Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu koralni preludij Zbudite se, kliče nas glas, BWV 645 Johanna Sebastiana Bacha v transkripciji za klavir Ferruccia Busonija, Suita v F-duru za dva rogova, godala in continuo Georga Philippa Telemanna, Fantazija za rog, pozavno in orgle Enriqueja Crespa, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella in Sanjarjenja, op. 47 Josefa Bohuslava Foersterja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Romanca za klavir, op. 5 Petra Iljiča Čajkovskega, uvertura Fidelio, op. 72 Ludwiga van Beethovna in prva knjiga Pesmi brez besed, op. 19b Felixa Mendelssohna.

Srbskega književnika Miloša Crnjanskega poznamo predvsem po njegovem proznem delu - najbolj znano je njegovo monumentalno delo Selitve. Pisal pa je tudi poezijo, ki sodi v ekspresionistični del srbskega modernizma. Tokrat predstavljamo njegovo pesem s povednim naslovom Poletje v Dubrovniku leta 1927, ki jo je prevedel Veno Taufer, interpretira pa jo Kristijan Muck.

Na sporedu Ciganska romanca v h-molu za violino in klavir Ursule Bagdasarjanz, Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, Slovanska fantazija za kornet in klavir Carla Höhneja, suita Živalski karneval Camilla Saint-Saënsa, Bakrorezi za klavir Clauda Debussyja, Divertimento za pihalni orkester Oliverja Waespija, Sonata št. 2 za violino in klavir Germaine Taileferre in Koncert za klavir, trobento in godalni orkester v c-molu, op. 35 Dmitrija Šostakoviča.

Ottorino Respighi je znan kot eden najvplivnejših italijanskih skladateljev, pionir italijanske simfonike na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje ter prefinjen raziskovalec in občudovalec glasbene literature starejših obdobij. Čeprav je zgodba o njegovih skladateljskih začetkih vsem dobro znana, saj je vanjo vpleten vplivni ruski skladatelj in profesor Rimski-Korsakov, ne moremo spregledati dejstva, da je Respighi že pred njunim srečanjem ustvaril večje število skladb, ki so tako po svoji obsežnosti kot po premišljeni strukturi in obdelavi glasbenega gradiva nakazovale veliko nadarjenost takrat komaj dvajsetletnega violinskega virtuoza.

V sedmi oddaji, posvečeni osemdesetletnici Big Banda RTV Slovenija, bodo na vrsti skladbe Janeza Gregorca.

Sredi letošnjega junija je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni organiziral že 32. Mednarodno krasoslovno šolo »Klasični kras« (16.-20. junij 2025), ki je pravzaprav znanstveni simpozij z vsakič drugo temo. Tokratna je bila precej v skladu z učinki podnebnih sprememb: »Ekstremni pogoji in dogodki na krasu«. Podnebne spremembe in rast vpliva sodobnega načina industrijske civilizacije tudi na kraških površinah in podzemlju povzročajo vse pogostejše in močnejše ekstremne hidrološke in podnebne dogodke, ki grozijo tako kraškim ekosistemom kot tamkajšnim ljudem. Letošnji osrednji organizacijski koordinator tega 5-dnevnega znanstvenega simpozija krasoslovcev z vsega sveta je bil naš gost v oddaji, znanstveni sodelavec inštituta, hidrogeolog dr. Cyril Mayaud. Hidrogeologijo je diplomiral v Parizu, se izpopolnjeval v štajerskem Gradcu, in se ustalil v Postojni, kjer se je naučil tudi našega jezika. FOTO: Prikaz dela pri nas najbolj tipičnega kraškega polja Planinskega polja, ko ga zalije višek vode iz kraškega podzemlja VIR: avtor je Žan Kafol, IZRK ZRC SAZU

Predvajali bomo solistična in komorna dela za različne zasedbe, samospeve in duhovna vokalno-instrumentalna dela. Predstavljamo ustvarjalnost sodobne slovenske skladateljice, pianistke in pedagoginje Blaženke Arnič Lemež. Njeno skladateljsko delo zajema raznovrstno instrumentalno in vokalno glasbo: solistična in komorna dela za različne zasedbe, samospeve in duhovna vokalno-instrumentalna dela. V prvi oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo predstavili izbor njenih komornih skladb: A propos Danubiana za oboo in klavir, Avgustov hram za pihalni kvintet in Rapsodijo-Tango za akordeon, violino in violončelo ter del pogovora z ustvarjalko.

Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more zapiše, da danes živimo v burnih, prelomnih časih. Zakaj je temu tako, pa v pogovoru avtorjem.

Predvajamo tri izbrana dela iz obširnega in tehtnega opusa angleškega skladatelja Philipa Sparka: koračnico Varuhi valov, simfonično pesnitev Potopljena vas, ki temelji na legendi o potopljenem kraju Vineta na južni obali Baltskega morja, in skladbo Moving Heaven and Earth, ki je v svojem bistvu tema s štirimi variacijami in deloma temelji na kratkem odlomku iz Faurejevega Rekviema.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Februarja 2024 sta v koprskem studiu Hendrix zaigrali članici dua Accordipiano, ki ga sestavljata sestri Julijana in Katarina Peroša. Glasbenici sta študentki magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer Julijana študira koncertno harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega, Katarina pa klavir v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Arhivno sta posneli: UROŠ ROJKO: BAGATELE ZA HARMONIKO IN KLAVIR ALESSIO MANEGA: TRIPTIH (CLARITY, FUSION CITY, HOMESICKNESS) CÉSAR FRANCK: PRELUDIJ, FUGA IN VARIACIJE, OP. 18 ZA HARMONIKO IN KLAVIR EDDY FLECIJN: TRI DUI ZA HARMONIKO IN KLAVIR IGOR DEKLEVA: GIBANJA

Martina Potisk: Ena na ena, Suzana Zagorc: Ne poznam je, Aleksander Zorn: Neumno, kakor kakšno dejstvo. Recenzije so napisali Jože Štucin, Bojan Sedmak in Ifigenija Simonović.

Predstavljamo Uverturo za orkester, imenovano Tempora mutantur nos et mutamur in illis (Časi so se spremenili in mi z njimi) Tomaža Habeta, leta 1992 nastali Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba in suito iz baleta Bajke o Gorjancih Marjana Kozine, ki je navdih za glasbo našel tudi v čudovitih razgledih na Trški gori, kjer je pogosto ustvarjal glasbo.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«. Zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec – maj 2025

Obirsko je del Koroške na severni strani Karavank, tam je tudi vas s tem imenom, mi pa se srečujemo z izročilom koroških Slovencev med Selami in Železno Kaplo. Značilno koroško petje je tam doma in seveda mnogo dobrih pevcev in leta 1980 je v radijskem programu del izročila predstavil Marko Terseglav.

Simfonični orkester Jugozahodnega radia iz Stuttgarta je 27. junija v svoji matični dvorani Liederhalle v Stuttgartu nastopil pod taktirko litovske dirigentke Giedrė Šlekytė. Na programu sta bila Koncert za violončelo in orkester v h-molu Antonína Dvořáka in simfonična fantazija Morska deklica Alexandra von Zemlinskega. V vlogi solista se je predstavil Jean-Guihen Queyras.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Znotraj utopične fabule stopa v ospredje pisateljev obračun z reakcionarnimi silami v Evropi konec devetnajstega stoletja in drzen pogled v prihodnost, celo v štiriindvajseto stoletje. V zgoščeni dramatizaciji je naslovni junak zvočno oživel kot slovenski Don Kihot ali celo kot slovenski Faust. Za radio pa je zlasti privlačna mističnost, še posebej v naslovni vlogi Abadona - kot »zli duh laži in prevare« usmerja nesrečno zaljubljenega idealista Samorada Veselina in uteleša temno stran Mencingerjevega romana. Režiserka in prirejevalka za radio: Irena Glonar Prirejevalec za gledališče: Blaž Lukan Redaktorica: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Zdenka Majerič Abadon - Jurij Souček Cvetana - Irena Mihelič Samorad, Samoradova vest - Vlado Novak Ljudmila – Minu Kjuder Pavličev bratranec, Sodnik - Renato Jenček Ženska – Irena Varga Gostilničar – Zvone Funda Slavogoj – Rado Pavalec Rudovar – Franci Gabrovšek Anamarija Pavlič – Sonja Blaž Doktor Kres – Marjan Bačko Posneto v studiu Radia Maribor decembra1990.

Glasbena medigra.

Pisatelj Janez Trdina se je rodil 29. maja 1830. Po predčasni upokojitvi je prehodil Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju in navadah. To je uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. V ciklusu na valovih humorja boste zdaj slišali Vinsko modrost. Delo je izšlo v Ljubljanskem zvonu leta 1884, v oddaji ga je interpretiral dramski igralec Milan Štefe, tonski mojster je bil Staš Janež, režiser Jože Valentič. Posneto v studiih našega radia novembra 1997.

V oddaji se bomo posvetili ustvarjanju enega najpomembnejših saksofonistov Jamesa Brandona Lewisa. Njegov prepoznavni slog so sooblikovali čustvena moč gospela, bluesovska robatost ter ekspresivna, čustvena moč glasbe Alberta Aylerja, Johna Coltrana in Sonnyja Rollinsa. V reviji Downbeat ga uvrščajo med najbolj obetavne jazzovske glasbenike.