Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. Takrat je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz, kar je v njej prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Po letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika. Njen pesniški opus obsega deset pesniških zbirk za odrasle. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke. Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo. Potem ko je za Pandurjevo uprizoritev Fausta prevedla nekaj odlomkov drugega dela Fausta, je v naslednjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Z Eriko Vouk se je leta 2001 pogovarjala Vida Curk.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk se je po končani klasični gimnaziji v Mariboru vpisala na študij psihologije in filozofije v Ljubljani. Leta 1980 se je zaposlila v Mariborski knjižnici. Takrat je sodelovala v gledališki skupini Tomaža Pandurja Tespisov voz, kar je v njej prebudilo umetniško žilico, ki jo je razvijala že kot gimnazijka. Po letih ustvarjalnega premora pa je ponovno začela pisati in leta 1984 izdala svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Bela Evridika. Njen pesniški opus obsega deset pesniških zbirk za odrasle. Čeprav vse življenje živi v Mariboru, išče navdih v mediteranskem prostoru. Ob pesniških zbirkah za odrasle je izdala tudi pesniško zbirko za otroke. Ob literarnem ustvarjanju je pomembno tudi njeno prevajalsko delo. Potem ko je za Pandurjevo uprizoritev Fausta prevedla nekaj odlomkov drugega dela Fausta, je v naslednjih sedmih letih prevedla vseh 7499 verzov drugega dela Goethejeve mojstrovine. Z Eriko Vouk se je leta 2001 pogovarjala Vida Curk.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.
Erika Vouk, letošnja prejemnici Prešernove nagrade za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja, se je rodila v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Gre za pionirsko delo in velik dosežek, ne le zanjo kot prevajalko in pesnico, temveč za slovenski narod. V Literarni matineji pa nekaj več tudi o tem, kako Eriko Vouk vidijo njeni ustvarjalni kolegi, prijatelji in sopotniki, in o tem, kako poezijo in prevajanje razume sama.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Prejemnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf in publicist Henrik Neubaer. Nagrade Prešernovega sklada pa dobijo pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir. Druge teme: - Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo premierja Roberta Goloba k dialogu z vlado. - Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv. - Izraelska vojska širi ofenzivo na celotno območje Gaze.
Prejemnika letošnjih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf in publicist Henrik Neubaer. Nagrade Prešernovega sklada pa dobijo pesnica Miljana Cunta, dramska igralka Jana Zupančič, mezosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern ter grafični oblikovalec Tomato Košir. Druge teme: - Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo premierja Roberta Goloba k dialogu z vlado. - Opolnoči občutna pocenitev pogonskih goriv. - Izraelska vojska širi ofenzivo na celotno območje Gaze.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024. Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk in baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist ter pedagog dr. Henrik Neubauer. Pisava Erike Vouk nagovarja zadržano, vendar estetsko dovršeno, vrednost njene poezije pa izkazuje 11 pesniških zbirk, ki so izhajale med letoma 1984 in 2018. Njeno pisanje pa, še beremo v utemeljitvi, označujeta težnja h kultiviranju jezika in želja po osmišljanju sveta. Prejela je več prestižnih pesniških priznanj, med drugim leta 2015 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Henrik Neubauer je kot baletni solist odplesal skoraj vse pomembnejše vloge, nato je deloval še kot koreograf in operni režiser, bil umetniški vodja ljubljanskega in mariborskega baleta, pedagog in publicist. In še bi lahko naštevali. Razglasili so tudi nagrajence Prešernovega sklada - to so pesnica Milljana Cunta, igralka Jana Zupančič, mezzosopranistka Nuška Drašček, stripar Ciril Horjak, scenaristka in režiserka Sara Kern in grafični oblikovalec Tomato Košir.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Upravni odbor Prešernovega sklada je danes razglasil prejemnike najpomembnejših državnih nagrad na področju kulture za leto 2024.Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta na predvečer kulturnega praznika prihodnje leto prejela pesnica in prevajalka Erika Vouk ter baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog Henrik Neubauer. Drugi poudarki oddaje: - Sindikati javnega sektorja in vlada nadaljujejo pogajanja o plačnem sistemu. Zahteve sindikatov so znane, odgovor vlade še ne. Njeno delo so danes kritično ocenili gospodarstveniki, ki nasprotujejo obremenitvam. Z novim letom obrtnike in podjetnike čaka veliko povišanje stroškov za elektriko. - Čiščenje vodotokov in urejanje strug na Savinjskem je treba pospešiti, opozarjajo domačini, saj so poplave še vedno stalnica. Direkcija za vode pravi, da dela vse v svoji moči. - Izraelska vojska je razširila svoje napade na osrednji in južni del Gaze. Prebivalci opozarjajo, da se nimajo kam umakniti. Govorec izraelske vlade Eylon Levy je mednarodno skupnost posvaril, da morajo Združeni narodi nehati gojiti palestinske sanje o nasilni osvoboditvi Izraela in njegovem izbrisu iz zemljevida. Naslednja generacija mora vedeti, da bo Izrael ostal tam, kjer je.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobáková Repar Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Stanislava Chrobáková Repar Bere Jasna Rodošek.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano smo tokrat predstavili novo zbirko Erike Vouk z naslovom Ta dan, z zvrstnim podnaslovom Balade. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
V rubriki Zbrano, zapisano, prebrano smo tokrat predstavili novo zbirko Erike Vouk z naslovom Ta dan, z zvrstnim podnaslovom Balade. Knjiga je izšla pri založbi Pivec.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo letos prejme pesnica in prevajalka Erika Vouk. Za njeno plemenito govorico se ji poklanjamo tudi na Radiu Maribor – v oddaji Valovanje besed. Avtorica Simona Kopinšek.
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo letos prejme pesnica in prevajalka Erika Vouk. Za njeno plemenito govorico se ji poklanjamo tudi na Radiu Maribor – v oddaji Valovanje besed. Avtorica Simona Kopinšek.