Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Analogna rasa je projekt sorodnih duš, dveh vrhunskih glasbenikov Zorana Predina in Nikole Čuturila. Z albumom ter istoimensko zasedbo predstavljata zanimivo glasbeno dogodivščino, v kateri združujeta vrhunski kitarski rock in buldožersko zafrkancijo. Ob njuni skladbi Javi se Che Guevara, ki jo poslušamo kot pesem tedna Radia Koper pa Zoran Predin na kratko in jedrnato predstavlja tudi svojo vožnjo po treh različnih ustvarjalnih tirih.
Analogna rasa je projekt sorodnih duš, dveh vrhunskih glasbenikov Zorana Predina in Nikole Čuturila. Z albumom ter istoimensko zasedbo predstavljata zanimivo glasbeno dogodivščino, v kateri združujeta vrhunski kitarski rock in buldožersko zafrkancijo. Ob njuni skladbi Javi se Che Guevara, ki jo poslušamo kot pesem tedna Radia Koper pa Zoran Predin na kratko in jedrnato predstavlja tudi svojo vožnjo po treh različnih ustvarjalnih tirih.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
Kaj pa je to pečena juha? Juha je vendar kuhana, tako sklepata otroka, vendar se vseeno lotita priprave, ki pa žal ne uspe in juha ni užitna. Ko pride Cmok in skupaj z Bobkom zavrtijo čas nazaj, jim uspe prava mojstrovina, za prste obliznit.
V dveh obmejnih mestih Evropske prestolnice kulture: v Novi Gorici in Gorici so se nekatera slovenska in italijanska civilna združenja ter posamezniki odločili, da ustanovijo čezmejno koordinacijo v podporo miru v Palestini in nasprotovanju genocidu v Gazi in na Zahodnem bregu. Predsednikoma vlad Slovenije in Italije so naslovili pobudo; njeno vsebino nam je v oddaji Dobro jutro predstavil eden od podpisnikov in član civilnega združenja, mirovnik in aktivist, sicer nekdanji dolgoletni direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri.
V dveh obmejnih mestih Evropske prestolnice kulture: v Novi Gorici in Gorici so se nekatera slovenska in italijanska civilna združenja ter posamezniki odločili, da ustanovijo čezmejno koordinacijo v podporo miru v Palestini in nasprotovanju genocidu v Gazi in na Zahodnem bregu. Predsednikoma vlad Slovenije in Italije so naslovili pobudo; njeno vsebino nam je v oddaji Dobro jutro predstavil eden od podpisnikov in član civilnega združenja, mirovnik in aktivist, sicer nekdanji dolgoletni direktor Pomorskega muzeja Piran Franco Juri.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Se zmrdujete nad rdečo peso? Tudi Tita in Juš sta se zmrdovala nad kuhanjem in njuno »mojstrovino«. Ko pa poseže vmes vsevedni Prunelius Cmok, je okus zagotovljen.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Franco Juri je v slovenskem kulturnem in političnem prostoru navzoč že desetletja. Bil je glasbenik v istrski skupini Istranova, učitelj, aktivist, novinar. A bil je tudi politik in diplomat. Izhaja iz družbeno angažirane italijansko-slovenske družine: njegov brat Aurelio Juri je bil poslanec v državnem zboru, prav tako nečak Luka Juri. Minulih 12 let je bil Franco Juri direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu. Vendar ga številni Slovenci, tudi tisti, ki so ravnodušni do politike, poznajo predvsem kot karikaturista. Ost vsake njegove karikature jasno razkriva, komu in čemu je namenjena, hkrati pa brez narejene politične korektnosti kaže avtorjevo nazorsko in politično usmeritev. Voditelj: Edvard Žitnik.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
Tone Škarja je starosta slovenskega alpinizma. S svojo jasno vizijo, odločnostjo in organizacijsko sposobnostjo je pripeljal slovenske alpiniste v svetovni vrh. V filmu Tone Škarja podoživlja svojo plezalno pot od odličnega mladega skalnega plezalca do legendarnega vodje slovenskih himalajskih odprav. Skozi njegove spomine, ki jih vidimo z arhivskimi posnetki z odprav, med katerimi je na prvem mestu odprava na Everest iz leta 1979, skozi Tonetov obisk njegovih nepalskih prijateljev, doživimo osebni razvoj Toneta Škarje. Toneta so v življenju spremljali veliki uspehi, pa tudi afere in smrti alpinističnih tovarišev. Razvoj slovenskega alpinizma in himalajizma pa je tekel svojo pot, včasih z velikim Tonetovim vplivom, včasih brez. Skozi anekdote spoznamo, kako se je odražal prehod iz socializma v kapitalizem pri odpravarstvu. Čeprav v dobrobit slovenskega gorništva že desetletja deluje kot organizator in podpornik slovenskih odprav v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije, pa je po duši plezalec, ki svoje intimne ambicije kljub zrelim letom še vedno uresničuje v strmih skalnih stenah ter gornik, ki zahaja pod nepalske vršake. Tone je hkrati kronist in pisatelj, ki se v Nepal zateče tudi zato, da na papir prelije svoje spomine, misli.
V Godbah z zgodbo se spominjamo rock uspešnic, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja odmevale iz gramofonov in kasetofonov, ter radijskih postaj. Do polnoči poslušamo rock junake tistega časa:, skupine AC/DC, Bon Jovi, Van Halen, Simple Minds,Europe, Guns N' Roses, Def Leppard in pevko Pat Benatar.
V Godbah z zgodbo se spominjamo rock uspešnic, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja odmevale iz gramofonov in kasetofonov, ter radijskih postaj. Do polnoči poslušamo rock junake tistega časa:, skupine AC/DC, Bon Jovi, Van Halen, Simple Minds,Europe, Guns N' Roses, Def Leppard in pevko Pat Benatar.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Franco Juri je bil v življenju marsikaj: glasbenik v istrski etno zasedbi Istranova, učitelj, aktivist, novinar, eden najvidnejših karikaturistov v našem prostoru, dvakratni poslanec, veleposlanik v Španiji, diplomat na zunanjem ministrstvu, samostojni publicist, novinar, pisatelj. Človek, ki se ga poslušalci verjetno najbolje spomnijo po njegovih odmevnih satiričnih karikaturah političnega dogajanja ob razpadanju Jugoslavije in v prvih letih neodvisnosti, zdaj že 12 dvanajst let z nič manj posvečenosti vodi Pomorski muzej Sergeja Mašera v Piranu, s svojim pisanjem in karikaturami pa občasno še vedno komentira politično in družbeno dogajanje. Nekaj mesecev pred upokojitvijo smo se za tokratno Razkošje v glavi z njim pogovarjali o različnih poglavjih njegovega bogatega življenja, od odraščanja v multietničnem Kopru, mladostnega aktivizma, študija geografije in italijanščine, pa do tega, zakaj je karikatura lahko bolj neposredna in predrzna od pisanja, kako je bila videti post-tranzicijska Španija in kaj ga je vodilo ne le pri političnem aktiviranju, ampak tudi pri ostalih poljih njegovega raznolikega udejstvovanja. Oddajo je pripravila Alja Zore.
O fantu, ki se ni maral umivati … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tone Pavček. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
O fantu, ki se ni maral umivati … Pripoveduje: Brane Grubar. Napisal: Tone Pavček. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Filozofi so že od nekdaj opominjali ljudi, naj ne pretiravajo v materialnih dobrinah, pač pa naj se zadovoljijo z malim – človek namreč za življenje ne potrebuje obilice eksotične hrane in pijače, pač pa lačnemu in žejnemu povsem zadostuje preprost obrok. To je v svojih filozofskih delih zagovarjal tudi Ciceron, rimski govornik, politik in filozof iz 1. stol. pr. Kr., ki je v prid temu prepričanju zbral številne zglede iz grške in rimske zgodovine ter na ta način svoje sodržavljane pozival k preproščini. Kot primer tako navaja nekega skitskega filozofa Anaharzisa, ki je zaničeval materialne dobrine in živel sila preprosto, kot piše svojemu prijatelju v pismu: »Za ogrinjanje imam skitsko ogrinjalo,« pravi, »za obuvalo trdo kožo podplatov, za ležišče zemljo, za prikuho lakoto, za jed pa mleko, sir in meso.« V zgled bi nam moral biti tudi slavni atenski filozof Sokrat, ki naj bi ob neki priložnosti, ko so v sprevodu mimo njega nosili izredno veliko količino zlata in srebra, presenečeno vzkliknil: »Koliko je reči, ki jih sploh ne potrebujem!« Da se ljudje običajno sploh ne zavedajo, kako malo v resnici potrebujejo za življenje, pričajo naslednje anekdote o vladarjih, ki so imeli vsega v izobilju in tako niso nikdar občutili lakote in žeje. Ko je tako perzijski kraj Darej na begu pil skaljeno vodo, umazano od trupel, je rekel, da ni nikdar pil z večjim užitkom – kajti še nikdar ni pil žejen. Podobno se je zgodilo tudi z egiptovskim vladarjem Ptolemajem, ko so mu na poti čez Egipt dali jesti navaden črni kruh, ki je veljal za hrano revežev – ker je tedaj prvič začutil lakoto, je izjavil, da ni nič okusnejše od tistega kruha. S tem je poskušal Ciceron pokazati, da za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb človek ne potrebuje razkošnih in preobilnih obrokov, poleg tega pa hrane nasploh niti ne bo znal primerno ceniti, če ne bo nikdar okusil pomanjkanja. Zaradi tega je izredno občudoval Spartance, ki so zagovarjali precej preprost in asketski način življenja. Ko je nekoč pri njih večerjal sirakuški tiran Dionizij, je potožil, da ni nič kaj užival v črni juhi, ki je bila prvi obrok večerje. Kuhar mu je odvrnil: »Nič čudnega, kajti manjkale so začimbe.« Dionizij je seveda takoj nato povprašal, katere začimbe misli, kuhar pa je mu takole odgovoril: »Napor pri lovu, znoj, lakota in žeja; kajti s temi rečmi se navadno začinijo pojedine pri Spartancih.«
Da živimo v najboljši deželi na svetu, bosta v tokratni Dnevni sobi pojasnila navdušena Slovenca, ki sta se v našo deželo zaljubila in o njej govorita v samih superlativih. Z voditeljico Karin Sabadin bosta poslovenjeni Američan, neutrudni promotor slovenstva, umetnostni zgodovinar, dr. Noah Charney in stand up komik, Rojen v Jugi, kot pravi naslov ene od njegovih predstav, Slovenec, ki se je že zapisal v zgodovino slovenske komedije, Perica Jerković.
Da živimo v najboljši deželi na svetu, bosta v tokratni Dnevni sobi pojasnila navdušena Slovenca, ki sta se v našo deželo zaljubila in o njej govorita v samih superlativih. Z voditeljico Karin Sabadin bosta poslovenjeni Američan, neutrudni promotor slovenstva, umetnostni zgodovinar, dr. Noah Charney in stand up komik, Rojen v Jugi, kot pravi naslov ene od njegovih predstav, Slovenec, ki se je že zapisal v zgodovino slovenske komedije, Perica Jerković.
V koaliciji so v odzivih na preiskavo premierja Roberta Goloba, ki jo je začela protikorupcijska komisija na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenem pritisku na policijo, zadržani. V opozicijski SDS medtem preiskavo razumejo kot odstavljanje premierja. Več o odzivih, tudi iz premierjevega kabineta, v oddaji, v kateri ne preslišite še: Druge teme: - V izraelskem bombardiranju Gaze umrlo že več kot 5 tisoč 600 otrok - Avstrija z odškodninami istospolno usmerjenim, ki so bili na podlagi diskriminatornih zakonov sodno preganjani - V 84-em letu umrl filmski režiser Filip Robar Dorin; avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov
V koaliciji so v odzivih na preiskavo premierja Roberta Goloba, ki jo je začela protikorupcijska komisija na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar o nedovoljenem pritisku na policijo, zadržani. V opozicijski SDS medtem preiskavo razumejo kot odstavljanje premierja. Več o odzivih, tudi iz premierjevega kabineta, v oddaji, v kateri ne preslišite še: Druge teme: - V izraelskem bombardiranju Gaze umrlo že več kot 5 tisoč 600 otrok - Avstrija z odškodninami istospolno usmerjenim, ki so bili na podlagi diskriminatornih zakonov sodno preganjani - V 84-em letu umrl filmski režiser Filip Robar Dorin; avtor številnih celovečernih filmskih in video portretov
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran letos praznuje 70 let delovanja. Jubilej bodo obeležili z več dogodki skozi vse leto. Prvi je bila predstavitev temeljito prenovljene zbirke o ribištvu. Visoka obletnica delovanja je tudi priložnost za razmislek o pomenu, ki ga ima pri nas edini tovrstni muzej za ohranjanje pomorske dediščine. O težavah, pa tudi o načrtih, med katerimi ostaja dolgoletna neizpolnjena želja, da bi Pomorski muzej dobil status ustanove nacionalnega pomena, se je Lea Širok pogovarjala z direktorjem Francom Jurijem.
Gaja in Klemen imata Krompir! Vsako soboto zjutraj v živo, zanimive teme in gosti, rekordne številke, gibalni izzivi in glasba ter ples na Krompirjevem odru! Krompir bo spet vsako soboto zjutraj v živo, gledalci pa bodo lahko sodelovali tudi prek družabnih omrežij, saj bo Krompir na Facebook, Instagram in TikTok profilih Čist hudo: FB @cisthudo, IG @cist_hudo, TT @cist_hudo.
Gaja in Klemen imata Krompir! Vsako soboto zjutraj v živo, zanimive teme in gosti, rekordne številke, gibalni izzivi in glasba ter ples na Krompirjevem odru! Krompir bo spet vsako soboto zjutraj v živo, gledalci pa bodo lahko sodelovali tudi prek družabnih omrežij, saj bo Krompir na Facebook, Instagram in TikTok profilih Čist hudo: FB @cisthudo, IG @cist_hudo, TT @cist_hudo.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Mariborska Sinagoga, v kateri deluje Center judovske kulturne dediščine, je bila ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih stališč. Gre za ključni spomenik judovske kulturne dediščine v regiji, ki je bil leta 2015 razglašen za Kulturni spomenik državnega pomena. Dejanje preiskujejo mariborski kriminalisti.
Mariborska Sinagoga, v kateri deluje Center judovske kulturne dediščine, je bila ponovno tarča vandalizma ter izražanja za Jude žaljivih stališč. Gre za ključni spomenik judovske kulturne dediščine v regiji, ki je bil leta 2015 razglašen za Kulturni spomenik državnega pomena. Dejanje preiskujejo mariborski kriminalisti.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ob sredah s Petro včasih skočimo iz območja udobja in se prepustimo kakšni kulinarični avanturi. Toda v tem mrazu in sivini smo navajeni dobre domače juhe, ne pa eksotičnih novotarij. Zato bomo danes vse to združili v eni jedi, in kot poje Vlado Kreslin: »dá dá, vse se dá …«. »Ramen juha« je azijska, pravzaprav japonska različica naše nedeljske goveje juhe. Ta juha je pravi fenomen, saj je osvojila ves svet. Gre za popoln obrok, v katerem so v krepki bistri jušni osnovi združeni testenine, meso in zelenjava. Brez skrbi, prav nič ne bomo komplicirali s sestavinami, naredili bomo tako, kot običajno storimo. Uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, kaj nadomestili, kaj izpustili in kaj dodali.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Ob sredah s Petro včasih skočimo iz območja udobja in se prepustimo kakšni kulinarični avanturi. Toda v tem mrazu in sivini smo navajeni dobre domače juhe, ne pa eksotičnih novotarij. Zato bomo danes vse to združili v eni jedi, in kot poje Vlado Kreslin: »dá dá, vse se dá …«. »Ramen juha« je azijska, pravzaprav japonska različica naše nedeljske goveje juhe. Ta juha je pravi fenomen, saj je osvojila ves svet. Gre za popoln obrok, v katerem so v krepki bistri jušni osnovi združeni testenine, meso in zelenjava. Brez skrbi, prav nič ne bomo komplicirali s sestavinami, naredili bomo tako, kot običajno storimo. Uporabili bomo tisto, kar imamo pri roki, kaj nadomestili, kaj izpustili in kaj dodali.
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
Zakaj Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, ki je kulturni spomenik državnega pomena, kljub preklicu epidemije covida-19 ostaja zaprt za obiskovalce? Koliko časa bo država še dopuščala propadanje nekdanjega solinarskega naselja v Krajinskem parku Sečoveljske soline, edinega ohranjenega na območju severnega Jadrana? O tej neprecenljivi etnološki in krajinski dediščini se bomo pogovarjali z direktorjem Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Francom Jurijem. Pa tudi o tem, kako vrednotimo pomorsko kulturo danes in zakaj je Tartini kulturna ikona severnega Jadrana. Voditeljica: Nataša Mihelič
V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.
V zabavni kuharski seriji Čarokuhinja spremljate Gojmirja Lešnjaka Gojca v vlogi ata, ki v svoji kuhinji pripravlja jedi po starih receptih. Družbo mu dela nečakinja, ki pa si za pripravo jedi ne vzame toliko časa in si kot mlada sodobna ženska raje kupi že pripravljene in zamrznjene jedi. 15-minutno humoristično in izobraževalno serijo popestrijo tudi obiski znanih gostov, ki ata in njegovo nečakinjo obiščejo v kuhinji in pripravljene jedi tudi poskusijo.
Juši je star 11 let in živi v mestu Fukuoka na Japonskem. Ukvarja se s posebnim vodnim športom, imenovanim lebdeskanje. Za to uporablja posebno pripravo, s katero se na lebdeči deski oziroma lebdeski požene v zrak visoko nad vodo in pri tem izvaja raznovrstne trike. V mladinskem razredu je na Japonskem nepremagljiv, zato je njegov naslednji izziv nastop med profesionalci, za kar že dlje časa trenira poseben trik. Nikomur na Japonskem ga še ni uspelo izvesti. Če se mu bo na tekmovanju posrečil, ima veliko možnosti, da premaga tudi vse odrasle tekmovalce. Mu bo uspelo?
Juši je star 11 let in živi v mestu Fukuoka na Japonskem. Ukvarja se s posebnim vodnim športom, imenovanim lebdeskanje. Za to uporablja posebno pripravo, s katero se na lebdeči deski oziroma lebdeski požene v zrak visoko nad vodo in pri tem izvaja raznovrstne trike. V mladinskem razredu je na Japonskem nepremagljiv, zato je njegov naslednji izziv nastop med profesionalci, za kar že dlje časa trenira poseben trik. Nikomur na Japonskem ga še ni uspelo izvesti. Če se mu bo na tekmovanju posrečil, ima veliko možnosti, da premaga tudi vse odrasle tekmovalce. Mu bo uspelo?
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Gost nočnega programa bo Franco Juri. Od leta 2013 je direktor Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu. Je avtor številnih člankov, reportaž in esejev, objavljenih doma in v tujini ter petih knjig satiričnih karikatur, nastalih med 1989 in 2006. Bil je tudi veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, preizkusil se je v novinarskih vodah, vseskozi pa ga spremlja glasba. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar.
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
Kmetje bodo za namakalne sisteme v mirovanju omrežnino začasno plačevali glede na doseženo moč. Več kot polovica Slovenskih občin starejšim, ki potrebujejo prevoz to brezplačno omogočajo s projektom Prostofer, po novem tudi v Makolah. V projekt Prostofer se je med prvimi, že leta 2019, vključila ruška občina. Število uporabnikov hitro narašča, zadnja tri leta jih imajo že več kot 200. Z otvoritveno etno povorko se na Ptuju ta konec tedna začenja že 65. Kurentovanje. V Lutkovnem gledališču Maribor na oder postavljajo novo lutkovno predstavo, s katero nagovarjajo osnovnošolske najstnike. Judoistka Kristina Vršič svoje znanje prenaša na mlade pri nas in tudi v Avstriji. Gost: MATIC BER, direktor Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj
La puntata inizia con l'intervista al direttore Luka Juri che ci racconta la nuova pubblicazione trilingue del Museo Regionale di Capodistria con la presentazione della storia e delle collezioni di uno dei più importanti musei del territorio istriano. A seguire Daniela Paliaga Janković ci illustra la sua guida attraverso i luoghi meno frequentati di Pirano, curata per la Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Si passa poi alla pubblicazione "Dalla didattica della cultura all'educazione linguistica interculturale" della docente universitaria Elisabetta Pavan, introdotta da Nives Zudič Antonič e con il professore emerito dell’Università di Toronto Marcel Danesi. Con loro si parla della glottolinguistica, dell'evoluzione della modalità di insegnamento delle lingue e della nuova collana di saggi accademici che vede la collaborazione dell'Università di Padova e dell'Università del Litorale. Conclude la trasmissione la presentazione del CD d'esordio del pianista triestino Stefano Cascioli, CD, dedicato all'integrale delle musiche pianistiche del compositore siciliano Francesco Pennisi.
La puntata inizia con l'intervista al direttore Luka Juri che ci racconta la nuova pubblicazione trilingue del Museo Regionale di Capodistria con la presentazione della storia e delle collezioni di uno dei più importanti musei del territorio istriano. A seguire Daniela Paliaga Janković ci illustra la sua guida attraverso i luoghi meno frequentati di Pirano, curata per la Comunità degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Si passa poi alla pubblicazione "Dalla didattica della cultura all'educazione linguistica interculturale" della docente universitaria Elisabetta Pavan, introdotta da Nives Zudič Antonič e con il professore emerito dell’Università di Toronto Marcel Danesi. Con loro si parla della glottolinguistica, dell'evoluzione della modalità di insegnamento delle lingue e della nuova collana di saggi accademici che vede la collaborazione dell'Università di Padova e dell'Università del Litorale. Conclude la trasmissione la presentazione del CD d'esordio del pianista triestino Stefano Cascioli, CD, dedicato all'integrale delle musiche pianistiche del compositore siciliano Francesco Pennisi.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Oggi a Riad in Arabia Saudita si assegna la supercoppa italiana. A contendersi il trofeo la Juventus vincitrice dell'ultimo scudetto e la Lazio dell'ultima Coppa Italia. Quella in programma alle ore 17 e 45 del centro Europa, sarà la seconda delle 3 edizioni previste nel contratto con gli emirati, da disputare nell'arco di un quinquennio partendo dal 2018. Ciascuna delle protagoniste intascherà 3,5 milioni di euro. Corrado Cimador
Oggi a Riad in Arabia Saudita si assegna la supercoppa italiana. A contendersi il trofeo la Juventus vincitrice dell'ultimo scudetto e la Lazio dell'ultima Coppa Italia. Quella in programma alle ore 17 e 45 del centro Europa, sarà la seconda delle 3 edizioni previste nel contratto con gli emirati, da disputare nell'arco di un quinquennio partendo dal 2018. Ciascuna delle protagoniste intascherà 3,5 milioni di euro. Corrado Cimador
Nella trasmissione Quarta di copertina Luka Juri, direttore del Museo Regionale di Capodistria, illustra una nuova pubblicazione, curata dall'istituzione giustinopolitana: una Guida al museo. Dopo le precedenti due guide, che risalivano al 1926 e al 1973, quella attuale vuole essere un invito a visitare il Museo, un invito rivolto agli abitanti del territorio, ma soprattutto ai numerosi turisti che sono in crescita. Questo anche il motivo, per cui la guida è stata stampata in tre libri separati, in sloveno, italiano e inglese.
Nella trasmissione Quarta di copertina Luka Juri, direttore del Museo Regionale di Capodistria, illustra una nuova pubblicazione, curata dall'istituzione giustinopolitana: una Guida al museo. Dopo le precedenti due guide, che risalivano al 1926 e al 1973, quella attuale vuole essere un invito a visitare il Museo, un invito rivolto agli abitanti del territorio, ma soprattutto ai numerosi turisti che sono in crescita. Questo anche il motivo, per cui la guida è stata stampata in tre libri separati, in sloveno, italiano e inglese.
Franco Juri non ha mancato di fare sentire la sua voce sui social sia sul film sia sulla cerimonia di Basovizza,
Franco Juri non ha mancato di fare sentire la sua voce sui social sia sul film sia sulla cerimonia di Basovizza,
Skuhali ste govejo juho, jo prelili v dva lonca in ju pustili na sobni temperaturi. Lonec A ste neprodušno zaprli, lonec B pa ste pustili odprt. Po dveh dneh ste poskusili juho iz obeh loncev. Kaj se je zgodilo? a) Juha v loncu A se je pokvarila. b) Juha v loncu B se je pokvarila. c) Juhi v loncih A in B sta se pokvarili. d) Juhi v loncih A in B se nista pokvarili.
Skuhali ste govejo juho, jo prelili v dva lonca in ju pustili na sobni temperaturi. Lonec A ste neprodušno zaprli, lonec B pa ste pustili odprt. Po dveh dneh ste poskusili juho iz obeh loncev. Kaj se je zgodilo? a) Juha v loncu A se je pokvarila. b) Juha v loncu B se je pokvarila. c) Juhi v loncih A in B sta se pokvarili. d) Juhi v loncih A in B se nista pokvarili.
Luisa Antoni intervista Raoul Pupo in occasione del seminario conclusivo DUVI-Diritti umani e violenza negli orientamenti della giurisprudenza internazionale nella ex-Jugoslavia, organizzato dall'Università di Trieste e dall'IRSREC FVG.
Luisa Antoni intervista Raoul Pupo in occasione del seminario conclusivo DUVI-Diritti umani e violenza negli orientamenti della giurisprudenza internazionale nella ex-Jugoslavia, organizzato dall'Università di Trieste e dall'IRSREC FVG.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Medtem ko je Hollywood iskal politično korektnega agenta imperializma Jamesa Bonda, so se domači spletni anonimni intelektualci zapeli ob vprašanju o vrednotah.
Medtem ko je Hollywood iskal politično korektnega agenta imperializma Jamesa Bonda, so se domači spletni anonimni intelektualci zapeli ob vprašanju o vrednotah.
Il Napoli non va oltre lo 0-0 a Firenze. Nel posticipo il Milan batte il Cagliari per 3-0. Nerl campionato croato il Rijeka vince 3-0 sul campo dell'Inter Zaprešić. I fiumani sono secondi, assieme all'Osijek. Servizio di Antonio Saccone / Foto Reuters
Il Napoli non va oltre lo 0-0 a Firenze. Nel posticipo il Milan batte il Cagliari per 3-0. Nerl campionato croato il Rijeka vince 3-0 sul campo dell'Inter Zaprešić. I fiumani sono secondi, assieme all'Osijek. Servizio di Antonio Saccone / Foto Reuters
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Otroci imajo do gob veliko nezaupanje, saj so velikokrat slišali, da je treba biti previden, saj se je mnogo ljudi že zastrupilo z njimi. V veliki zagati in negotovosti otroka pokličeta Cmoka na pomoč in skupaj pripravijo odlično gobovo juho, ki je všeč celo strogemu preizkuševalcu Strogoustu.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU smo ta teden "jemali mere" ledeniku pod Skuto na približno 2060-ih metrih. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, obsega pa ne ... in počasi dohiteva brata pod Triglavom. Več o tem, kako nekaj ur kljubovati mrazu blizu ničle, kako je naš ubogi mikrofon preživel zdrs po strnem melišču in kako smo junaško premagali Žrelo pod Ledinami...
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.