Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Simfonietta spada med skladateljeva zgodnja dela, nastala je leta 1951, tri leta po Krekovem zaključku študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Lucijana Marije Škerjanca. Poslušali bomo izvedbo dela iz leta 1987 v interpretaciji Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Sama Hubada.

Pesem Nekakšni ljudje Wislawe Szymborske natančno povzame hkrati perspektivo vojnih žrtev in tistih, ki jih nemo opazujejo ali celo, ki se znašajo nad njimi. Prevajalec Niko Jež, interpret Gašper Lovrec. Posneto 2022.

Poslušamo Gozdne prizore, op. 82 Roberta Schumanna, Koncertno etudo v As-duru poimenovano Gozdno šumenje Franza Liszta, drugi stavek Lovske simfonije Frana Gerbiča z naslovom Gozdna idila, skladbo Iz gozdov Antonína Leopolda Dvořáka za klavir štiriročno, pesem Gozdni mrak Johannesa Brahmsa ter Gozdno tišino, četrti stavek iz Liričnih skladb, op. 71 Edvarda Griega.

Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.

Na 15. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem. Mašuje župnik Jakob Trček, pri maši sodelujejo animatorji iz župnije Šentrupert.

Tokrat bomo prisluhnili glasbi, ki 4. julija letos zazvenela v Viktorijini dvorani v Ženevi. Tam se je predstavil Orkester francosko govoreče Švice pod vodstvom Lorenza Viottija. Pod njegovo taktirko je orkester izvedel »Simfonijo št. 3 v F-duru, op.90« Johannesa Brahmsa, »Simfonijo št. 7 v d-molu, op.70« Antonina Dvoržaka in ob koncu še »Madžarski ples št. 1 v g-molu« Johannesa Brahmsa.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddaje Humoreska tega tedna v juliju posvečamo avstrijskemu avtorju s preloma 19. v 20. stoletje – Petru Altenbergu. Tokrat nekaj impresionističnih zapisov in aforističnih drobcev namenja ženskam. O njih je namreč Altenberg veliko in vneto pisal, nikoli pa se ni poročil ali imel otrok. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef, Violeta Tomič, Sabina Kogovšek ter Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Nejc Zupančič, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Posneto leta 2014.

v odlomkih iz del Donizettija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa ml. in Verdija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Najvišje glasbeno-umetniško priznanje na Danskem - nagrado Léonie Sonning - je letos prvič v dolgoletni zgodovini podeljevanja, vse od leta 1959, ko je prvi prejemnik postal Igor Stravinski, prejel Danski godalni kvartet. Zasedba se je v 23. letih mednarodnega delovanja močno utrdila kot eden najprodornejših in najimenitnejših komornih glasbenih sestavov na svetu. Na koncertu ob podelitvi nagrade Sonning 5. junija letos v dvorani danske Kraljeve akademije za glasbo v Koebenhavnu so člani Danskega godalnega kvarteta pripravili izviren in nadvse raznovrsten spored, s katerim so poslušalce popeljali na glasbeno popotovanje skozi različne repertoarje in dobe svojega delovanja. V prvem delu sporeda so združili moči z Danskim nacionalnim dekliškim zborom in godali Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, s katerimi so izvedli glasbeni kolaž del Vivaldija, Haydna, Beethovna, Schuberta, Nielsena, Šnitkeja, Caroline Shaw, Johna Adamsa in Aleja Carra, vse to pod geslom 'Kurirano popotovanje po glasbeni zgodovini Danskega godalnega kvarteta'. V drugem delu koncerta je zvenelo še obsežnejše delo Johna Adamsa z naslovom Absolute Jest, za godalni kvartet in simfonični orkester, prežeto z motivi legendarnih zrelih del Ludwiga van Beethovna, ki jih je Adams vtkal v svojo značilno minimalistično glasbeno govorico.

Ameriška teologinja dr. Noreen Herzfeld je profesorica znanosti in religije na Univerzi St. John's v Collegevillu v zvezni državi Minnesota. Pri svojem delu združuje zanimanje za krščansko in islamsko duhovnost z etičnimi in verskimi vprašanji, ki jih odpirata umetna inteligenca in digitalna kultura. Leta 2008 je poučevala na Univerzi in drugih visokošolskih ustanovah v Sarajevu, zadnje čase pa redno sodeluje z Znanstveno-raziskovalnim središčem v Kopru. Tam jo je srečal tudi Janko Petrovec. V pogovoru sta se dotaknila zlasti duhovnih in etičnih dilem, ki jih s sabo prinaša širjenje umetne inteligence.

Letos mineva 430 let od skladateljevega rojstva, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. Velja za vodilnega orgelskega skladatelja tako imenovane severnonemške šole v prvi polovici 17. stoletja, hkrati za predhodnika Dietricha Buxtehudeja in Johanna Sebastiana Bacha. Njegove skladbe so bile že za časa njegovega življenja zelo priljubljene in razširjene; skoraj izključno je pisal za orgle, ustvaril pa je tudi nekaj skladb za čembalo ter za glas in inštrumente s tipkami. Iz njegove glasbe tu in tam zaveje duh Jana Pieterszoona Sweelincka, kar ne preseneča, saj je bil njegov učenec v Amsterdamu. A kakorkoli – Scheidemanova orgelska dela združujejo Sweelinckovo zanimanje za virtuozno figuracijo z bolj tradicionalno polifonijo, oboje pa je skladatelj skrbno prilagodil tipu severnonemških orgel.

Slava Kurilov je bil sovjetski, kanadski in izraelski oceanograf, ki je živel v drugi polovici 20. stoletja. Leta 1974 je pobegnil iz Sovjetske zveze, in sicer tako, da je skočil z velike potniške ladje, plaval dva dni ter pristal na filipinskem otoku Siargao. V potopisnem romanu z naslovom Sam v oceanu opiše skok ter samo plavanje v morju, zgodbo pa preplete s svojo duhovno ter osebno potjo k svobodi. Knjigo je prevedla Lijana Dejak. Prevajalka: Lijana Dejak, interpret: Gregor Zorc, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Posneto leta 2025.