Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V nov dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Sora, Čajkovskega, Chopina in Beethovna v tretjem delu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in literarna znanstvenica Vita Žerjal Pavlin je objavila kar nekaj pesmi, pri katerih se je naslonila na osebno izkušnjo, nato pa jo je razširila v nekaj, kar morda živimo ali pa si morda želimo živeti. Pesem z naslovom Blizu si bo interpretirala Barbara Žefran.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k poslušanju oddaje iz novogoriškega studia. Maja jo je pripravila Metka Sulič in jo posvetila 30-letnici Vokalne skupine Vinka.

26. julija 2025 je umrl slovenski slikar Ludvik Pandur, star sedeminsedemdeset let. Rodil se je v družini slikarja Lajčija Pandurja, študiral je na akademiji v Zagrebu in se izpopolnjeval v mojstrski delavnici Krsta Hegedušića. Živel in ustvarjal je v Mariboru, razstavljal pa vsepovsod: od Ljubljane, Pirana in Ptuja do New Yorka, Münchna in Madrida. Do upokojitve je bil priljubljen profesor na pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor. Kot hommage umetniku objavljamo pogovor, ki ga je Vida Curk posnela leta 1999. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Sprehajamo se po zvočnem izročilu različnih delov sveta in se posvečamo značilnim, hkrati pa tudi izjemnim in nenavadnim glasbenim svetovom, ki se iz dneva v dan bolj izgubljajo in jih v vsakdanjem življenju vse redkeje srečujemo. Poslušamo petje z Grenlandije, Madagaskarja, Papue - Nove Gvineje, ljudstva Sami s severa naše celine, Dogonov iz Malija, za konec pa še glasbo iz Dominike v Malih Antilih in značilne različice kitar iz Kolumbijskih Andov.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Letošnji poletni cikel oddaj Izrazi doma, ki bo trajal še do 9. avgusta, po razmislekih o osvetlitvi doma, perzijskih preprogah in razvoju kuhinje nadaljujemo s pogovorom z Bojano Ristevski Mlaker, oblikovalko keramike, in sicer o pomenu ročno izdelanih unikatnih uporabnih predmetov v domačem okolju, natančneje, keramičnih predmetov. Bojana Ristevski Mlaker je končala študij uporabnih umetnosti v Beogradu, kmalu zatem je tam osnovala društvo oblikovalcev keramike in galerijo, leta 2017 pa je v Ljubljani ustanovila studio keramike Juha in ga od takrat naprej vodi. Pogovor z njo je posnela Tesa Drev Juh.

Glasbena medigra.

Velibor Čolić, bosanski pisatelj, novinar in glasbeni kritik, ki že leta piše samo v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pri nas ga zelo dobro poznamo po romanih Sarajevski omnibus, Priročnik za izgnance in Knjiga odhodov, prav zdaj je pri založbi Goga izšel njegov roman Vojna in dež. Prevedla ga je Ana Barič Moder, tako kot vse druge Čolićeve romane. Avtor je leta 2018 obiskal Slovenijo, ko je izšel Sarajevski omnibus, in takrat ga je pred mikrofon povabila Nina Gostiša. Sam Čolić pravi, da je ob prihodu v Francijo poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre in je preživel samo zaradi francoščine, ki se je je naučil. Dovoli si pisati le o svojem izgnanstvu in samega sebe imenuje mož z naglasom. Prevod Nine Gostiša bosta brala Eva Longyka Marušuč in Aleksander Golja, urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Prejšnjič smo pripotovali v Marseille, od tam pa se bomo odpravili naprej proti številnim znamenitim letoviškim mestom Azurne obale, kot so Hyères, Saint-Tropez, Mougins, Antibes in filmska meka Cannes. Spremljala nas bo glasba, ki so jo napisali Lucien Guerinel, Maurice Ohana, Louis Durey, Benjamin Godard, Germaine Tailleferre, Pierre Boulez, Claude Debussy in Ernest Chausson.

J. K. Rowling, avtorica ene najuspešnejših knjižnih serij sploh, serije o mladem čarovniku Harryju Potterju, je 31. julija praznovala 60 let. Leta 2012 je izdala svoj prvi roman za odrasle, že istega leta je izšel tudi v slovenskem prevodu Jolande Blokar in Nataše Müller. Nadomestne volitve so postavljene v angleško mestece Pagford, v katerem po nenadni smrti svétnika Barryja Fairbrotherja zavlada obsedno stanje. V svetu krajevne skupnosti zavlada boj za prazni stolček, s katerim pisateljica med drugim načne temi podkupovanj in političnih manevrov. Odlično prikaže tudi družbo, utemeljeno na razrednih razlikah. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Luka Hočevar, zvok in montaža Urban Gruden, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2025.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Ars acustica je področje umetniškega izražanja, ki preiskuje fenomen zvočnosti, gradi na izpovedni strukturi zvoka ter uporablja vse izrazne možnosti od šumov in besed do glasbenih del. Te zvoke tudi elektroakustično in računalniško obdeluje ter tako dosega nove izraze in pomene. Praviloma so to izrazito avtorska dela, v katerih je avtor, režiser in velikokrat tudi tonski mojster, ista oseba. Razumljivo je, da taka dela lahko predvajamo samo v izvirniku, ne glede na to, koliko besed vsebujejo in v katerem jeziku se predvajajo. Avtorica, režiserka in glasbena izvajalka: Amy Denio Bralca – Lidija Hartman, Renato Horvat Posneto leta 1995 v produkciji italijanske Radiotelevizije

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Odlomek knjige Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v spremni besedi h knjigi zapisal, da je Ivana Djilas nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Sloveniji. "Ne nastavlja nam ogledala, ampak prihodnost – za katero se moramo bojevati, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti." Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, ki jih je v objektiv ujel Peter Uhan. Hkrati pa je avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristila za premislek o najrazličnejših družbenih pojavih. Interpretka: Iva Krajnc Bagola, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Miha Klemenčič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.