Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Passacaille v g-molu Marina Maraisa, Koncert za violo d'amore v d-molu, oznaka del po RV 395 Antonia Vivaldija, Sonata za klavir s spremljavo violine in violončela št. 3 v C-duru, Wq 90 Carla Philippa Emanuela Bacha, Simfonija št. 31 v D-duru, K. 297, 'Pariška' Wolfganga Amadeusa Mozarta in štiriglasni madrigal Matona, mia cara Orlanda di Lassa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Predvajamo Seviljsko simfonijo Joaquina Turine in Schubertovo Ave Mario v priredbi za violino in klavir Augusta Wilhelmja.

Pesnik in prevajalec Puškina ter še marsikaj Rado Bordon je v sonetu Moja glosa ubesedil precej resignirano razpoloženje. Interpretira ga Igor Samobor.

Na sporedu Jadra iz 1. knjige Preludijev za klavir Clauda Debussyja, Muza in pesnik – lirična pesnitev za violino, violončelo in orkester, op. 132 Camilla Saint-Saënsa, Španska rapsodija – suita za dva klavirja Maurica Ravela, Concertino za klavir in godalni orkester Lucijana Marije Škerjanca, Suita za koncertno dvorano Josepha Horowitza, Angeli v letu Marjana Mozeticha in Serenada za godala v e-molu, op. 20 Edwarda Elgarja.

Skladatelj, pianist, glasbeni pedagog, mirovnik in dirigent Dmitrij Šostakovič je bil zaradi groženj sistema prisiljen spreminjati svojo glasbeno govorico, vendar pa je njegova glasba ves čas ostala tako ali drugače družbeno angažirana in kritična. Le način in neposrednost izražanja sta se spreminjala. V obdobju Stalinovega terorja je svoje mnenje veliko bolj previdno in subtilno vpletal v glasbo, a pozoren poslušalec lahko včasih tudi skozi najbolj vesel ali zmagoslaven patos - kakršen prežema na primer Peto simfonijao- zazna njegovo nasprotovanje brezkompromisnemu terorju tedaj vladajočega režima.

Danes se bomo posvetili ustvarjanju odličnega jazzovskega pianista Petra Miheliča. Večino svoje kariere je preživel v tujini. Pod svojim imenom je posnel le eno ploščo - Ljubljana By Night. Bil je eden prvih v jazzu, ki je v svoje igranje vpletel elektroniko.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tudi zato, ker je pred petimi leti izdani Atlas ptic Slovenije že razprodan, smo se odločili za ponovitev takrat nastalega daljšega pogovora v dveh delih s članoma izdajatelja atlasa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, varstvenima ekologoma Katarino Denac in Tomažem Miheličem. Prvega z začetka meseca že lahko priklikate na naših spletnih platformah. V nadaljevanju pogovora, pripravil ga je Blaž Mazi, gosta med drugim povesta, zakaj so uredniki zabrisali prikaz poseljenosti ptic, kot so npr. velika uharica, planinski orel, sokol selec, črna štorklja in orel kačar. Sogovornika osvetlita tudi pomembnost poznavanja stanja ptic, ki je resnični pokazatelj stanja okolja. FOTO: Orel kačar (Circaetus gallicus) VIR: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI https://natura2000.gov.si/narava/vrste/A080/

Pianistko Zorano Cotič tokrat predstavljamo kot komorno glasbenico v izvajanju v komornih zasedbah in o njenem delu klavirske pedagoginje. Magistrica Zorana Cotič je delovala kot solistka in korepetitorka, komorna izvajalka in klavirska pedagoginja. Za svoje bogato ustvarjalno, pedagoško in izvajalsko delo je prejela nagrado dr. Romana Klasinca, ki ji jo je 1. oktobra 2001 podelila Srednja glasbena in baletna šola Maribor, danes Konservatorij za glasbo in balet. Ustanova, ki ji je ostala zvesta vso svojo profesionalno glasbeno pot – kot dolgoletna klavirska pedagoginja, predstojnica oddelka za klavir in kot ravnateljica te šole. V njeni izvedbi bomo poslušali skladbe Danzija, Beethovna in Šostakoviča.

Kaj pomeni oznaka postkrščanstvo, kakšna je prihodnost religij in kako razumeti dobo duha? Tokrat pozornost usmerjamo k filozofski teologiji, nekaterim njenim predstavnikom in njenemu pomenu znotraj mišljenja, dojemanja sveta in nas samih. O tem s filozofom in religiologom prof. dr. Lenartom Škofom, ki je tudi avtor knjige Bog v postkrščanstvu (Slovenska matica, 2025) ter sourednik monografije Marijanski premisleki o vojni in miru: travma, žalovanje in pravičnost v Ukrajini in širše (Rooutledge, 2025).

Zadnjič smo začeli predvajati zgoščenko Trdno skupaj, ki jo je pred pol desetletja, ob svoji 70-letnici delovanja pa obenem še stoletnici obstoja glavnega pokrovitelja godbe tovarne Salonit Anhovo pod vodstvom kapelnika Nejca Kovačiča posnel Pihalni orkester Salonit Anhovo. Sam projekt je po svoji naravi kot nalašč za čas poletnega odmora, saj govorimo o priredbah dvanajstih popevk, ki so kot naročene za ta lahkoten čas. V izvedbi imenitnih pevk ter pevcev boste tokrat poslušali še: Ko mene več ne bo s Slavkom Ivančičem, Belo Nebo z Aniko Horvat, Ne, ni res z Nušo Derendo, Črto še enkrat s Slavkom Ivančičem, Pusti času čas z Vladimirjem Čadežem in Giannijem Rijavcem, za konec pa še uradno himno slovenskega godbeništva – Adamičev Tratata. Pod priredbe so se podpisali: Domen Prezelj, Nejc Kovačič, Peter Tovornik, Rado Božič, Radovan Kokošar in Vilim Marković.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so na ogled dela Vesne Perunović, nastala v preteklih petnajstih letih, ko se je z različnimi sredstvi in postopki posvečala vprašanjem o domu in pripadanju. Razstava Paradigma doma naslavlja predvsem umetničino intimno perspektivo preselitve, ki jo ubeseduje z risbo, sliko, najdenimi predmeti, performansom, videom in fotografijo. Na Volčjem gradu pri Komnu je potekala poletna prevajalska delavnica SateLIT, prvič posvečena književnemu prevajanju iz slovenščine v italijanščino in obratno. Na gradu so odprli tudi novo lokacijo rezidenčnega programa Sovretov kabinet.

Konec januarja 2025 je v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekal koncert prvonagrajencev 53. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, na katerem so z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Davorinom Morijem zaigrali trije izbrani zmagovalci tega tekmovanja. To so harfistka Leto Križanič Žorž, violončelistka Sara Čano in violinist Nikola Pajanović. Ta teden poslušamo nastopa prvih dveh. Leto Križanič Žorž je letos sklenila študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je bil njen mentor Stephen Fitzpatrick, že prej pa je z odliko končala dodiplomski študij pri Patrizii Tassini na Državnem konservatoriju Jacopa Tomadinija v Vidmu. Glasbeno pot je začela leta 2007 na Glasbeni šoli Jesenice in jo v razredu Daliborja Bernatoviča nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, kjer je za svoje dosežke prejela nagrado dr. Romana Klasinca. MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: CONCERTINO ZA HARFO IN KOMORNI ORKESTER, OP. 93 Sara Čano se je violončelo začela učiti s svojo mamo Aleksandro Čano Muharemović. Po končanem izobraževanju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je vpisala študij na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Julianu Stecklu, nato pa se je na ljubljanski akademiji vpisala na študij v razredu Miloša Mlejnika. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: KONCERT ZA VIOLONČELO ŠT. 1 V ES-DURU, OP. 107

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

V tokratni oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predvajamo Godalni kvartet št. 2 Božidarja Kantušerja, Sonato št. 4 za klavir štiriročno Janeza Matičiča in Sonato za flavto in klavir Bora Turela.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109. letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj. Kot mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

Poslušamo raznovrstn izbor pesmi in viž iz slovenskih pokrajin na obeh straneh meje. Osnova izbora je nekaj značilnih slovenskih ljudskih pesmi, kot jih je leta 1980 v Slovenski zemlji v pesmi in besedi predstavil Marko Terseglav. Srečujemo se z zvočnimi zapisi pesmi in viž od Rezije pa do Štajerske.

Dirigent Stanislav Kochanovski je s Filharmoničnim orkestrom Severnonemškega radia na koncertu 11. novembra lani kot pripovedovalec odprl veliko knjigo ruskih legend, balad in pravljic: s solistom, pianistom Nikolajem Luganskim so se potopili v potopljeno mesto, prisluhnili ječanju morske deklice in doživeli svet Orienta.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vrnitev v mesto, ki ga ni več, iskanje mladosti, ki je ni več, sta vsebina radijske igre, ki sodi v sam vrh ustvarjanja na tem področju. Besedilo je Dylan Thomas napisal kot pretanjen opazovalec med vojno zbombardiranega rojstnega mesta. Vendar je uporabil izvirne pripovedne tehnike. Postavil se je v vlogo obiskovalca, ki pa ne gre iskat le nekdanjih krajev, ampak dogajanje iz svojega otroštva in mladosti, ki je zdaj povsem zamrlo, in sebe kot otroka in fanta, ki so ga klicali »mladi Thomas«. Pisec je uporabil reminiscence in pričevanja prebivalcev, ki se mladega Thomasa še spomnijo. Tako je še poudaril občutenje tujosti v svojem nekdanjem mestu. Režiserka: Maša Slavec Tonska mojstrica: Ivica Dolinar Pripovedovalec – Saša Miklavc Drugi glasovi - Stane Sever, Stane Potokar, Lojze Potokar, Mina Jeraj, Tone Homar, Ivan Jerman, Jana Osojnik, Jože Zupan Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1958.

Glasbena medigra.

Roman Vsa moja poletja je izšel leta 2019 in japonsko pisateljico Mieko Kawakami izstrelil med vzhajajoče svetovne literarne zvezde. Prvoosebna pripovedovalka, njena sestra in nečakinja so zaznamovane z uničujočim vplivom revščine ter vsesplošno mizoginijo, ki nanje preži na vsakem koraku. V odlomku se glavna junakinja spominja svojega otroštva in svoje nezavidljive družinske situacije. Prevajalca Nina Habjan Villarreal in Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Pia Zemljič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Gal Nagode, urednici oddaje Ana Rozman in Petra Meterc. Posneto leta 2022.

Botti je lirični trobentač, ki tako lastne skladbe kot tudi priredbe vsem znanih standardov interpretira z veliko romantike in se tako močno približa okusu širšega občinstva. Zaradi izjemnega finančnega uspeha si glasbenik lahko privošči sodelovanje s skoraj vsakim zvezdnikom sodobne popularne glasbe. In obratno: je zelo zaželen sodelavec zvezdnikov, kot so na primer Paul Simon, Sting ali Bette Midler. Njegova kariera se je strmo povzpela in danes spada med najbolj priljubljene in finančno najbolj preskrbljene glasbenike.