Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Balada za klavir Clauda Debussyja, suita iz baletne opere Paladini Jeana Philippa Rameauja, Sonata v d-molu, op. 1/8 (RV 64) Antonia Vivaldija, Chaconne za trio v G-duru Jacquesa Morela in Koncert za dva klarineta v Es-duru, op. 35 Franza Krommerja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Simfonija št. 17 v F-duru Josepha Haydna in skladba v obliki passacaglie Zvonovi svete Genovefe Marina Maraisa.

Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najbolj izvirnih sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem Domovina sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Noben skladatelj prve polovice 19. stoletja ni užival tolikšnega prestiža, ugleda, premoženja, nedeljene popularnosti in umetniškega vpliva kot Gioachino Rossini – njegovi sodobniki so v njem videli največjega italijanskega skladatelja svojega časa, zato ni čudno, da so ga imenovali kar »Napoleon muzike«.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in (pol)preteklega časa, spoznavanju njihovega življenja, glasbeno-estetskih nazorov in interpretacijskih pogledov na integralna dela pianistične literature.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Urška Gutnik je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izvedbo Sibeliusovega violinskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je junija 2022 diplomirala v razredu Žige Branka, ki je bil njen profesor tudi na ljubljanskem konservatoriju, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Lieke te Winkel. Od novembra 2024 je začasno zaposlena v orkestru Tonkünstler, ki velja za enega vodilnih avstrijskih orkestrov. Poslušamo posnetek njenega koncerta, ki je v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske 2. aprila 2025 potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Temo in variacije Olivierja Messiaena ter Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru Maurica Ravela.

O knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (r. 1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec – maj 2025

Film Queer, ki kar kipi od teatralnosti, je vizualna pojedina z dovršeno izdelanimi scenografijami Mehike petdesetih let prejšnjega stoletja, zmečkanim perilom, cigaretnim dimom, pivom, viskijem in znojem. Montaža je frenetična, osredotočena na čustva in odločena, da nas potopi v ta svet. Glasba pa je izrazito moderna in prilagojena hrepenenjem.

Na prvem od obeh dejanj dvodelnega glasbenega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja se Gadjiev v prvem delu koncerta najprej predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola), Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel, Zbor Jacobus Gallus, Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen sklep koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton) Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80

V desetminutni oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, skupni imenovalec Nokturnov je njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev.

Ker je bil Enescu pod močnim vplivom ljudske glasbe svoje rodne Romunije, je nacionalen skladatelj, v čigar najboljših delih so dobra tehnika, dober smisel za melodično in dognan občutek za obliko povezani z živimi barvami in raznovrstnimi ritmi romunske ljudske pesmi. Čeprav je najbolj znan po Romunskih rapsodijah, je napisal tudi odlično sonato za violino in klavir opus 25, tri simfonije in godalni kvartet, vse v romantičnem duhu.