadnjem testiranju otroških varnostnih sedežev, ki ga je izvedla AMZS v sodelovanju s partnerskimi avtomobilskimi klubi in organizacijami za varstvo potrošnikov, lahko ugotovimo, da večjih varnostnih pomanjkljivosti niso odkrili. Kljub temu jih je šest dobilo oceno slabo – ker so vsebovali prevelike količine zdravju škodljivih snovi v delih sedežev, ki pridejo v stik z otrokom. K temu, da so otroški sedeži vedno bolj varni, pripomorejo tudi novi standardi. Zdaj so pomembne predvsem višine otrok. Sicer pa je priporočilo, da izbiramo med otroškimi varnostnimi sedeži, za katere so znani primerjalni testi. Če bomo torej izbrali sedež, ki ni bil testiran po evropskih standardih, je njegova ustreznost lahko zelo vprašljiva.

Pregled avtomobilskega leta 2018

2. 1. 2019

Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.

LED smerniki v megli za večjo varnost

26. 12. 2018

Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

19. 12. 2018

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

12. 12. 2018

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.

Na listju zdrsne kot na snegu

5. 12. 2018

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

28. 11. 2018

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.

Marihuana – nevarnost za volanom

14. 11. 2018

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

7. 11. 2018

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

31. 10. 2018

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

24. 10. 2018

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.

Promet je timsko delo

17. 10. 2018

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

10. 10. 2018

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.

Kako vozimo živali v avtomobilih?

3. 10. 2018

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

26. 9. 2018

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

19. 9. 2018

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.

Na vpoklice vozil smo se navadili

12. 9. 2018

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.

Kadilci vozijo cenejše avte

5. 9. 2018

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.

Šolske poti bodo spet oživele

29. 8. 2018

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.

Spet jih bomo peljali v šolo

22. 8. 2018

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.

Prihodnost samovozečih avtobusov

21. 11. 2018

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.

Motorist je motorist tudi poleti

8. 8. 2018

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.

Ko avto sam parkira

1. 8. 2018

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.

Sistem za samodejno zaviranje serijsko

25. 7. 2018

Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.

Nekateri asistenčni sistemi bi morali biti serijski

18. 7. 2018

Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.

Z ovinkom moramo skleniti dogovor

11. 7. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame

4. 7. 2018

Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?

Ne pretiravajmo z ohlajevanjem avtomobila

27. 6. 2018

Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.

Oblak informacij za večjo varnost

20. 6. 2018

Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.

Sanacije vedno ob nepravem času

13. 6. 2018

To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.

Avtomobil, vir podatkov

6. 6. 2018

Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.

Po volitvah se bomo vozili hitreje in bolje

30. 5. 2018

Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.

Dizel, bencin ali hibrid?

23. 5. 2018

Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.

Kolesarjev je vedno več

16. 5. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Avtomobilska stekla so pomemben varnostni element

9. 5. 2018

Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.

Zemljevid za motoriste

2. 5. 2018

Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.

Kolesarjenje je globalni fenomen pametne mobilnosti

25. 4. 2018

Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.

Načini za umirjanje hitrosti

18. 4. 2018

Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.

86 odstotkov motoristov se je že znašla v kritični situaciji

11. 4. 2018

Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.

Samovozeča Slovenija

4. 4. 2018

Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.

Bliskovit tehnološki napredek hitro postane nevaren

28. 3. 2018

Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.

Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih

21. 3. 2018

Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.

Dizlom še zdaleč ni odklenkalo

14. 3. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Ženeva - avtomobilski salon

7. 3. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Kupci se o avtomobilih pozanimajo na internetu

28. 2. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Terenec na dobrih gumah - to je zmaga

21. 2. 2018

Praktično v vsaki oddaji omenjamo porast povpraševanja po t.i. športnih terencih, križancih, SUV-jih ali kakor jih že imenujemo. Ta vozila so nekoliko drugačna, temu se prilagaja tudi spremljevalna industrija, mislimo predvsem na pnevmatike. Gumarska industrija razvija in izdeluje pnevmatike, ki nudijo terencem boljši oprijem, tako so vozila varnejša. Na to dostikrat niti ne pomislimo.

Avtomobilska kabina kot prostor druženja

14. 2. 2018

Danes (dnevu primerno) opozorimo, kakšen pomen ima lahko kabina avtomobila za dva

Pešci hodimo kot zombiji

7. 2. 2018

Nedvomno drži, da smo drugi udeleženci v prometu dostikrat premalo pozorni na pešce, po drugi strani pa drži tudi, da pešci, ki smo tudi del mobilnosti, kar sami iščemo nevarnosti ob srečanjih z drugimi udeleženci in premalo pazimo nase.

Kraje vozil z brezkontaktnimi ključi tudi pri nas

31. 1. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Uporaba telefona za volanom

24. 1. 2018

Po raziskavi Agencija za varnost prometa pri nas uporablja mobilni telefon med vožnjo 75 odstotkov voznikov

APM

17. 1. 2018

Jutri bo razglasitev slovenskega avta leta 2018. Zdaj bomo glasovali tudi novinarji, jutri zvečer po 20. uri pa boste lahko v TV oddaji Avtomobilnost na TV Slovenija in tudi pri nas, na spletni strani Vala 202 izvedeli zmagovalca.

V Berlinu sto tisoč novih parkirnih mest

10. 1. 2018

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Ženske najraje vozijo Minije

3. 1. 2018

Evropska prodajna statistika v letu 2017 kaže na to, da se prodaja še naprej dviga, prav tako se še posebej veča delež športnih terencev. Med temi je v Evropi najbolj prodajan model Opel crossland. Tudi pri nas je podobno, prodaja raste, tudi delež športnih terencev. Andrej Brglez tudi poudarja, da je pri nas najbolj »ženski« avto Mini, moški imajo radi Porsche, mlajši kupujejo Seat in Škodo, starejši Suzuki, Dacio.

Avtomobil, ki vozi bolje od njegovega voznika

27. 12. 2017

Janez in Marko se bosta kot običajno ozrla na leto, ki mineva in spomnila na nekatere dogodke, povezane z mobilnostjo…

Kitajska električna nevarnost

20. 12. 2017

Kitajci načrtujejo tudi več sto menjalnih mest, kjer bodo uporabniki lahko v treh minutah zamenjali baterijo.

Vožnja v zimskih razmerah

13. 12. 2017

Z Andrejem Brglezom o vožnji v zimskih razmerah. Zakon predpisuje obvezno zimsko opremo, a to še zdaleč ni vse, kar nam lahko olajša vožnjo v težjih razmerah.

Vsi smo že spali za volanom

6. 12. 2017

Noči so daljše, pogosto smo v tem času še bolj utrujeni in zaspani, iz mrzlega sedemo v avto, ki se segreje; ko je toplo, še lažje zakinkamo. Po ocenah, ki temeljijo na raziskavah v okviru Evropske unije, je voznikov, ki zaspijo za volanom od 10 do 20 odstotkov. V bistvu vemo, kako utrujenost prepoznati, a si pogosto »zatiskamo« oči pred tem, dobesedno, kar pa potem lahko pelje v izredno nevarne situacije. Kako se ubraniti? Pravzaprav nič ne pomaga kaj dosti, treba si je vzeti odmor, se naspati. Da je utrujenost pogosta spremljevalka voznikov potrjuje tudi Andrej Brglez.

Ležanje za volanom ni priporočljivo

29. 11. 2017

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Avtomobili morajo ven iz mesta

22. 11. 2017

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Glasujete za slovenski avto leta

15. 11. 2017

Val 202 tudi letos skupaj s TV oddajo Avtomobilnost, Motorevijo AMZS, časopisi Delo in Slovenske novice, Dnevnik in Nedeljski dnevnik ter Večer, Siol.net – portalom Avto-moto in Avto magazinom organizira izbor za Slovenski avto leta 2018.

Na OI v Tokiu se bodo vsi vozili avtonomno

8. 11. 2017

Na minulem avtomobilskem salonu v Tokiu so Japonci napovedali, da se bodo na OI na Japonskem leta 2020 udeleženci iger lahko vozili z avtonomnimi vozili.

E-klic: Pomemben in nujen dodatek v avtomobilu

25. 10. 2017

Države EU bodo morale imeti vzpostavljen sistem e-call do konca letošnjega leta

Drzna strategija vlade za leto 2030

18. 10. 2017

Skladno s strategijo zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov leta 2030 bi morali pri nas voziti po cestah približno 130.000 električnih vozil.

Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini?

11. 10. 2017

Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini? Se kazen ali del kazni lahko »prenese« tudi domov? Kako in kdaj prihaja do izmenjave podatkov o kršiteljih med državami? Odgovarja višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije Robert Vehovec.

Tudi Golf bo nekoč vozil avtonomno

4. 10. 2017

Je prenovljeni golf še vedno merilo vseh stvari in avtonomna vožnja

Po avtomobilskem sejmu v Frankfurtu

27. 9. 2017

Najbolj pogosto uporabljena beseda na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu je bila elektrifikacija. Kaj želijo avtomobilski proizvajalci povedati s tem, ko zatrjujejo, da bodo imeli v nekaj letih v prodajnih salonih na desetine elektrificiranih modelov vozil?

O pomoči ponesrečencem v prometnih nesrečah

20. 9. 2017

Kateri so najbolj pogosti vzroki za to, da ne pomagamo (si ne upamo) ponesrečencem v prometnih nesrečah in kako najlažje in najhitreje osvežiti znanje prve pomoči.

Japonsko-italijanske vaje v slogu

13. 9. 2017

Tokrat smo govorili o italijanski avtomobilski zgodovini in uveljavitvi novega svetovnega standarda pri merjenju škodljivih izpustov

Zombi pešci s pametnimi telefoni

6. 9. 2017

O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.

Avtomobilska jesen

30. 8. 2017

Zunaj je še poletje, v avtomobilskem razumevanju letnih časov pa se je že začela jesen. In začela se je na veliko - z novo Fiesto, Fordovo uspešnico. 41 let in sedma generacija vozila tvorijo zgodbo ki je, vsaj v okvirih evropskega Forda, postala najbolj prepoznaven obraz koncerna. Ko je Fiesta v sedemdesetih začela svojo pot, je bilo poimenovanje "mestni avto" še v povojih, danes pa se je omenjeni razred razvil v nekaj, kar še zdaleč ne zadovoljuje zgolj mobilnih potreb urbanega prebivalstva.

Prikazovalniki hitrosti so pomembno orodje!

23. 8. 2017

Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih samo za 1 km/h, bi bilo tam 4 odstotke manj nesreč, zunaj naselij pa dva. Lani je Zavarovalnica Triglav s podjetjem Sipronika v projektu Skupaj umirjamo promet postavila 18 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, letos jih bodo ob začetku šolskega leta še 12.

Boji za čistejše okolje ali drugi interesi

16. 8. 2017

Zapeljali smo se "zgoraj brez" s prodajno kraljico med dvosedežnimi kabrioleti, potem pa še opozorili, da razvpiti ameriški napadi na Volkswagnove dizle niso imeli nobene zveze z borbo za čistejše okolje. Tudi za zdajšnjo gonjo proti dizlom v Nemčiji je značilno, da so v ospredju drugi interesi in ne okoljski ...