Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti (ponovitev).

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.

V preteklosti je bila odločitev za jezik na vzhodnoslovanskem območju pogosto bolj praktične kot pa identitetne narave. Če kdo govori rusko, to torej še ne pomeni nujno, da je ruske narodnosti, poudarja dr. Domen Krvina, rusist in polonist, ki sodeluje pri nastajanju novih izdaj Slovarja slovenskega knjižnega jezika in slovenskega pravopisa. Z vojno v Ukrajini pa tudi ukrajinščina postaja v večji meri narodni označevalec. Ukrajinci postajajo občutljivejši in so se (tudi tisti na vzhodu) ukrajinščine bolj pripravljeni učiti. Oddajo namenjamo jezikovnim vprašanjem in dilemam, ki jih vojna v Ukrajini odpira tudi v Sloveniji, spremembe pa bodo vplivale tudi na pravila za prevzemanje lastnih imen iz današnje Ukrajine in Belorusije. Neuveljavljena ukrajinska in beloruska zemljepisna ter osebna lastna imena se bodo v prihodnje manj prevzemala v slovenščino prek ruščine, uveljavljena pa naj bi ostala nespremenjena.

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (r. 1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec – maj 2025

La Cage aux Folles oziroma Kletka norcev je muzikal, za katerega je scenarij napisal Harvey Fierstein glasbo in besedila pa Jerry Herman. Muzikal je nastal po istoimenski igri, ki jo je leta 1973 spisal Francoz Jean Poiret. Dogajanje se vrti okoli homoseksualnega: Georgesa, lastnika nočnega kluba v Saint-Tropezu, in Albina, njegovega romantičnega partnerja in zvezdo lokala, predvsem pa okoli dogodivščin, ko želi Georgesov sin Jean-Michel pripeljati domov in predstaviti izjemno konservativne starše svoje zaročenke.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Urs Widmer je eden najbolj prepoznavnih švicarskih pisateljev, mojster kratke proze, pisec, ki je zlahka menjaval različne literarne žanre. Pri tridesetih je napisal knjigo, s katero se je umestil med perspektivne mlade avtorje. V naslednjih desetletjih so njegova dela njegov sloves samo še utrjevala. Pri njegovih začetkih je imel bržkone nekaj zaslug tudi oče, lingvist in profesor, prevajalec velikih imen francoske književnosti, odličen poznavalec ter kritični ocenjevalec znanih sodobnikov. Med drugimi si je dopisoval s Thomasom Mannom in Heinrichom Böllom, umrl pa je na dan, ko bi moral na literarnem večeru predstaviti mlado pesnico Ingeborg Bachmann. Vsekakor sta bila starša osebi, ki sta močno zaznamovala Ursa Widmerja. Zato je razumljivo, da je vsakemu od njiju namenil knjigo. Najprej je izšel roman Materin ljubimec, nato Očetova knjiga. Družinsko zgodbo je zaokrožila njegova avtobiografija Potovanje na rob vesolja. Urs Widmer je umrl leta 2014 – takrat je oddajo o njem za Radio Slovenija pripravila Lučka Jenčič, ki je tudi prevedla odlomke iz vseh treh omenjenih knjig. Interpretirata dramska igralca Andrej Nahtigal in Matej Puc, vezno besedilo bere Lidija Hartman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Produkcija 2014.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Poljski pesnik, pisatelj, esejist in prevajalec Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na tamkajšnji pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja in življenja. Njegova poezija, za katero je avtor prejel številna priznanja in nagrade, je namreč mnogokrat družbeno kritična na eni, po drugi strani pa na samosvoj in svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki z neverjetno lahkoto piše poezijo o čemer koli, njegov način pisanja pa so nekateri kritiki označili kot pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh za naravo in toplino. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi, ki so bile objavljene v knjigi Sezonski svetnik (CSK, 2000). Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Zvone Hribar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojstri Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.