Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Oddaja Zunanjepolitičnega uredništva, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Živalske strupe srečamo pri najrazličnejših skupinah živali, od strupenih kač, žuželk, pajkov in meduz do rib, hobotnic in celo kakšen sesalec se najde, ki se lahko pohvali s tovrstnim nevarnim orožjem. Poznanih je prek 173 000 strupenih živalskih vrst in posledično seveda ni presenetljivo, da so živalski strupi med seboj zelo različni in učinkujejo na različne načine. A kar je lahko v neki situaciji smrtno nevarno, je lahko v drugi nadvse koristno. Specifične lastnosti snovi, ki tvorijo živalske toksine namreč lahko uporabimo tudi za diagnostiko ali celo zdravljenje cele palete bolezni, tudi tako različnih, kot sta denimo Alzheimerjeva bolezen in venska trombebolija, torej nastajanje krvnih strdkov v venah. Na kakšne načine so lahko strupi koristni, je pojasnil prof. dr. Igor Križaj, vodja Odseka za molekularne in biomedicinske znanosti na Institutu "Jožef Stefan.

V oddaji Recital predvajamo koncerte najboljših glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Večeri so namenjeni neposrednim prenosom in komentiranim posnetkom orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija in Simfoničnega orkestra SNG Maribor ter mednarodno priznanih gostujočih orkestrov.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Vabimovas k spremljanju partiture, ki je bila njenemu skladatelju poleg Vigilije najljubša: Zborovske simfonije Zvonovi Sergeja Rahmaninova. To je uglasbitev pesnitve Edgarja Allana Poeja v svobodnem ruskem prevodu Konstantína Balmonta. Ruski prevod je Sergej Rahmaninov dobil v anonimno odposlanem pismu – pisateljica se je razkrila šele po njegovi smrti, očitno pa ji je bilo znano, kako zelo očaran od donenja cerkvenih zvonov je bil skladatelj že v otroštvu. Solisti so sopranistka Olesya Golovneva tenorist Dmytro Popov in baritonist Rodion Pogossov. Švedski radijski zbor in Komorni zbor Erica Ericsona ter Švedski radijski simfonični orkester vodi Daniel Harding. Posnetek je nastal leta 2023 v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.

Vít’o Staviarsky je rojen na vzhodu Slovaške, kamor se je po študiju na sloviti praški akademiji FAMU po določenem času tudi vrnil. Njegove zaposlitve – v Pragi je delal nekaj časa v psihiatrični bolnišnici, delo negovalca je nadaljeval v rojstnem Prešovu, pozneje pa delal tudi v treznilnici, dokler ni začel prodajali blaga po sejmih – so ga privedle v bližino bolnikov, odvisnosti in prebivalstva, ki živi na robu družbe. Odvisnost od alkohola in življenje Romov na vzhodu Slovaške, ki jih ne eksotizira ali stereotipizira, opisuje tudi v noveli Kale šoljne, pripovedi o nedolžni ljubezenski zgodbi med lepo deklico in slepim dečkom. Ob tem pa piše še o kriminalu, oderuštvu posojilodajalcev, obupu posojilojemalcev, o patriarhalno usmerjeni družbi ipd. Vse to poda z zanj značilno literarno potezo, pri kateri ne gre brez tragikomičnosti, humorja, absurda in ironije. Prevajalka: Diana Pungeršič, režiserka: Saška Rakef, igralka: Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojster zvoka: Urban Gruden. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2020.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.