Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesnica in prevajalka Erika Vouk je mojstrica zvočno bogate lirike, vendar nikoli na njen račun ne žrtvuje pomena, nasprotno. Tako tudi v pesmi, ki se začne z verzom Te iščem po pokrajinah in ki jo ustrezno občutljivo interpretira Marinka Štern.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za Šostakoviča je bilo prelomno leto 1960, ko so ga sprejeli v Komunistično partijo. A za navidezno "otoplitvijo" po Stalinovi smrti se je skrival še zahrbtnejši partijski načrt. Šostakovič je postal maskota navzven idealne sovjetske povojne komunistične družbe. Na shodih je bil prisiljen brati besedila, ki so mu jih pisali drugi, ter spet pisati glasbo, ki je slavila dosežke komunizma. Skladatelja naj bi sprejem v stranko dokončno zlomil; njegov sin je dejal, da ga je dogodek spravil na rob solz. Tako je bil še vedno prisiljen ohranjati slogovno dvojnost v svojih delih ter se kritike sistema, v katerega je bil zdaj še bolj ujet, lotevati kar se da subtilno.

Ciper je že več kot pol stoletja razdeljen na grški in turški del, vmesno območje nadzorujejo mirovne enote Združenih narodov. Prejšnjo pomlad so prvič po osmih letih obudili pogajanja med ciprskimi Grki in Turki. Je ciprski konflikt res bliže rešitvi? Sporočila, ki smo jih pred dnevi slišali ob 51. obletnici razdelitve otoka, ne gredo v tej smeri. Več v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je po aprilskem obisku razdeljenega otoka pripravil Blaž Ermenc.

Skladatelj Aldo Kumar je ustvaril zelo obsežen in raznovrsten opus, ki zajema zborovsko, solistično, komorno, orkestralno, vokalno-instrumentalno, elektroakustično, scensko in filmsko glasbo. Njegova zborovska dela so pogosto na sporedih tako ljubiteljskih kot tudi tekmovalnih in profesionalnih zborov. Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko ga je vodil dirigent Stojan Kuret, veliko sodeloval s skladatelkjem. Krstno je izvedel njegovo Istrsko suito, Pesmi od ljubezni in kafeta in suito Krst pri Savici.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo prvi stavek iz Ciklusa trinajstih skladb za flavto, tristavčno delo za klavir solo z naslovom Odstiranja, stavek iz Partite op. 8 v interpretaciji Milka Lazarja, skladateljevo najnovejše delo za godalni kvartet z naslovom Pozunanjena notranjost ter skladbo Čutnost za pozavno in klavir.

Posvetili se bomo dvema grozljivkama – Ritualu in Vrni mi jo. Poleg tega bomo poročali o festivalu Cinehill v Gorskem kotarju, ki sta ga med drugim obiskala Jafar Panahi in Catherine Breillat, dve veliki imeni svetovnega filma.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes se bo skoraj devetdeset glasbenikov iz 21ih držav prvič povezalo v Etno Histeria World Orchestra 2025, orkester pa se bo do 8. avgusta predstavil na osmih koncertih. V izolski galeriji Insula je na ogled razstava akademske slikarke Jasmine Rojc z naslovom Plavi konj. Radijska igra Periferija avtorice Kaje Novosel, ki je nastala v režiji Špele Kravogel in v produkciji Uredništva igranega programa, se je v kategoriji radijska igra in podkast uvrstila v letošnji tekmovalni program festivala Prix Italia. Na festivalu Dobimo se pred Škucem se tudi letos že tradicionalno predstavlja nova radijska igra Uredništva igranega programa. Z včerajšnjim dnem se je poslovil Robert Wilson, gledališki režiser, dramatik in eden izmed najpomembnejši ustvarjalcev avantgardnega gledališča. V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki pa se danes zaključuje 30. mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Vabljeni k poslušanju!

Bilijarde bakterij, ki naseljujejo naša prebavila, opravljajo najrazličnejše naloge, brez katerih ne bi mogli preživeti. Poleg tega, da pomagajo pri razgradnji hrane, izdelujejo najrazličnejše snovi, ki pomagajo ščititi naš imunski odziv in blažijo vnetja, vplivajo pa celo na naše razpoloženje ter igrajo pomembno vlogo pri duševnih motnjah, kot je depresija. Naše črevesje pa je tudi kraj, kjer nastaja odpornost na antibiotike in kjer se geni za odpornost prenašajo med različnimi bakterijami. Mikrobioto in njene vplive na naše zdravje raziskuje dr. Maja Rupnik s Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter redna profesorica na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Oddaja je bila premierno na sporedu aprila 2024.

1. oktobra lani sta se virtuoza skupaj predstavila v Filharmoniji v Luxemburgu, in sicer s skladbami za violončelo in klavir Ludwiga van Beethovna, Sally Beamish, Nadie Boulanger in Sergeja Rahmaninova.

O mestu lahko razmišljamo na različne načine; ena možnost je, da ga prepoznamo kot živ organizem, telo. Ne nazadnje se v njem vse prepleta, pretaka, spreminja. Očitno je ta ideja nastala tudi pri projektu Trachea, ki vzporedna predora pod Kostanjevico v Novi Gorici razume kot sapnik in požiralnik. Skozi drugega, ki je železniški, potuje težja snov, tisti, ki je namenjen pešcem in kolesarjem, pa simbolizira dihalno pot. V njem sta Enej Gala, akademski slikar in vsestranski vizualni ustvarjalec, ter Tomi Novak, skladatelj, tolkalec in vsestranski ustvarjalec zvoka, postavila prostorsko instalacijo, ki se ''navezuje na zgodovinska obdobja in simboliko predora skozi čas, ob tem pa preizprašuje motive od prazgodovinskih jam do najsodobnejših predorov, ki so bili človeštvu v zagon, da je od nekdaj tako ali drugače posegalo v naravo''. Izobešene skulpture, sestavljene iz različnih odrabljenih predmetov, kot so zvončki za mačke ali avtomobilski amortizerji, se pozibavajo v vetru in ustvarjajo svojevrstne zvoke, del zvočne slike pa prihaja iz zvočnikov, a obiskovalec le stežka loči, kaj pripada čemu. Kot bi se vse skupaj vraščalo ali nasprotno, izraščalo iz predora samega. Instalacija Trachea je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109. letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Vabimo vas k poslušanju posnetka iz glasbene zakladnice Simfoničnega orkestra RTV Slovenija - izbrali smo 1. koncert sezone Kromatika 2010/2011, ki je bil 23. septembra leta 2010 v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Orkester je na tem abonmajskem večeru vodil takratni šef dirigent En Shao, solist pa je bil naš odlični harmonikar Marko Hatlak. Koncertni spored so oblikovala tri skladateljska dela: v uvodu je zazvenela znamenita uvertura Kandíd Leonarda Bernsteina, sledilo je delo iz slovenske glasbene ustvarjalnosti – skladba Barvne refleksije Vitja Avsca, v drugem delu koncertnega večera pa je bila na sporedu Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36 Petra Iliča Čajkovskega.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas k spremljanju partiture, ki je bila njenemu skladatelju poleg Vigilije najljubša: Zborovske simfonije Zvonovi Sergeja Rahmaninova. To je uglasbitev pesnitve Edgarja Allana Poeja v svobodnem ruskem prevodu Konstantína Balmonta. Ruski prevod je Sergej Rahmaninov dobil v anonimno odposlanem pismu – pisateljica se je razkrila šele po njegovi smrti, očitno pa ji je bilo znano, kako zelo očaran od donenja cerkvenih zvonov je bil skladatelj že v otroštvu. Pritegnil pa ga je tudi prevod besedila Edgarja Allana Poeja, menda tako zelo, da se je kar takoj lotil komponiranja »štiristavčne simfonije«, kakor jo je sam imenoval. Solisti so sopranistka Olèsya Golovnèva tenorist Dmytro Popov in baritonist Ródion Pogóssov. Švedski radijski zbor in Komorni zbor Erica Ericsona ter Švedski radijski simfonični orkester vodi Daniel Harding. Posnetek je nastal leta 2023 v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.

Odlomek iz Gogoljeve komedije Ženitev so igralci v radijskem studiu odlično interpretirali leta 1984 pod režijsko taktirko Aleša Jana. Janez Hočevar je bil v vlogi potencialnega ženina Podkoljosina, Stannia Boninsegna je bila nevesta Agafja, Dare Valič Kočkarjov in Vinko Podgoršek izvošček. Gogoljeva komedija, ki je nastajala od leta 1832 do 1842, nas popelje v svet trgovanja z ljubeznijo ali bolje s poroko, in se posmehuje različnim prozaičnim razlogom, ki privedejo do zakonske zveze. Prevajalec: Josip Vidmar, dramski igralci: Janez Hočevar, Stannia Boninsegna, Dare Valič in Vinko Podgoršek, režiser: Aleš Jan, tonski mojster: Jure Culiberg. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1984.

Prvi trobentač Hermanovega orkestra Pete Candoli je bil razvpit zaradi izjemno visokih tonov, ki jih je bil sposoben odigrati na svojem instrumentu. Zato so ga med drugim klicali kar Superman. Pete Candoli je bil pravzaprav trobentač v kar sedemindvajsetih pomembnih jazzovskih orkestrih. Med njimi omenimo vsaj tiste, ki so jih vodili Stan Kenton, Woody Herman, Tommy Dorsey, Glenn Miller, Count Basie in še mnogi drugi.