Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Gregor Podlogar (1974) je objavil šest samostojnih pesniških zbirk in knjigo Oda na manhatnski aveniji (LUD Šerpa, 2003) v soavtorstvu s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem. Milijon sekund bliže (LUD Literatura, 2006) je njegova tretja zbirka. V njej Podlogar s pestro uporabo formalnih pesniških postopkov, kot so opuščanje ločil, zrcaljenje pomena, ki ga doseže z modificiranim zapisom besed, in kolažnim nizanjem verzov, upesnjuje današnje doživljanje sveta in načine, kako ga dojemamo. To nazorno pride do izraza v njegovi pesmi Visoko jezdijo ulice, ki jo interpretira avtor.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Starodavna legenda o kapitanu, ki je pri vseh peklenščkih prisegel, da bo objadral Rt dobre nade, pa četudi bi to trajalo do sodnega dne, je v 19. stoletju dobila še en element, in sicer element odrešitve, po katerem lahko Holandca večnega tavanja po morjih odrešita ljubezen in zvestoba ženske.

Poleg tega, da je imel John Field za seboj solistično kariero, je bil že uveljavljen tudi kot skladatelj. Njegova dela so izdajali v Rusiji in Londonu, podpisal pa je tudi pogodbo z znano založniško hišo Breitkopf & Hartel, ki jih je pozneje razširila po vsej Evropi. V njih je med drugim uporabljal rusko melodiko, tako kot pozneje Čajkovski in Glinka. V tistem obdobju je izoblikoval tudi svoj glasbeni jezik, za katerega je značilna kromatično izpeljana melodija s spremljavo ob uporabi pedala.

Predvajamo Prvo suito za godalni orkester Marijana Lipovška, skladbo Venec treh dolin za klarinet in klavir Katarine Pustinek Rakar, Koncert za violino in orkester Alojza Ajdiča in istrsko ljudsko pesem Vsaka jesen rumeni v zborovski uglasbitvi Mateja Kastelica.

Program: 1. Jean Sibelius: Karelia suita, op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Maska rdeče smrti za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violini: Miran Kolbl in Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour

"V ravnici ali v neskončni ravnini je človek vedno na robu in hkrati v središču sveta, ki se zanj odpira na vse strani, edina gotovost je horizont, kjer se stikata brezdanjost in končnost." S temi besedami povzema svoje doživljanje prekmurskih širjav pisatelj Dušan Šarotar. Eno izmed svojih doživljanj. Kajti Šarotar se v svojem ustvarjanju k tem širjavam nenehno vrača in iz njih izhaja ter jih pretaplja v brezmejnost svojih notranjih pokrajin. V Razgledih in razmislekih boste slišali Šarotarjevo razmišljanje z naslovom Pripoved je duša pokrajine. Bereta Dušan Šarotar in Bernard Stramič, glasba Tomaž Rauch, oddajo je uredila Tina Kozin. Produkcija 2019.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ob začetku leta 1870 se je Saint-Saëns mudil v Weimarju, kjer je na dveh klavirjih z Lisztom igral priredbe madžarske glasbe izpod peresa velikega mojstra, v juniju pa ga je na drugem klavirju spremljal ob počastitvi stote obletnice rojstva Ludwiga van Beethovna. Na koncertih z Lisztom se je počutil samozavesten, ko pa je v pismu materi izrazil strah, da bo primerjan z mladim pianistom Theodorjem Ratzenbergerjem, Lisztovim učencem v Weimarju, mu je ta odgovorila v tonu, ki jo razkriva v ostrejši luči vodnika sinove kariere. Ponovitev oddaje, ki je bila premierno predvajana 27. oktobra 2022.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oglašamo se iz Novega mesta, kjer se z jutrišnjim skupnim koncertom črnogorskega glasbenika, performerja in mojstra satirične (samo)ironije Ramba Amadeusa festivala Novomeško poletje in Novomeški poletni večeri prevešata v drugo polovico. V severno italijanskem mestu Čedad v Furlaniji-Julijski krajini pa Mittelfest, festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa, letos poteka pod naslovom Tabu.

Sanjski poklic Karin Kopušar je biti harfistka v orkestru, igrati v različnih zasedbah in predajati znanje mladim harfistom, danes pa jo spoznavamo kot solistko v okviru koncertne dejavnosti Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela pri petih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju, letos pa je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mojce Zlobko Vajgl. ALOJZ SREBOTNJAK: PRELUDIJI ZA HARFO – 2. ANDANTE CON ESPRESSIONE GABRIEL PIERNÉ: IMPROMPTU – CAPRICE ZA HARFO V AS-DURU, OP. 9 PAUL HINDEMITH: SONATA ZA HARFO (ZA DVE HARFI) JOHANN SEBASTIAN BACH / MARIE CLAIRE JAMET: odlomek iz SUITE ZA LUTNJO ŠT. 1 V E-MOLU, BWV 996 (PRIREDBA ZA HARFO)

Jana Unuk je vrhunska slovenska prevajalka, ki je obogatila prevodno prozo in poezijo s številnimi odličnimi prevodi vznemirljivih literarnih del. V najnovejšem letniku Nove lirike (pri založbi Mladinska knjiga; predzadnji je izšel leta 2022!) je objavila reprezentativen izbor poezije poljske pesnice Anne Świrszczyńske (1909–1984) z naslovom Džingiskan v kopalnici. Pesnico je knjižno predtem že predstavila leta 2018, ko je v zbirki Mozaiki pri LUD Literatura objavila njeno pesniško zbirko Baba sem. Že udaren in samozavesten naslov priča o tem, da se pesnica zaveda ženske usode in tematike ter da o njej piše sproščeno in naklonjeno do žensk. Kdor bi hotel spoznati pesničino poezijo, bi moral seči po obeh zbirkah – v izbor Džingiskan v kopalnici zbirka Baba sem namreč sploh ni vključena. To je seveda škoda: tako okrnjen izbor je prihranil nekaj strani, hkrati pa zamudil priložnost, da v optimalni obliki predstavi vznemirljivo pesnico. Je pa izbor v Novi liriki vseeno še kako dragocen: bralcu in bralki ponuja priložnost, da se seznani s pesničinim razvojem od avtorice precej hermetične lirike do poezije, ki se izvirno in brezkompromisno pogosto navezuje na življenjske izkušnje. Več o pesnici, njenem razgibanem življenju in poeziji pove Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, premierno objavljenem 26. septembra 2024.

V arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu se je ohranil izvod zbirke Apparatus musico-organisticus Georga Muffata iz leta 1690, ki velja za eno najpomembnejših zbirk za glasbila s tipkami 17. stoletja. V njej je Muffat zbral dvanajst orgelskih toccat in tri variacijske sklope, za katere se zdi, da so namenjeni čembalu.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 1 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

Monsunska svatba, film uspešne režiserke Mire Naír, je eden tistih redkih, filigransko prefinjenih filmov, ki gledalcu razkrivajo nove neznane kulture in nam pri tem pravzaprav dokazujejo univerzalnost naših občutkov in razkrivajo krhkost temeljev, na katerih gradimo svoj svet v komunikaciji s tistimi, ki jih imamo radi in ki nas obkrožajo.

Na 5. koncertu Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor je nastopil Komorni orkester iz Basla. Vodil ga je švicarski dirigent Heinz Holliger, solist je bil pianist Aleksander Melnikov. V Komornem studiu vas vabimo k poslušanju komentiranih posnetkov koncerta Komornega orkestra iz Basla, ki v svojem mestu izvaja dva abonmajska cikla, s koncerti na turnejah pa letno izvede okrog 60 koncertov. Na koncertu v Mariboru je orkester vodil uveljavljeni švicarski dirigent Heinz Holliger, tudi priznani skladatelj in oboist. Spored je obsegal štiri dela iz bogatega instrumentalnega opusa nemškega skladatelja iz obdobja zrele romantike Roberta Schumanna, kot solist pa je nastopil pianist Aleksander Melnikov. Glasbeniki Komornega orkestra iz Basla izvajajo temeljna dela standardnega repertoarja in tudi starejša glasbena dela, ki jih poskušajo predstaviti v skladu s historično izvajalsko prakso, ob tem pa izvajajo tudi sodobne skladbe. Robert Schumann, eden najzanimivejših glasbenih ustvarjalcev prve polovice 19. stoletja, se je uveljavil predvsem kot skladatelj ter glasbeni kritik in publicist. Bil je ustvarjalec izrazito lirske narave in izredne čustvene izraznosti. V izvedbi Komornega orkestra iz Basla bomo poslušali skladbe Roberta Schumanna: uverturo Herman in Doroteja, op. 136, Uvod in Allegro appassionato za klavir in orkester, Koncertni allegro z uvodom za klavir in orkester v d-molu, op. 134, in obsežno Schumannovo Simfonijo št. 2 v C-duru, op. 61.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Najbolj netipično besedilo ameriškega avtorja v štirih dejanjih, edina njegova komedija, je bila objavljena in prvič uprizorjena leta 1933. Od drugih se razlikuje po srečnem koncu za osrednji lik. V času preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja raziskuje kompleksnost družinske dinamike in mladostniško uporništvo. Mladi Richard, idealist v ljubezni in literaturi, se spopada z zakoreninjenim sistemom vrednosti v malem mestu. Pri tem avtor na pristen način povezuje čustveno globino in humor. Režiser: Hinko Košak Prevajalec: Jože Zorn Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Nat Miller, lastnik dnevnika – Stane Sever Essie, njegova žena – Mira Danilova Richard, njun sin – Milan Kalan Mildred, njuna hči – Minca Jeraj McComber – Stane Potokar Muriel, njegova hči – Jana Osojnik Wint Selby – Marjan Kralj Belle – Duša Počkaj Krčmar – Janez Rohaček Možak v krčmi – Tone Homar Pripovedovalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1959.

Leta 1950 rojena Jorie Graham velja za eno najbolj spoštovanih pesnic ameriške poezije 20. stoletja. Znana je po svojem globokem zanimanju za zgodovino, jezik in zaznavo. Pesnik Calvin Bedient je o Jorie Graham dejal, da je v dialogu z vsem in izjemna v zastavljanju velikih vprašanj. Izbrali smo avtoričini daljši pesnitvi Beroč Platona in San Sepolcro iz zbirke Erozija. Prevajalka: Tina Kozin; režiser: Alen Jelen; interpretira: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Vjekoslav Mikez; produkcija 2019.

McDonalda kot skladatelja je težko označiti, ker je njegova glasba polna različnih slogov in izrazov. Lahko je čustven in poetičen, neblagoglasen ali impresionističen – odvisno od sporočila, ki ga želi izraziti v glasbi. Vse, kar je napisal, priča o zdravem smislu za glasbo in o iskrenosti, ta pa sta povezana z bogato ustvarjalno domišljijo in nevsakdanjo nadarjenostjo.