Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Godalni kvartet št. 13 v G-duru Antonina Dvořáka in Sonata za klavir št. 3 v fis-molu Aleksandra Skrjabina.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V izvedbi tria Abegg bomo poslušali Klavirski trio št. 2 v G-duru, op. 1 Ludwiga van Beethovna.

Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo postumno izdano knjigo Integrali (1967). A Kosovelov pesniški opus je obsežen in velik del je zaznamovan s temo smrti. Njegova pesem O, saj ni smrti to temo prefinjeno spelje še v bivanjsko občutenje končnosti življenja. Interpretira jo dramska igralka Barbara Žefran.

Poslušamo Simfonijo št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljića Čajkovskega ter njegov priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35.

Glasbeni izraz skladatelja je sodoben – v kompoziciji uporabi poliritmiko in politonalnost, hkrati modalne lestvice, imitacijske in kanonske tehnike, značilne za pretekla stoletja; eno in drugo prispeva k pestri zvočnosti barv. A kot je zapisal glasbeni kritik Burkhard Kinzler v reviji Glasba in Cerkev, zaradi gospodarne uporabe glasbenega materiala Maša v čast sv. Jakobu ostane razumljiva poslušalcem in z njimi tudi komunicira. Delo bo zvenelo v izvedbi tolkalca Henrika Stahlberga in Komornega zbora sv. Jakoba iz Stockholma pod vodstvom Garyja Gradna.

Na 17. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz cerkve svete Ane v Boreči, v Prekmurju. Mašuje župnik Dejan Horvat. Sodeluje mešani cerkveni pevski zbor župnije Gornji Petrovci pod vodstvom organista Cirila Kozarja.

Na koncertu, ki je bil v Dvořakovi dvorani v Pragi 16.julija letos, je simfonični orkester Praškega radia z dirigentom Petrom Popelko najprej izvedel sodobno skladbo »S-C-S« Jiřija Kadeřábeka. V »Koncertu za dva klavirja« Francisa Poulenca sta se orkestru pridružila brata Lucas in Arthur Jussen, ob koncu pa je orkester izvedel še »Koncert za orkester« Béle Bartoka.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Peter Altenberg velja za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata. Živel je na prelomu iz 19. v 20. stoletje in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdanji stalni kavami Cafe Central na Dunaju. V kavarno v času, ko je bila kultura kavarn v največjem razcvetu, se s Petrom Altenbergom odpravljamo tudi v oddaji. V njej opisuje stvaritve prijatelja - znanega arhitekta Adolfa Loosa - čigar American bar deluje še danes, prigode za stalnimi omizji in predloge za izboljšave kulinarične ponudbe. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef, Violeta Tomič, Sabina Kogovšek in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, Nejc Zupančič in Miha Jaramaz, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Posneto leta 2014.

izvajajo odlomke iz del Donizettija, Rossinija in Gudmundsdóttirja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Tonhalle, ki je 24. januarja letos nastopil v svoji matični dvorani Tonhalle v Zürichu. Tam je orkester združil moči z enim najbolj vročih pianistov ta hip, Islandcem Víkingurjem Ólafssonom, s katerim sta izvedla novo delo ameriškega skladatelja Johna Adamsa – Klavirski koncert, imenovan After the Fall. Ta je svojo krstno izvedbo doživel lani v Združenih državah Amerike. Spored je v drugem delu dopolnila še Simfonija št. 1, ‘Titan’, Gustava Mahlerja, delo, ki bo prav gotovo zadovoljilo ljubitelje rogov, klezmer glasbe in otroške pesmi Mojster Jaka, ki se v simfoniji pojavi v svoji molovski inačici. Za dirigentskim pultom je bil Paavo Järvi.

Ponavljamo oddajo o misijonarju v osrednji Afriki Ignaciju Knobleharju. Deloval je ob Belem Nilu v 19. stoletju, v glavnem v Sudanu. Gost oddaje, ki jo je pripravil dr. Robert Kralj, je dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja.

Tokrat bo v ospredju komorna glasba z orglami oz. nenavadna združba orgel in tolkal, deloma pa tudi predstavitev nekoliko nenavadnega orgelskega inštrumenta. Igrala bosta dva uveljavljena nemška umetnika - organist Ulrich Weissert in tolkalec Albrecht Volz, slišali pa boste orgle oz. premikajočo se orgelsko skulpturo iz mesta Alpirsbach v Nemčiji. V izvedbi omenjenih glasbenikov bo zvenela "Toccata v A" Heinricha Riethmüllerja, "Koncert v C-duru" Antonia Vivaldija, "Preludij in fuga v G-duru" J. S. Bacha, "Plesna suita" Pierra Cochereauja, "Andante v F-duru" Louisa Lefebura-Welyja in "Koncert za tolkala in orgle" Haralda Genzmerja.

Angleški pesnik George Noel Gordon Byron je bil pravo utelešnje romantične dobe - iracionalen, ekscentričen pustolovec in nepredvidljiv zanesenjak je moral zaradi škandalov zapustiti Anglijo in je nato do smrti potoval po Evropi. Poleti 1819, štiri leta po njegovem odhodu iz Londona, so začeli izhajati prvi spevi njegove satirične pesnitve Don Juan, kar nekaj tega razpoloženja pa je mogoče zaznati tudi v pismu, ki ga je Iz Benetk poslal svojemu založniku Johnu Murrayju. Prevajalka Mihela Čopič, igralec Zvone Hribar, tonska mojstrica Gabrijela Čepič, režiserka Irena Glonar, urednika oddaje Marjan Strojan, Vlado Motnikar. Posneto leta 1997.

Oddajo Glasbeni portret namenjamo Blagoju Bersi, enemu najpomembnejših predstavnikov hrvaške glasbene moderne, ki je s svojim skladateljskim in pedagoškim delovanjem zagotovo pustil trajne sledi.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Nobelovca Eliasa Canettija opisujejo kot nemškega ali švicarskega pisatelja bolgarskega, judovskega in španskega rodu. V njegovih delih se odraža zapletenost njegovega porekla, prostora in časa, v katerem je živel. Rodil se je pred 120. leti v Rusčuku v Bolgariji, odraščal je v Angliji, Švici, Nemčiji in Avstriji; na Dunaju je študiral kemijo, pred drugo svetovno vojno je prek Pariza emigriral v London. V osemdesetih letih se je preselil v Švico, kjer je leta 1994 umrl. Canettijevo pisanje je zelo raznovrstno. Kot njegovo osrednje delo je obveljal roman Slepitev, v katerem je skozi usodo satirično obarvanih oseb prikazal zlom dozdevno trdnega duhovnega sveta ob trku z nasiljem in oblastiželjnostjo. Napisal je tudi tri drame, antropološko študijo Množica in moč in vrsto avtobiografskih del. Leta 1981 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo za, kot so zapisali v utemeljitvi, "besedila, ki jih zaznamujejo širina pogleda, bogastvo idej in umetniška moč". Za Literarni portret smo izbrali odlomek iz Canettijevega avtobiografskega dela Plamenica v ušesu, ki obsega čas med letoma 1921-1931. V izvirniku je izšlo leta 1980. Prevod Jani Virk, interpretacija Radko Polič Rac, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar. Posneto leta 2002. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek.

Miloje Milojević velja za enega najpomembnejših srbskih skladateljev klavirske glasbe. Cikel enajstih impresij za klavir "Kameje" je pisal med letoma 1937 in 1942. V njem je skladatelj ustvaril mešanico miniatur, ki temeljijo na likovnih delih slovitih umetnikov Edgarja Degasa, Francoisa Boucherja, Augusta Rodina in drugih.

Italijanski pesnik Giosuè Carducci se je rodil v Toskani leta 1835, šolal se je v Firencah in v Pisi in kmalu postal profesor v Arezzu, vendar je moral s službenega mesta odstopiti, ker je bil obtožen ateizma. Bil je strasten zagovornik združene Italije, zato je v njegovem delu precej domoljubnih tem in aktualne politične poezije, največjo slavo pa si je pridobil z Barbarskimi odami, v katerih je svobodno, se pravi "barbarsko" uporabljal grško metriko, ter s Himnami Satanu, s katerimi se umešča med vodilne evropske neoklasiciste 19. stoletja. Prevod Ciril Zlobec, interpretacija Zvone Hribar. Posneto 1992.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.