Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Francoska pesnica Dorothée Volut (1973, Strasbourg) se je po krajšem študiju vizualnih umetnosti v Parizu, smer gledališče in scenografija, nastanila v Marseillu in se posvetila pisanju. Od leta 2008 živi v Verdonu. Leta 2018 je objavila knjigo Poèmes premiers (Prvinske pesmi), lani pa zbirko Contour des lacunes (Obris vrzeli). Njena poezija je poezija uvidov in vprašanj, na podlagi impresij ali neposrednih doživetij hkrati išče in zarisuje svoje mesto v svetu, svetu notranjih in zunanjih sporov in prisluškuje globljemu nagovoru narave in okolice, iz katerega lahko ali pa tudi ne zasije tako ali drugačno spoznanje. Prevod Živa Čebulj. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zadnji del cikla, namenjenega orisu del, ki jih je Antonín Dvořák ustvaril za glasbeno gledališče, prinaša podobi Rusalke in Armide.

Sherlock Holmes se je sredi devetdesetih let devetnajstega stoletja kakor številni možje v štiridesetih, začel bolj posvečati preteklosti. Aprila 1895 je nekaj tednov preživel v znanem univerzitetnem mestu, najverjetneje v Oxfordu ali Cambridgeu, ter preučeval stare angleške listine. Novembra istega leta se je ukvarjal tudi s srednjeveško glasbo.

V Glasbeni medigri poslušajte skladbe Lehárja, Ajdiča in Saint-Saënsa.

1. Risto Savin: Štiri skladbe za violino in klavir Izv.: Klavir: Marina Lorenz Violina: Tomaž Lorenz 2. Demetrij Žebre: Concertino za klavir in orkester Izv.: Klavir: Bojan Gorišek Orkester Slovenske filharmonije Dir.: Uroš Lajovic

Angleški zgodovinar in publicist Timothy Garton Ash v najnovejši knjigi Domovina Evropa, ki je pravkar izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi, piše med drugim o peklu bratomorne vojne v državah nekdanje Jugoslavije, ki mu je bil priča tudi sam. Objavljamo odlomek iz poglavja Spet genocid, ki se začenja z obiskom hrvaške Krajine, v njem pa piše tudi o Kosovu in genocidu v Srebrenici. Prevod Staša Grahek, bere Jure Franko, ton in montaža Miha Klemenčič.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletni meseci so tukaj in času primerna naj bo glasba, blagozvočna, nežnejša, mogoče malo razgreta, lahko bi rekli tudi lahkotnejša. Vprašamo se: "Zakaj ne bi bilo tako ves čas? Ali so potrebne vse tiste temačnosti, dvomi in samoizpraševanja?" Potrebne ali nepotrebne, vedno bodo prišle. In za njimi bo prišla nova vedrina, vsaj tako upamo. Prva oddaja iz letošnjega poletnega niza Poletne melodije je v znamenju glasbe Ernesta Lecuone, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Isaaca Albéniza.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

23. festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju bo odprla plesna predstava Iz prahu zemlje francosko-madžarskega plesalca in koreografa Juliena Klopfensteina. Tema festivala je letos PRAH: Kajti prah si in v prah se boš vrnil. Razstave, koncerti, plesni in zvočno-vizualni performansi ter filmske projekcije se osredinjajo na odnos med človekom in okoljem ter negotovo in krhko prihodnost. Na ljubljanskem gradu pa se začenja tradicionalni poletni kino Film pod zvezdami, ki obiskovalcem ponuja izbor najuspešnejših filmov prejšnje kinematografske sezone. Program bo odprl animirani film Valovanje, letošnji prejemnik oskarja za najboljši celovečerni animirani film.

Ana Miculinić je violončelo začela igrati pri devetih letih. Nižjo in srednjo glasbeno šolo je končala v razredu Maura Šestana, vzporedno je končala gimnazijo na Reki, zdaj pa študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Galu Faganelu. Uspešno se je že udeležila številnih tekmovanj za mlade glasbenike, 5. marca pa je nastopila v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. DINA SLAMA: CHANT ZA SOLO VIOLONČELO JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 1 V E-MOLU, OP. 38 Violončelo: ANA MICULINIĆ, klavir: SVEN BRAJKOVIĆ

V začetku poletja se oziramo v šolsko leto 2026; eden izmed dveh izbranih romanov za maturitetni esej v tem letu je roman Na klancu, sicer tretji roman pisateljice, prevajalke in literarne kritičarke Tine Vrščaj. Avtorica je zanj prejela odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe, roman je bil tudi nominiran za nagrado kresnik in za nagrado Evropske unije za književnost 2024. Pogovor Marka Golje in Tine Vrščaj je nastal ob izidu knjige.

V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 1 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

V svetu Minecrafta ustvarjalnost ni le prednost, ampak je ključna za preživetje! Štirje neprilagojenci se znajdejo v vsakdanjih težavah, ko jih nenadoma skrivnostni portal potegne v Čezsvet, nenavaden, kockasti svet, ki temelji na domišljiji.

Komorni ansambel Pihalni kvintet Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov je nastopil v Mestnem muzeju Ljubljana v okviru sodelovanja med Festivalom Spectrum in 35. festivalom Imago Sloveniae leta 2023. V Komornem studiu bomo predstavili posnetke koncerta Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinskih filharmonikov iz leta 2023. Matična ustanova Pihalnega kvinteta Karajanove akademije Berlinske filharmonije, akademije, ki jo je v 70. letih 20. stoletja ustanovil Herbert von Karajan, je pomembna za pripravo in usposabljanje vrhunskih glasbenic in glasbenikov. Večina se jih pozneje pridruži kateremu izmed najboljših mednarodnih orkestrov, tudi v zdajšnjem pihalnem kvintetu igrajo zelo nadarjeni glasbeniki iz Nemčije, po izvoru iz Srbije, Španije, Italije, Anglije in Slovenije: flavtistka Anja Malkov, oboistka Sofia Zamora Meseguer, klarinetist Lorenzo Dainelli, hornist Joseph Longstaff in slovenski fagotist Luka Mitev. Poslušali bomo njihove izvedbe skladb od 19. do 21. stoletja: Pihalni kvintet v treh stavkih francoskega skladatelja Paula Taffanela, novo skladbo Quincunx / Kvinkus Aleksandre Naumovski Potisk, Summer Music/Poletno glasbo op. 31 ameriškega skladatelja Samuela Barberja, Couperinov nagrobnik Mauricea Ravela in Šest bagatel Györgya Ligetija.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Igro posvečamo spominu na dramskega igralca Petra Musevskega, ki bi letos praznoval šestdesetletnico. Najbolj je blestel v vlogah preprostih, malih ljudi. Ikonična ostaja njegova vloga Ivana v filmu Kruh in mleko. Svojim likom je podeljeval nepozabno veličino tudi v sicer maloštevilnih radijskih vlogah. Brezobzirni kapitalizem je par s socialnega dna v Skubičevi igri potisnil v ponižujoče životarjenje, izguba osnovnega človeškega dostojanstva pa vodi mladeniča v nasilen, brezupen odziv. S to trpko igro, ki opozarja na obubožanje velikega dela prebivalstva in na cinizem množičnih medijev, se pisec uvršča med redke slovenske družbenokritične umetnike, igralec Peter Musevski pa v njej pooseblja ponižanega in razžaljenega človeka subtilno, vendar z oprijemljivo bolečino in empatijo, preredko lastnostjo v zdajšnjem brutalnem času. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Matjaž – Peter Musevski Nežika – Polona Juh Novinarka – Milena Zupančič Ata – Polde Bibič Mamka – Ljerka Belak Agent – Milan Štefe Inšpektor – Janez Starina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2008.

Louise Erdrich je ameriška staroselska avtorica, poznana kot ena najpomembnejših pisateljic drugega vala ameriške staroselske renesanse. Napisala je 28 knjig, med njimi leposlovje, stvarno literaturo, poezijo in knjige za otroke. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena, med drugim je dvakrat prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje. Roman Stavek, ki je izšel leta 2021, spremlja staroselko Tookie, ki po prestani dolgoletni zaporni kazni začenja novo življenje ob delu v neodvisni knjigarni v Minneapolisu. Njeno vsakodnevno rutino nenadoma zmoti duh njene nadležne stranke Flore, ki se po smrti začne vračati v knjigarno in jo preganjati. V Literarnem nokturnu predstavljamo odlomek iz omenjenega romana v prevodu Barbare Skubic, ki je v lanskem letu izšel pri založbi Morfem. Prevajalka Barbara Skubic, režiser Klemen Markovčič, interpretka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.

Poletni koncert je Pizzetti napisal leta 1928, prvič ga je izvedel orkester Newyorške filharmonije pod vodstvom Artura Toscaninija 28. februarja 1929. Pizzettijevi glasbi je bil za zgled Vivaldijev concerto grosso – zlasti Štirje letni časi; Poletni koncert je obogatil obliko starega concerta grossa s sodobnimi možnostmi pisanja za orkester.