Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

V osmi oddaji v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pogosto zasledimo opozorila o slabi kakovosti zraka v mestnih središčih, precej manj pa vemo o kakovosti zraka v zaprtih oziroma notranjih prostorih stavb. Onesnaženi zrak v notranjosti stavb naj bi predstavljal vse bolj pereč, a pogosto prezrt okoljski in zdravstveni izziv, trdijo sodelavke in sodelavci projekta EDIAQI (Evidence-Driven Indoor Air Quality Improvement - izboljšanje kakovosti zraka v notranjih prostorih na podlagi ugotovitev, je približen prevod), ki ga v okviru programa Horizon Europe financira Komisija EU, in se je začel l.2022, sklenil pa se bo l.2026. Pretekli mesec so se raziskovalci iz 11 evropskih držav v okviru projekta zbrali na Inštitutu za biologijo Ljubljani, od koder prihaja tudi današnja gostja, znanstvena svetnica izr.prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka. NIB ima v tem projektu ključno vlogo pri raziskavah učinkov različnih strupenih snovi in plinov na pogosto podcenjeno onesnaženost zraka v notranjih prostorih. Ta seveda vpliva na zdravje ljudi, predvsem na občutljive skupine kot so otroci v vrtcih in šolah, starejši v domovih za starostnike in podobno. Glede na to, da gre za dokaj aplikativen projekt v vrednosti dobrih 7 milijonov evrov, bo zanimivo slišati več o vlogi NIB pri ozaveščanju o tej spregledani kategoriji kakovosti zraka. Projekt namreč predvideva tudi izdelavo nasvetov za odločevalce predvsem pri določitvi spodnjih mejnih vrednosti za izbrane onesnaževalce – za razliko od že obstoječih za »zunanji« zrak jih v okviru EU še nimamo za notranje prostore. To je pomembno, saj najnovejše ugotovitve in poročila Evropske agencije za okolje (EAE) jasno kažejo, da naj bi bile onesnaženosti v notranjih prostorih dva do trikrat višje kot na prostem, v skrajnih primerih pa celo do 100-krat višje. FOTO: Bojana Žegura v pisarni na NIB VIR: Program Ars, Goran Tenze

Zorana Cotič je za svoje izvajalsko in pedagoško delo je prejela nagrado dr. Romana Klasinca, ki ji jo je leta 2001 podelila Srednja glasbena in baletna šola Maribor, ustanova, ki ji je ostala zvesta vso svojo profesionalno glasbeno pot Posvetili se bomo pianistki Zorani Cotič - solistki, korepetitorki, komorni izvajalki in klavirski pedagoginji. Bila je tudi predstojnica oddelka za klavir in ravnateljica Srednje glasbene in baletne šole Maribor, danes Konservatorija za glasbo in balet. Iz klavirja je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Marijanu Lipovšku in pri njem opravila tudi specializacijo iz klavirja. V prvi oddaji bomo poslušali njene izvedbe solističnih klavirskih skladb Josepha Haydna, Roberta Schumanna, Aleksandra Skrjabina, Emila Adamiča in Marijana Lipovška, poslušajte pa tudi pogovor z Zorano Cotič, ki ga je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc. Prihodnji ponedeljek bomo v drugi oddaji predstavili njene komorne posnetke in delo klavirske pedagoginje.

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji je 4. decembra 2024 potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem so nastopile mezzosopranistki Sara Ognjanovič in Ana Potočnik ter pianistka Rebeka Dobravec. Claude Debussy: Pozabljene pesmi (To je omamna ekstaza, Senca dreves, Akvareli I) (Sara Ognjanovič) Lucijan Marija Škerjanc: Odlomek pesmi Vijolica, Večerna impresija, Pisma V, Pesem, Vizija, Beli oblak (Sara Ognjanovič) Lucijan Marija Škerjanc: Počitek pod goro, Jesenska pesem (Ana Potočnik) Robert Schumann: Ženska ljubezen in življenje, op. 42 (Ana Potočnik) Mezzosopranistka Sara Ognjanovič je svojo glasbeno pot začela z igranjem klavirja v razredu Tatjane Šporar Bratuž in končala osem let nižje glasbene šole. Po končanih štirih razredih petja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Vasle je začela študij petja v Gradcu pod mentorstvom Hermine Haselböck-Littasy. Ana Potočnik je svojo glasbeno pot začela v domačem Ljutomeru kot pianistka. Leta 2017 se je odločila, da svoje znanje nadgradi na mariborskem konservatoriju, leta 2018 pa je začela tudi z urami petja pod vodstvom Alenke Češarek Krnjak. Od leta 2021 nadaljuje študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Pie Brodnik, od oktobra 2022 pa je zaposlena v Zboru Slovenske filharmonije. Rebeka Dobravec je glasbeno izobraževanje začela pri Evi Kozlevčar in Tadeju Horvatu, nato pa se je vpisala na študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Od leta 2019 igra z Nežo Nahtigal in Taro Podbevšek v klavirskem triu TRN, redno pa sodeluje tudi z bas baritonistom Dimitrijem Savićem in triom Aeda.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Poslušamo koncertantna dela za dva solista in orkester, skladbe Larise Vrhunc, Črta Sojarja Voglarja in Mateja Bonina.

Poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta.

Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.

Glasbena medigra.

Les Murray (1938 – 2019) velja za enega največjih avstralskih pesnikov – tudi zato, ker se v svoji poeziji dotika izrazito avstralskih tem, kot sta kolonializem in pregon domorodcev, pri čemer je prav do patriotizma izredno kritičen. Njegova tema je ruralno življenje, vendar tudi nanj zre z vidika kritičnega, pogosto humorno razpoloženega opazovalca. Najprodornejši je, kadar izhaja iz navidezne malenkosti, denimo, kratkih hlač, in iz nje razvije skoraj kulturološko študijo. Njegov zaščitni znak je jezikovno preigravanje, pri tem pa mu niso odveč niti tradicionalnejši pesniški prijemi. Pesmi z naslovoma Kot selivka ter Sanje, da bi večno nosil kratke hlače sta iz njegove zbirke Učenje človeškega: nove izbrane pesmi iz leta 2001. Za Literarni nokturno ju je izbrala in prevedla Tesa Drev. Interpretira Uroš Maček, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Jože Valentič, produkcija 2012.

Bill Evans je mojster tenor in sopran saksofona ter skladatelj. V zadnjem obdobju vodi le še lastne zasedbe, med njimi Petite Blonde, Push, Soulgrass in Vansband All Stars, s katero bo nastopil na koncertu v Kranju. Evansova diskografija šteje 27 samostojnih albumov. Prislužil si je dve nominaciji za nagrado grammy in ga dobil za album Vans Joint, posnet leta 2009 z WDR big bandom.