Novi umetniški vodja Mozartin Simfonikov RTV Slovenija za leto 2010 je postal Pavle Dešpalj. Maestro Dešpalj je veliko dirigentsko ime: je šef dirigent Simfoničnega orkestra HRT, častni šef dirigent Hrvaškega komornega orkestra, častni dirigent Zadrskega in Varaždinskega komornega orkestra in podpredsednik Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Koncert je v celoti posvetil Mozartovi glasbi, najprej je zazvenel skladateljev Koncert za rog št.1. v D-duru. Solist Boštjan Lipovšek ga je poustvaril na naravni rog, na glasbilo, ki ga na koncertnih odrih zasledimo le redko. Mozartina je ponudila še en koncert, Koncert za violino št.3. v G-duru, kjer je solistične kakovosti predstavil Vasilij Meljnikov, nekdanji koncertni mojster Simfonikov RTV Slovenija. Solo hornist Boštjan Lipovšek se je predstavil še v enem koncertu, v Koncertu za rog in orkester št.2 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta. Za konec pa je orkester poustvaril Simfonijo št. 29 v A-duru.

Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.

Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.

Popeljemo vas v Vodnjan, očarljivo mestece, kjer osrednji trg krasijo mogočne stoletja stare stavbe. Mi smo potrkali na vrata vogalne trinadstropne hiše, ki je navzven sveža in igriva, znotraj pa očarljiva, saj je prežeta s plastmi zgodovine, ki sta jo nova lastnika razkrila plast za plastjo. V mirnem predelu Ljubljane, pravzaprav v slepi ulici, odmaknjeni od prometnic, stojita obdana z zelenjem dva vila bloka. Vsak od njiju vsebuje štiri stanovanja, vsako stanovanje pa se ponaša še z veliko zunanjo površino: bodisi pritlično ali strešno teraso. V morda najelegantnejšega od vseh štirih se je povabila tudi naša ekipa. Vajeni smo, da na naših okrasnih vrtovih srečujemo strastne ljubitelje rastlin in vrtnarjenja nasploh. Pogosto si tako strast deli par, ki z roko v roki vsakodnevno uživa tako pri delu kot pri počitku na svojem vrtu. Takšna lastnika smo našli v ljubljanskih Murglah - za lepo zelenico si sicer pomagata s sodobno tehnologijo, jasno pa je, da si za tako bogat vrt enostavno moraš umazati roke.

Orisali bodo izkušnje s treh potovanj po Evropi z vlakom. Na enem od potovanj so samo v eno smer prestopili štirikrat, menjali so štiri vlake in vsi so bili do minute natančni. A vse vožnje niso tako zanesljive. Kako se torej odločimo, kdaj na potovanjih po Evropi vlak zamenja letalo ali avto? V oddaji tudi o tem, zakaj je v Sloveniji bližnjica za izklop asistenčnega sistema za prehitro vožnjo vse pomembnejši dejavnik pri nakupu avtomobila. Predstavili bodo najbolj “računalniškega” Mercedesa, ki so ga v celoti zasnovali v Stuttgartu, in novega električnega Volkswagna, ki naj bi spet upravičil ime “ljudski avto”.

Inkognito je razvedrilna televizijska oddaja, v kateri imajo glavno besedo štirje duhoviti člani omizja. Njihova naloga je, da s pomočjo voditelja Saše Jerkovića na zabaven in izviren način uganejo poklic ali dejavnost gostov, ki prihajajo v studio, pri tem pa jim je v pomoč le skrivnosten namig. Cilj članov omizja ni zgolj odkriti pravilno rešitev, temveč predvsem ustvariti sproščeno in zabavno vzdušje, polno smeha, zabavnih komentarjev in nepričakovanih domislic. Njihova iskriva dinamika poskrbi, da vsaka oddaja postane pravo doživetje, ki gledalce nasmeji do solz. Po končanem ugibanju gostje razkrijejo svojo identiteto ter predstavijo svoj poklic ali dejavnost. Pogosto pa v studiu tudi v živo pokažejo svojo spretnost ali aktivnost, povezano z njihovim delom, kar oddaji doda še poučen pridih. Gledalci skozi sproščeno zabavo odkrivajo zanimive in nenavadne poklice ter dejavnosti, ki so pogosto zavite v tančico skrivnosti. Inkognito je tako oddaja, ki združuje smeh, presenečenja in nova spoznanja v nepozabno televizijsko izkušnjo.

Drugi del knjižne in filmske uspešnice Košarkar naj bo nadaljuje duhovito pripoved o Ranti, fantu, ki je tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval. Vse izgleda brezhibno, ko Rantino predpočitniško poletno vzdušje precej pretresejo nepredvidene šolske obveznosti, ljubezenske težave in košarkarški zapleti. Ranta bo moral marsikaj narediti in dognati povsem sam in tako bo ponovno zrastel. Samo tokrat ne le v višino. To je film, ki ga zaznamuje otroška radoživost in sproščen humor. Pot mladostne razigranosti prikazuje z naklonjenostjo in razumevanjem težav in napak najstnikov, ki jih imajo pri svojem odraščanju. Razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak), Gaja Filač (Metka) in Domen Novak (Joško), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

V letih 1942 in 1943 je Mussolinijeva vojska mnoge Slovenke in Slovence internirala v italijanska fašistična taborišča. Spomin na te dogodke je potisnjen v pozabo tako doma kot na tujem, poznavanje fašizma pa popačeno. Posledično so storilci obravnavanih vojnih zločinov ostali nekaznovani. Intimna pričevanja nekdanjih internirancev in njihovih svojcev razkrivajo globino, s katero kratenje človekovih pravic, poniževanje in razčlovečenje zarežejo v posameznika in narod. Poleg preživelih osvetlijo in osmislijo zgodovinske dogodke slovenski in italijanski zgodovinarji ter psihoanalitik. Dokumentarni film Strah ostane je poskus razumevanja, kako vojna in internacija predrugačita človeka in kako opredeljujeta narod. Ker raziskav o vojni, povojni travmi in medgeneracijskem prenosu travme v Sloveniji ni, kot skupnost malo vemo o tem. Iz tujih raziskav je znano, da se vojna travma zareže v nevrobiologijo naslednjih generacij in se izraža v nasilju, osebnostnih motnjah, odvisnostih, samomorilnosti, političnem diskurzu in tudi v samopodobi ljudi. Izhodišče za nastanek dokumentarnega filma je fotografsko-dokumentarna razstava Zadnji pričevalci, avtoric, novinarke Saše Petejan, fotografinje Mance Juvan in zgodovinarke Urške Strle. Avtorske fotografije Juvanove, na katerih so še redki živeči interniranci, so narekovale vizualno podobo filma. Ritem mu dajejo prikazi likovnih del, nastalih v fašističnih taboriščih, ki jih hranijo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Namen dokumentarnega filma je ohranjanje zgodovinskega spomina na fašistična taborišča in na internacijo. Hkrati spodbuja refleksijo o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in na družbo.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Kratka zgodovina prihodnosti je edinstvena dokumentarna serija o različicah naše prihodnosti in o tem, kako si jih lahko zamislimo. Vodi jo priznani futurist Ari Wallach, ki nas popelje na potovanje po svetu, na katerem odkrivamo, kje smo danes in kaj se utegne zgoditi. Serija poskuša ovreči črnogledost, ki je prevladala v popularni kulturi, in ponuja osvežujoč pogled na prihodnost. Vse nam postavlja vprašanje: Kako lahko postanemo veliki predniki, kakršne bi potrebovali prihodnji rodovi? V Kratki zgodovini prihodnosti se prepletajo zgodovina, znanost in nepričakovane zamisli, ki poglabljajo razumevanje, kako naše odločitve danes vplivajo na to, kakšen bo svet jutri. V vsaki epizodi spoznavamo ljudi, ki si prizadevajo rešiti največje izzive prihodnosti. 2. del: Kaos in kompleksnost Kako naj sprejemamo čedalje hitrejše spremembe v svoje življenje? V drugem delu raziskujemo zgodovinsko obdobje prehoda, v katerem živimo zdaj. Kljub stiskam, ki jih prinašajo hitre spremembe, pa hkrati ponujajo možnosti za novo in vznemirljivo prihodnost, ki jo lahko ustvarimo skupaj. Z uporabo umetne inteligence in z inovacijami lahko oblikujemo trajnostno in uravnoteženo prihodnost za človeštvo, za kar pa je s svojim prispevkom odgovoren vsak posameznik. A BRIEF HISTORY OF THE FUTURE / ZDA / 2023

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Takoj po tem, ko mlada ženska Mara rodi Ivana, se začne njena najhujša nočna mora. Ivanov oče Rok, poročen poslovnež srednjih let, ki ga Mara obsesivno ljubi, izgine. Ko Mara ugotovi, da je Rok obtožen gospodarskega kriminala, jo brutalno pretepejo sodelavci njegove žene. Roku končno uspe z njo navezati kontakt, vendar se Mara znajde pred nemogočo izbiro med moškim, ki ga ljubi in svojim otrokom. Ivan je napeta psihološka drama s korupcijskim ozadjem. Drama o sprejemanju napačnih odločitev. Igrajo: Maruša Majer, Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Polona Juh, Branko Brane Šturbej, Leon Lučev, Mojca Funkl, Mateja Pucko Režija: Janez Burger / Scenarij: Janez Burger, Srdjan Koljević, Melina Pota Koljević, Aleš Čar