Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

JOHN IRELAND: A DOWNLAND SUITE THE HANNAFORD STREET SILVER BAND, dirigent: BRAMWELL TOVEY LIZA LEHMANN: 2 samospeva AH, MOON OF MY DELIGHT - O, mesečina moje sreče THE LILY OF A DAY - Enodnevna lilija Tenor: ANTHONY ROLFE JOHNSON, klavir: GRAHAM JOHNSON RISTO SAVIN: ODLOMKI IZ BALETA ČAJNA PUNČKA, OP. 26 ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: JAKOV CIPCI FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDE, OP. 10 ŠT. 1 V C-DURU, ALLEGRO ŠT. 2 V A-MOLU, ALLEGRO ŠT. 3 V E-DURU Klavir: BOLESŁAW WOYTOWICZ

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

ZOLTÁN KODÁLY: VARIACIJE NA MADŽARSKO LJUDSKO PESEM, PAV ČIKAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, dirigent: NEEME JÄRVI BÉLA BARTÓK: TRI BURLESKE, OP. 8C / SZ. 47 Klavir: DEZSŐ RÁNKI

Gregor Strniša je bil rojen l. 1930, umrl pa je l. 1987. V življenju je objavil sedem samostojnih pesniških zbirk. Strnišev pesniški opus zaznamujejo formalna strogost, koncept vesoljske zavesti, predvsem pa izjemen čut za prvinsko petje. Vse to velja tudi za njegovo prvo pesniško zbirko Mozaiki, ki je izšla leta 1959; iz nje je tudi pesem Majhna rjava kavarna. Interpret je Željko Hrs. Produkcija leta 2007.

V zadnjem delu Glasbene jutranjice se bomo danes posvetili madžarskim skladateljem, vendar bomo izpustili umetnost nekaterih najbolj znanih, kot so Liszt, Kodaly in Bartok, ter prostor namenili preostalim, katerih glasba morda zveni nekoliko redkeje. KORNÉL ÁBRÁNYI/FRANZ LISZT: PESEM CVETJA (VIRÁG DAL), S383A Klavir: LESLIE HOWARD FERENC ERKEL: Uvertura k operi LÁSZLÓ HUNYADI BUDIMPEŠTANSKA FILHARMONIJA, dirigent: HÉJA DOMONKOS ENDRE SZERVÁNSZKY: PIHALNI KVINTET ŠT. 1 PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA BÁLINT BAKFARK: 5 fantazij za lutnjo Lutnja: DÁNIEL BENKÕ FRIGYES HIDAS: FANTAZIJA ZA TROBENTO Trobenta: TIBOR KEREKEŠ, klavir: BOJANA KARUZA KÁROLY GOLDMARK: RUSTIC WEDDING SYMPHONY OP.26 (1. DEL) PITTSBURŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: ANDRÉ PREVIN MIKLÓS RÓZSA: SONATA ZA KITARO OP. 42 Kitara: ANDRAS CSAKI JENÕ HUBAY / EVELYN GLENNIE: GLEJ JO, KATI! (HEJRE KATI) Tolkala: EVELYN GLENNIE, NACIONALNI FILHARMONIČNI ORKESTER, Dirigent: BARRY WORDSWORTH

Holmesova gospodinja gospa Hudson je trpela vrsto let. Ne le, da so v prvo nadstropje ob vseh mogočih urah prihajali raznovrstni obiskovalci, tudi ljudje z nenavadnim in včasih nezaželenim značajem. Njen slavni najemnik je tudi sam imel čudaške navade in njegovo življenje je bilo zelo neredno. Vse to je hudo načelo njeno potrpežljivost. Zagotovo je bil najslabši najemnik v Londonu, saj je imel neverjetno neurejeno stanovanje. Z revolverjem je v sobi izvajal strelske vaje, delal je čudne in pogosto neprijetno zaudarjajoče kemične poskuse in muziciral ob najbolj neprimernih urah.

Minilo je 30 let od genocida v Srebrenici. Sile bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Madića so v enklavi, ki so jo varovali maloštevilni pripadniki modrih čelad Združenih narodov, v devetih dneh ubile vsaj 8372 Bošnjakov. Združeni narodi so lani 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, ki pa ga v Republiki srbski in Srbiji številni zanikajo. Boj za resnico in pravico, iskanje posmrtnih ostankov, tudi žrtev drugih zločinov, na primer na območju Prijedora, in dolga pot do sprave v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.

Zbor Colorado Children's Chorale je ustanovil ameriški dirigent Duain Wolfe in ga umetniško vodil 25 let. Potem je zbor več let deloval pod umetniškim vodstvom Deborah DeSantis, danes pa ga vodi zborovodkinja Emily Crile. Zbor pripravlja samostojne koncerte, eden izmed namenov ustanovitve pa je bilo tudi sodelovanje s Centralno mestno opero, Opero in baletom Colorado ter Simfoničnim orkestrom iz Colorada. Na repertoarju pevcev so dela klasičnega zborovskega repertoarja, ameriške narodne pesmi, pa tudi skladbe glasbenega gledališča. Njihove nastope pogosto spremljajo tudi živahne koreografije in elementi odrske igre.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušajmo skladbe To see a World in a Grain of Sand, A Moment of Reflection, Stump the Guesser in Auguries of Innocence.

Slišali boste vtise o filmih iz tekmovalnega programa v Karlovih Varih, ki govorijo o opustošenju narave v vojni v Ukrajini, pa o različnih preobrazbah spolnih vlog v Afganistanu, o uporni generaciji mladih žensk v Iranu ter o tem, kako delujejo razmerja moči v odnosih med ljudmi na Zahodu in begunci, ki prihajajo iz držav globalnega juga. Posvetili se bomo 72. Puljskemu filmskemu festivalu, na katerega se je uvrstilo tudi več slovenskih del, poleg tega bomo tri desetletja po prvem filmu iz franšize del o spopadu med ljudmi in dinozavri pogledali, kaj ponuja sedmi film iz serije, z naslovom Jurski svet: Preporod.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream/Tretji tok/Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in džez. Oddaje pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kratka radijska igra Drsenje Iztoka Jereba se osredinja na vnovično srečanje Anje in Mateja v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice. Njuno srečanje pa je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj pomeni oditi iz brezperspektivnega majhnega mesta in si ustvariti življenje drugje in kaj pomeni ostati. Igra, ki je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju, je nastala v sklopu projekta Talenti EU regij, ki se osredotoča na evropsko demografsko težavo bega možganov. Ansambel za zgodnjo glasbo AUDITE! bo v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom uzvočil Cantígas de Santa Maria, eno izmed najpomembnejših srednjeveških glasbenih zbirk. Njen zapis je v 13. stoletju naročil špansko-nemški kralj Alfonz Deseti Kastiljski – Modri.

Človek v okolje izpušča veliko škodljivih snovi, posebno pa nas skrbi, ko se te snovi znajdejo v vodi. Večje kose smeti, kot so plastika, vejevje in blato, lažje odstranimo, odstranjevanje izredno majhnih spojin pa je precej kompleksnejše. Ena takih je bisfenol A, ki se v okolje sprošča iz plastike. Kako torej bisfenol in druga onesnaževala odstraniti iz vode? Dobro rešitev danes ponuja fotokataliza, pristop, pri katerem za razgraditev strupenih spojin uporabimo svetlobo in nove materiale. Marsikaj obeta material titanov dioksid, ki je večstransko uporaben: za belo barvo v pigmentih, premazih, tudi papirja, uporablja pa se tudi za razgraditev strupenih snovi v vodah, kot so ostanki zdravil ter bisfenol A, in za čiščenje zraka. Do okolja prijazne postopke za razgraditev strupenih snovi v vodi ob pomoči svetlobe in vsestranskega titanovega dioksida raziskuje gost tokratnih Podob znanja dr. Gregor Žerjav s Kemijskega inštituta.

Tokrat bo v oddaji zasedba kvartet Jeruzalem, katerega člani so: violinista Alexander Pavlovsky in Sergej Bresler, violist Ori Kam in violončelist Kyril Zlotnikov, 19. januarja letos, na koncertu, ki je bil v prostorih Zdravilišča Bad Tölz v Nemčiji, izvedla kar tri dolge godalne kvartet ob 50-letnici smrti Dmitrija Šostakoviča.

''Naš poklic je zaznamovan z nekaj trpljenja takrat, ko nimamo ideje. Obstaja hiter analgetik: povprečna ideja ali pomoč umetne inteligence. Oboje prinaša povprečne rešitve,'' je povedal grafični oblikovalec Tomato Košir in dodal, da je treba v ustvarjalnem procesu čim dlje vzdržati občutek tabule rase. Nagrajenca Prešernovega sklada smo povabili k pogovoru ob njegovi razstavi Vizualni komentar, ki so jo postavili na ljubljanskem gradu. Domačim in tujim obiskovalcem je v Palaciju in Stanovski dvorani poleti na ogled več kot sto izbranih del, nastalih v avtorjevem 25-letnem ustvarjalnem obdobju – od kulturnih plakatov do kompleksnih projektov. Od prvega protivojnega plakata iz leta 2000, ki ga je ustvaril še kot študent, in nekaterih drugih neobjavljenih del pa vse do najbolj prepoznavnih, kot je Guardianova zmečkana časopisna naslovnica Doba besa, za katero je prejel leseni svinčnik, eno najprestižnejših nagrad tekmovanja britanske izobraževalne organizacije Design and Art Direction.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Izbrali smo enega izmed koncertnih večerov abonmajske sezone 2007/2008 – 6. Orkester je na koncertu, ki je bil 6. marca 2008 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, vodil dirigent Uroš Lajovic, osrednji gost večera pa je bil kitajski violončelist Li Vej. Izvedel je znameniti Dvořakov koncert v h-molu, v drugem delu pa je bila na sporedu 4. simfonija Johannesa Brahmsa.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Letos je minilo 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kdaj ujete v zborovski stavek: Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večer je naslovil Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald. Zbor – Gottwald je bil njegov ustanovni član – je predstavil vrhunce njegovega dela, h kateremu ga je spodbudila Ligetijeva tehnika zvočnih ploskev. Tokrat predvajamo transkripcije Mahlerjeve in Straussove glasbe.

V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.

Predvajali bomo skladbe pomembnega džezovskega glasbenika, izjemnega pianista, vokalista, organista in tudi odličnega showmana Fatsa Wallerja. Za njim je ostala zakladnica odlične in k sreči precej obilno dokumentirane glasbe, ki bo najbrž še dolgo razveseljevala ljubitelje džeza.