Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Antonia Vivaldija, Antonia Salierija, Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Lucijana Marije Škerjanca.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu glasba Tomaža Habeta in Bojana Glavine.

Pesnik, pisatelj in dramatik Milan Kleč zna zasukati poanto. Tako tudi v pesmi Rojstvo (v interpretaciji Zvoneta Hribarja).

Na sporedu glasba Josepha Haydna, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Aleksandra Konstantinoviča Glazunova.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Premiero za četrto simfonijo je skladatelj načrtoval decembra leta 1936, vendar je bila ta po izidu ostre kritike Lady Mcbeth v Pravdi odpovedana. Večina raziskovalcev je mnenja, da si je Šostakovič s tem rešil življenje. Četrto simfonijo je napisal v povsem drugačnem slogu od tistega, ki sta ga izžarevali predhodni simfoniji. Več skladateljevih glasbenih kolegov je bilo zaskrbljenih, kakšen vtis bo delo napravilo na Stalina, saj je bilo očitno, da presega pravila socialističnega realizma. Na koncu so Šostakovičevo Četrto simfonijo v c-molu op. 43 premierno izvedli šele po Stalinovi smrti.

Ana Geršak je uveljavljena literarna kritičarka, pred dobrim desetletjem je za svoje kritiško delo prejela Stritarjevo nagrado, in dolgoletna literarna urednica, ki med drugim ureja leposlovje tudi pri založbi Goga. Čeprav je udomačena v petih jezikih – ob domači slovenščini še v italijanščini, ruščini, francoščini in angleščini – in je že podpisala nekaj leposlovnih prevodov, se nima za prevajalko. Verjetno pa se ne zmotimo, če jo označimo za navdušeno, poglobljeno in zelo razgledano bralko. Z njo razmišljamo o kanonu, kakovostnih knjigah, merilih za to kakovost in še čem.

Kratka glasbena medigra.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prvič v zgodovini se zgodilo, da je vodja Katoliške cerkve sam napisal svojo biografijo. Pokojni papež Frančišek v knjigi z naslovom Upanje razkrije svojo osebno zgodbo, se osredotoči na nekatere ključne trenutke svojega pontifikata in se dotakne številnih vprašanj današnjega časa. Knjiga zajema tudi številne anekdote, besedilo pa bogatijo redke zasebne fotografije. Prevedel jo je Janko Petrovec, novinar in dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. O tem, kakšen je bil papež in kaj vse razkriva v knjigi, pa podrobneje z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. Antonom Jamnikom.

"Gospa Žirovnikova je nalila sadnega soka in rekla: "Majhne otroke lahko le gledamo, ne pa poslušamo." "Ha, upam, da imamo oči in ušesa," je rekla Pika. "In če me je veselje pogledati, potem bo tudi ušesom prav prišlo malo gibanja. Marsikdo ne misli, da imamo ušesa le zato, da migamo z njimi." Ena izmed neštetih prodornih misli švedske pisateljice Astrid Lindgren je vzeta iz zbirke zgodb Pika Nogavička še v prevodu Kristine Brenkove. Od prvega natisa te svojevrstne literarne »biblije« letos mineva 80 let, toda Pika, Tomaž in Anica k sreči ne bodo nikoli odrasli. In za vedno bodo s konjem in gospodom Fickom živeli v Vili Čira Čara. Ta biser otroškega leposlovja je zaznamoval otroštva generacij otrok, pogosto pa je s svojo duhovitostjo, vedrostjo in izjemno humano življenjsko filozofijo naslovne junakinje lahko v uteho in razmislek tudi odraslim. Zato mora imeti Pika Nogavička svoje stalno mesto na naših nočnih omaricah, tudi ko že zdavnaj prerastemo svoje otroške sobe. Sicer pa je Piko na Slovenskem z brezčasnimi ilustracijami upodobila Marlenka Stupica, malo znano dejstvo pa je, da je vse od leta 1958 dostopni in priljubljeni prevod Kristine Brenkove v slovenščino nastal po nemški predlogi. Ob 70. obletnici izida izvirnika, torej pred točno desetimi leti, pa smo dobili še prevod iz maternega jezika. Knjigo je iz švedščine prevedla Sovretova nagrajenka Nada Grošelj, vendar je ohranila nekatere najbolj prepoznavne elemente prvega prevoda v slovenščino. Čeprav bo prevod Kristine Brenkove vsaj sedemdesetim generacijam ostal edini pravi, pa je izjemnega pomena, da smo dobili nov prevod, in to iz izvirnega jezika, ki ga bodo za svojega vzele nove generacije. In prav je tako. V poslušanje torej ponujamo razmisleke Nade Grošelj o prevajalskih izzivih, ki jih je v spremni besedi zapisala za prvo izdajo na novo poslovenjene Pike Nogavičke. Ta je leta 2015 izšla pri Mladinski knjigi. Avtorica besedila – Nada Grošelj, prevajalka Bralka – Mateja Perpar Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2025 Vir: Pika Nogavička Lindgren, Astrid, 1907–2002 Vrsta gradiva – pravljice ; za šolske otroke (5–10 let) Založništvo in izdelava – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2015 Jezik – slovenski ISBN – 978-961-01-3689-7 COBISS.SI-ID – 279416576

Kako so v socialistični Jugoslaviji vzpostavili kult Franceta Prešerna in preoblikovali pesnikovo prejšnjo podobo Verjetno ni pretirano reči, da je – vse odkar smo Slovenci skozi nacionalna gibanja druge polovice 19. stoletja sebe začeli razumeti kot narod s svojo lastno kulturo in identiteto – ključen del tega samopojmovanja tudi France Prešeren. Če se nam zdi danes skorajda samoumevno, da so imeli kulti velikih pesnikov močno vlogo pri širjenju nacionalnih idej, pa bi bil verjetno marsikdo presenečen, da je množično in organizirano čaščenje Prešerna na našem prostoru vrh v resnici doseglo šele pozneje, in sicer v socialistični Jugoslaviji, katere ideologija in materialna resničnost sta se vsaj na prvi pogled le malo skladali s svetom romantičnega pesnika iz prve polovice 19. stoletja. Kako je Jugoslaviji slavljenje Prešerna uspelo vpeti v svojo ideologijo in kako se je pogled na tega pesnika spreminjal skozi pol stoletja obstoja naše nekdanje države, smo se pogovarjali z zgodovinarjem dr. Ivanom Smiljanićem z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je te procese podrobno opisal v knjigi z naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu. Oddajo, ki je bila prvotno predvajana v Kulturnem fokusu na Prvem, je pripravila Alja Zore.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V mariborskem prostoru za umetnost KiBela je na ogled skupinska razstava Obraz na obrazu. Družbeno angažiran projekt predstavlja umetnike mlajše in srednje generacije, ki v svojih delih poglobljeno razmišljajo o odnosu družbe do staranja. Postavitev vabi h kritični refleksiji o medgeneracijskih razlikah, podobnostih in izzivih. Zbirko Veliki večni romani, ki jo izdaja Mladinska knjiga, sta obogatila nova prevoda; preobleko je doživela tudi likovna podoba zbirke. Klasiko realističnega romanopisja Oče Goriot Honoreja de Balzaca je prevedla Saša Jerele, enega najbolj kontroverznih romanov 20. stoletja Lolita Vladimirja Nabokova pa Polona Glavan.

Letos mineva 80 let od skladateljevega rojstva. V večino izmed njih je vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je potem držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje, tudi na ustvarjanje samospevov.

Narodi, ki so ohranili svojo kulturo, so ohranili tudi ples. Ples se še vedno oklepa tradicije, instrumentalna glasba pa se prilagaja času, v katerem je umetniška glasba odkrila svoj lebdeči prostor. Kako je to na Poljskem ? Kako se je poljska nekdanjost dotaknila bližnje sedanjosti? Plesi na koncertnem odru: Mazurka v oddaji »Čas, prostor in glasba«.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, toda tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, vendar vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem, in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz svojih lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025

V kabaretih so zatočišče našli avantgardisti vseh vrst. V enem so se zbirali kubisti, v drugem ekspresionisti, za tem vogalom futuristi, za onim dadaisti. V razposajeni družbi somišljenikov in posebnežev so lahko živeli svojo umetnost in svoja življenja izdelovali v umetnine.

Dvajseti festival sodobne glasbe – Festival Slowind je s šestimi koncerti potekal med 6. in 20. novembrom 2018. 13. novembra je v Slovenski filharmoniji nastopil ansambel za sodobno glasbo Klangforum Wien z Dunaja in izvedel štiri skladbe: intorno al bianco in still Beata Furrerja, fury št. 2 Rebecce Saunders ter In the Absence Nine Šenk.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Prisluhnili bomo novi glasbi za flavto z italijanskim flavtistom Manuelom Zurrio in njegovemu raziskovanju minimalističnih struktur in vzorcev, resonance zvena, razčlenjenih harmonij ter mikrotonalnosti in naravnih uglasitev v delih Alvina Lucierja, Jamesa Tenneyja, Tashija Wade in Jürga Freya.

Sodobni poljski pesnik Marcin Świetlicki (1961), ki ga pri nas poznamo po knjigi Pesmi ignoranta (Center za slovensko književnost, Zbirka Aleph, Ljubljana 2002), danes živi v Krakovu, kjer je študiral tudi polonistiko. Pesmi je začel objavljati v začetku devetdesetih, prvo pesniško zbirko z naslovom Mrzle dežele pa je objavil leta 1992. Njegove pesmi so velikokrat osebno obarvane, v njih pa se zrcali podoba komunistične Poljske iz osemdesetih, pa tudi tranzicijsko obdobje iz devetdesetih let. Avtor je pri pisanju uporabljal tehnike pisanja, značilne za glasbena besedila, Świetlicki namreč nekatere pesmi poje s svojo glasbeno skupino Świetliki (oziroma Kresnice). Objavljamo nekaj njegovih pesmi, pa tudi nekaj glasbe, posnete z njegovo skupino. Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Draga Potočnjak in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalca Darja Hlavka Godina in Gregor Podlogar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.