Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj je avtor več pesniških zbirk, za katere je prejel Veronikino in Jenkovo nagrado ter nagrado Prešernovega sklada. Je nebo nad nami res edino nebo? Tako razmišlja v istoimenski pesmi. Interpret Brane Grubar. Produkcija 2008.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Poleg Prokofjeva in Stravinskega spada Šostakovič med najopaznejše ruske oziroma nekdanje sovjetske skladatelje 20. stoletja. Njegov opus zajema 15 simfonij (te sestavljajo osrednji del opusa) in 15 godalnih kvartetov. Za violino, klavir in violončelo je prispeval po dva koncerta, večino časa je ustvarjal tudi filmsko glasbo. V njegovem opusu najdemo veliko orkestralnih suit, nekaj skladb za klavir solo ter druga komorna dela.

Violinistka Lalita Svete, hčerka priznanega skladatelja Tomaža Sveteta, živi in ustvarja v tujini, pred štirimi leti pa je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdala ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Takrat smo umetnico povabili pred radijski mikrofon, pogovoru se je pridružill tudi skladatelj Tomaž Svete.

Na sporedu Franz Liszt: Sonata za klavir v h-molu, S. 178, samospev Oh! Quand je dors, S. 282 in simfonična pesnitev Hamlet, S. 104.

Slovenci na Primorskem so se fašističnemu nasilju odločno postavili po robu in vzdržali raznarodovalen pritisk tudi zato, ker so jih – ob odsotnosti posvetne inteligence – vodili slovenski duhovniki. Ti so šolali mlade, ohranjali jezik in spodbujali kulturo. Duhovnike je povezovala sprva javna, potem pa tajna organizacija Zbor svečenikov svetega Pavla. Avtor oddaje je Ivan Merljak (ponovitev).

Blaž Lukan, dramaturg, teatrolog, gledališki kritik in visokošolski predavatelj ter pesnik, je tudi letošnji prejemnik Grun-Filipičevega priznanja za dosežke v slovenski dramaturgiji. Predstavljamo vam besedila iz njegove zadnje knjige Tretja predstava, s podnaslovom Eseji o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah, v katerih se Blaž Lukan analitično in sintetično osredinja na fenomene performerja in igralca, predstave kot subjekta, ki želi nagovarjati, ter razmišljanja o pisanju o gledališču kot fenomenu samem po sebi. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra.

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom!

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Eden najopaznejših violinistov Leonidas Kavakos se je na koncertu 26. januarja v Berlinski filharmoniji predstavil kot dirigent in izza pulta prvič vodil Nemški simfonični orkester iz Berlina. Njegov program je občinstvo popeljal na domišljijsko potovanje skozi glasbena razpoloženja ter ustvaril panoramo razmišljanja v tonih. V osrednjem delu je s solistom, japonskim pianistom Maom Fujito, zaigral Mozartov zadnji Klavirski koncert št. 27 v B-duru, potem je bila na vrsti Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva. Večer pa se je začel energično. Južnokorejska skladateljica Unsuk Chin je napisala petminutno orkestrsko skladbo subito con forza za Beethovnovo leto 2020.

Medtem ko je velik del študentov komaj čakal, da se začne poletje in da bodo lahko zapustili predavalnice, so nekateri zavili vanje tudi med počitnicami. V Ljubljani so se tudi letos poleti zbirali posamezniki, ki so spoznavali slovenski jezik, književnost in kulturo. Približno 300 posameznikov iz 30 držav se je udeležilo ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik filozofske fakultete v Ljubljani. Le zakaj jih slovenski jezik in kultura tako zanimata, da so ju spoznavali med počitnicami, ko si marsikdo v tem času predstavlja oddih drugače, nekje ob morju? Obiskali smo seminar za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter k mikrofonu povabili Saro Grassi Sgarban iz Italije, Teodoro Živojinović iz Srbije in Josha Pajovića iz Avstrije.

Posvečamo se Fantaziji za klavir, zbor in orkester v c-molu, oziroma Zborovski fantaziji Ludwiga van Beethovna ter Spevom za ženski zbor, rogova in harfo, op. 17 Johannesa Brahmsa.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, toda tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, toda vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem, in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz svojih lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec – maj 2025

Danes in prihodnjič bomo v družbi muzikala, katerega glasba je nastajala več desetletji in predvsem ni nastajala z namenom, da bi se nekega dne zlila v muzikal. Glasba je bila uspešna, še preden je postal uspešen muzikal Mamma Mia!. In za uspešnost muzikala gre zasluga scenaristki Catherine Johnson, ki ji je ob pomoči moškega dela zasedbe ABBA uspelo iztisniti prisrčno zmedenost zgodbe, ki nas drži v napetem pričakovanju vse do presenetljivega konca. Da se je glasba skladala z zgodbo, pa sta poskrbela Benny Andersson in Bjorn Ulvaeus, oba nekdanja člana skupine ABBA, ki sta za ta glasbeni dosežek priredila besedila songov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Pesnik, urednik in bibliotekar Janko Glazer se je rodil 1893 v Rušah. Študiral je naravoslovje, slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, v Ljubljani in Zagrebu. Bil je Maistrov borec in v mariborskem pešpolku ob koncu 1. svetovne vojne je napisal tudi večino svojih pesmi s pohorsko tematiko, ki jih je po vojni izdal pod naslovom Pohorske poti. Deset let pozneje je v Mariboru izdal zbirko Čas kovač, po drugi svetovni vojni 1946 pa še tretjo z naslovom Ob jesenskem ekvinokciju. Prešernovo nagrado je prejel leta 1968.V literarnem večeru, ki ga je leta 1972 pripravila Alenka Glazer, Janko Glazer prebre tudi svoji pesmi: Vdanost in Ob jesenskem ekvinokciju. Avtorica oddaje Alenka Glazer, interpretirata Rudi Kosmač in Boris Kralj, režiser Jože Vozny, bere Breda Hieng, mojster zvoka Jože Blagovič, urednika oddaje Ciril Stani, Matej Juh. Produkcija 1972.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Spoznavamo glasbo Mártona Illésa in njegov cikel komornih in ansambelskih Akvarelov (Watercolors) v katerih je na sledi subtilnim barvnim obrisom, sopostavljanju in zlivanju barvnih struktur.

Stanley Kunitz, najuglednejši predstavnik tako imenovane newyorške pesniške šole, se je rodil leta 1905 in umrl star 100 let. Študiral je na Harvardu, bil je novinar, urednik, svobodni književnik, univerzitetni učitelj, pomemben pa je bil tudi kot urednik zbirke pesniških prvencev, v kateri je uveljavil vrsto pozneje vodilnih ameriških pesnikov. Poleg Pulitzerjeve nagrade za zbirko Preizkusno drevo leta 1971 je prejel skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Prvo zbirko Intelektualne stvari je objavil leta 1930. Ni objavil veliko knjig, zadnjo, Divja kita, pesnik opazuje stoletje v vrtu, pa je objavil malo pred smrtjo leta 2005. Stanley Kunitz je opredelil svojo poezijo kot upiranje človeškim slabostim in krivicam, izstopal pa je tudi v uporu proti znanstvenemu in tehnološkemu nasilju nad duhom človeštva in nad naravo. Prevajalec Veno Taufer, interpret Brane Grubar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Aleks Pirkmajer, režija Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.