Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Programi

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
00:00
00:00
Trajanje 240 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
04:00
Trajanje 65 min

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

05:05
05:05
Trajanje 55 min

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

06:00

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

07:00

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

07:25

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

07:30

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

08:00

Poletje se počasi izteka. Ameriški pesnik Charles Simic je pesem Brezdomec morda napisal pozimi, ki bo zagotovo prišla. Poslovenil jo je njegov pesniški tovariš Tomaž Šalamun, interpretira jo Pavle Ravnohrib.

08:04

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

09:00
09:00
Trajanje 60 min

V literarnozgodovinski stroki prevladuje mnenje, da Hugojeva drama Kralj se zabava nima kakšne večje umetniške vrednosti, zato bi jo, kar širšo javnost zadeva, brez dvoma prekril prah pozabe, če je ne bi opazil Verdi, ki ga je očarala njena izrazito romantična zgodba z nekaterimi značilnimi melodramskimi prvinami.

10:00
10:00
Trajanje 5 min
10:05

Skladatelja in njegov glasbeni slog je pomembno zaznamovalo že dogajanje pred drugo svetovno vojno - čas, ko je na oblast prišel Stalin ter začel neizprosno zatirati vse umetnike, ki niso ustvarjali v skladu z njegovimi nazori. V tem času je Partija Šostakoviča prvič javno ožigosala. Svoje komponiranje je bil zato prisiljen prilagoditi zahtevam socialističnega realizma, v njegovem zasebnem življenju pa so zavladali nemir, negotovost in globoka žalost ter jeza nad tiranijo, ki se je vztrajno večala in krepila.

11:00
11:00
Trajanje 5 min
11:05
12:00
12:00
Trajanje 5 min
12:05

Claude Debussy, ki mu posvečamo tokratno oddajo, je eden najvplivnejših skladateljev poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Že za njegovega življenja so ga včasih označili za prvega impresionističnega skladatelja, čeprav je to oznako odločno zavračal. V tokratnih Spominčicah se mu bomo tako poklonili s predvajanjem petih komornih in simfoničnih skladb, ki jih bodo predstavili slovenski poustvarjalci.

13:00
13:00
Trajanje 5 min
13:05

Velibor Čolić, bosanski pisatelj, novinar in glasbeni kritik, ki že leta dolgo piše izključno v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pri nas ga zelo dobro poznamo po romanih Sarajevski omnibus, Priročnik za izgnance, Knjiga odhodov, prav zdaj je pri založbi Goga izšel roman Vojna in dež. Prevedla ga je Ana Barič Moder, tako kot vse druge Čolićeve romane. Avtor je leta 2018 obiskal Slovenijo, ko je izšel Sarajevski omnibus in takrat ga je pred mikrofon povabila Nina Gostiša. Sam Čolić pravi, da je ob prihodu v Francijo poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre in je preživel samo zaradi francoščine, ki se je je naučil. Dovoli si pisati le o svojem eksilu in samega sebe imenuje mož z naglasom. Prevod Nine Gostiša bereta Eva Longyka Marušuč in Aleksander Golja, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.

13:30
13:30
Trajanje 30 min

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
14:00
Trajanje 5 min
14:05

Sergej Rahmaninov je bil eden zadnjih velikih pianistov-skladateljev v dolgi tradiciji, ki sega vse do Mozarta, Beethovna, Liszta, Brahmsa in drugih. Vedno je trdil, da mora »skladateljeva glasba izražati deželo njegovega rojstva, njegove ljubezenske zadeve, vero, knjige, ki so vplivale nanj, in slike, ki jih ima rad ... Moja glasba je izdelek mojega temperamenta ...« V umetniškem samoljubju je pogosto doživljal veliko duhovno bolečino, pogosto brez posebnega razloga. Toda njegovo hrepenenje brez hrepenenja je treba obravnavati kot filozofsko melanholijo in ne kot bolezen. Zelo malo ljudi ga je videlo in slišalo smejati se, celo nasmehnil se je le redko. Čeprav resen, je razkril tudi zdrav cinizem in hudomušen humor. Slišali boste ponovitev 43. oddaje cikla Pianisti skladatelji, ki je hkrati 2. oddaja iz niza, posvečenega Rahmaninovu.

15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
16:05
Trajanje 25 min

Znana je zgodba, ki bo prejela nagrado lastovka, in štiri zgodbe, ki so se na 34. natečaju za najboljšo kratko zgodbo uvrstile v ožji izbor. Mednarodni filmski festival kratkih filmov Shots letos praznuje deset let. Izšla je zbirka pesmi Sveta dežela italijanske pesnice Alde Merini. Danes ob 20. uri bo v okviru dogodkov Festivala Ljubljana v Slovenski filharmoniji nastopil komorni orkester Radiotelevizije Španija. Vabljeni k poslušanju!

16:30

5. februarja je v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani potekal koncert cikla Dobimo se (Glasbena mladina ljubljanska). Emanuel Mikac je takrat ob klavirski spremljavi Katalin Peter izvedel Koncert za evfonij Vladimirja Cosme in Fantazijo Johanna Nepomuka Hummla. Emanuel Mikac je svojo glasbeno pot začel v GŠ Izola in jo nadaljeval na Gimnaziji Koper, v tretjem letniku pa se je odločil za šolanje na mariborskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Nejca Merca. Ta je njegov mentor tudi v času študija na ljubljanski Akademiji za glasbo.

17:00

Zdenka Kaplan v knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo (v Izšlo je), prvič objavljenem 30. junija 2022.

17:30

Posvetili se bomo srednjeveški glasbeni obliki conductus, ki nastala na koncu dvanajstega stoletja. Drugače kakor bolj znana motet in organum se ni opirala na že obstoječa besedila ali melodije, je pa veljala za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo.

19:00

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

19:30

Režiser Tony Kaye je za ustvarjanje filmske glasbe najel britansko skladateljico Anne Dudley in izrazil željo, da glasba zveni »veličastno in elegično«. Skladateljica je tako zajela celoten orkester in fantovski zbor ter se odločila, da bo ritme hip-hopa, čeprav bi pristajali zgodbi in prizorom, izpustila.

20:00

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v slavnostni dvorani Narodne galerije izvedel izstopajoča koncerta Vaški prizori in Morski spomini. V Komornem studiu bomo predstavili komentirane posnetke dveh koncertov, ki ju je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije izvedel v ciklu Sozvočje svetov v letu 2022. V prvem delu poslušajte posnetke koncerta Vaški prizori, ki so ga izvedli v 21. sezoni z motom Dialogi s preteklostjo. Na koncertu Vaški prizori v slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani so predstavili tri dela za komorni godalni orkester iz 20. stoletja: Slovenske ljudske plese za godalni orkester Alojza Srebotnjaka, Madžarske slike Bele Bartoka in Idilo za godalni orkester Leoša Janačka. Orkester je igral z gostujočo koncertno mojstrico Kano Matsui, ki je ena od koncertnih mojstrov simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V drugem delu Komornega studia poslušajte izbrane posnetke s koncerta Morski spomini, ki ga je Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije izvedel v 22. sezoni Sozvočje svetov. Najprej bomo poslušali koncertantno delo iz 20. stoletja: Koncert za saksofon in godalni orkester, ki ga napisal švedski skladatelj Lars-Erik Larsson, nato pa ciklično orkestrsko skladbo Vistes al mar / Pogledi na morje katalonskega skladatelja Eduarda Toldre.

22:00
22:00
Trajanje 5 min

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

22:05

Igra vstopa v program skozi ognjemete francoske revolucije in skozi blesteče kraljevske sobane. Viharna zgodba govori o dekletu z družbenega roba, ki se z modrostjo, srčnostjo in poštenostjo povzpne v najvišje družbene kroge. Besedilo je bilo prvotno pisano za oder. Govori o dogodkih v življenju Catherine Hübscher, perice iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra v treh dejanjih s prologom je bila premierno uprizorjena v Parizu leta 1893. Režiser in prirejevalec: Peter Zobec Prevajalec: Miran Jarc Urednica in producentka: Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Madame Sans-Gêne – Nataša Barbara Gračner Drugi glasovi - Vlado Novak, Jure Ivanušič, Nenad Tokalič, Peter Ternovšek, Snoja Blaž, Irena Mihelič, Davor Herga, Zoran More, Franci Gabrovšek, Mirjana Šajinovič, Minu Kjuder, Nataša Sirk, Maša Židanik Posneto v studiih Radia Maribor leta 1997.

23:00

Poljska pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, rojena leta 1977, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, velja za eno najperspektivnejših poljskih pesnic mlajše generacije. Pri svojem ustvarjanju izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša elemente prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Leta 2010 je objavila prvo knjigo kratke proze Obsoletke, v kateri se ukvarja s temo smrti nerojenih otrok – izraz "obsoletke" izvira iz medicinskega termina "graviditas obsoleta". Za knjigo je leta 2011 prejela prestižno literarno nagrado Gdynia. Tri besedila iz zbirke Obsoletke je prevedla Jana Unuk. Prevajalka literarnega dela Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2019.

23:15
23:15
Trajanje 44 min

Fantazija za orkester ima sicer tri stavke, toda le prvi se opira na pravljično vsebino. Govori o morski deklici, ki hrepeni po tem, da bi postala človek in si tako pridobila ljubezen princa, ki ga je rešila med brodolomom. Vendar pa deklica ostane razočarana, saj princ raje izbere princeso.

23:59
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine