Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Lydia in AJ pregledujeta dekle z nenavadnimi bolečinami v trebuhu. Lydia posumi, da je razlog bližajoča se poroka z zaročencem, ki ji ne pusti dihati. Edmund se odloči, da bo še enkrat obiskal vas iz svojega otroštva, preden se vrne v London, tam pa se nenadoma zgrudi in domačini ga pripeljejo v bolnišnico. Ruby zamudi v službo, toži nad nahodom, neurejena je in zmedena. Gabriel je prepričan, da je zaradi težav med njima prejšnji večer pregloboko pogledala v kozarec, toda resnica je drugje … THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019 scenarij: Dan Sefton režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson
Tokratno oddajo začenjamo z intervjujem s predsednikom Državnega zbora, Igorjem Zorčičem o aktualno družbeno-političnem dogajanju. V prispevku o tem, kako si politika podreja policijo, kako krši strokovne norme in kakšen je pritisk na zaposlene. Ob podražitvah pa še o grožnji inflacije, manjkajočih ukrepih države in stiskah pred prihajajočo zimo.
Dokumentarni film o treh možeh in steni ene najlepših gora na svetu: 6828 metrov visokem Ama Dablamu. Vanji Furlanu in Tomažu Humarju se je leta 1996 po sedmih dneh izjemno težavnega plezanja uspelo preko severozahodne stene prebiti na sam vrh. Zvonko Požgaj, njuna edina zveza z dolino, je dogajanje spremljal iz baznega tabora, ju preko oddajnika usmerjal in vzpodbujal, obenem pa skrbno snemal in zapisoval vse, kar se je dogajalo v tistih dramatičnih dneh. Rezultati te izjemne odprave so že nekaj časa znani. Vzpon je bil v tujini iznačen kot največji alpinistični dosežek v letu 1996 in ostaja eden večjih v zgodovini. Vanje Furlana že dolgo ni več med nami, trinajst let kasneje pa je v Nepalu na Langtang Lirungu ostal tudi Tomaž Humar. Njegov sin je kot 19-letnik postal najmlajši človek, ki je prekolesaril zemeljsko oblo. Duhovne in vztrajnostne dediščine svojega očeta ne skriva: »Moj oče mi je pomenil to, kar upam, da bom nekoč tudi jaz pomenil svojemu sinu. Torej zgled in ponos. Bil je človek, ki je imel sanje, večje od strahov. Oče me je poleg številnih spoznanj naučil predvsem dve stvari: v življenju nikoli ne poklekni in ne zapravi svojega ponosa, kajti ko enkrat to storiš, ti ne ostane nič. In ne odnehaj takrat, ko je težko.« Film o izginjanju, času, umrljivosti, spominu in večnosti človeškega duha se priklanja enemu največjih dosežkov slovenskega alpinizma v svetu in je posvečen Vanji Furlanu ter Tomažu Humarju.
AJ se po uspešno končanem semestru medicine vrne v Barko. Toda z oddihom ne bo nič, saj ga oče pri priči prijavi kot prostovoljca za pomoč v bolnišnici, kjer ga še isti dan izčrpa nepregledna množica otrok v pediatrični ambulanti. Lydia in Gabriel nameravata asistirati Ajši, ki bo operirala Džoti, zato je znova Ruby tista, ki mora opraviti obiske na terenu. Prva na seznamu je misijonska vasica Amuror, kjer se bojijo, da je vaški berač zbolel za dengo, nalezljivo virusno mrzlico ... THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019 scenarij: Dan Sefton režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson
Na predvečer divalija, praznika luči, v bolnišnico pripeljejo gluhega fanta, žrtev prometne nesreče, ki noče izdati nobenih podatkov o sebi. Na praznični dan se Lydia odloči, da bodo na ulično rajanje poslali terensko ekipo, da bi omilila naval na bolnišnico. Džoti je sita zdravljenja in na lastno pest zapusti bolnišnico. Greg se spre z dobaviteljem pirotehnike, in ko že vse kaže, da bo moral odpovedati svoj tradicionalni ognjemet na obali, mu na pomoč priskoči AJ. THE GOOD KARMA HOSPITAL / Velika Britanija / 2017 - 2019 scenarij: Dan Sefton režija: Bill Eagles, Jon Wright, Alex Winckler, Lisa Clarke, Philip John, John McKay v glavnih vlogah: Amanda Redman, Amrita Acharia, James Floyd, Neil Morrissey, Darshan Jariwala, Nimmi Harasgama, Phyllis Logan, Phillip Jackson
Skupne korenine in zanimanja družijo bistrega dečka in potrtega filmskega zvezdnika na čustvenem potepu po Senegalu. Yao, mlad fant, ki rad bere in sanja o pustolovščinah, pobegne iz svoje vasi v severnem Senegalu. Potuje skoraj štiristo kilometrov daleč do Dakarja, da spozna svojega junaka, priljubljenega francoskega igralca, ki je na obisku svoje domovine. Zvezdnik Seydou Tall je večino odraslih let preživel v Franciji, kjer se je tudi poročil in dobil otroka. A zdaj njegov zakon razpada, tudi njegov otrok se očeta izogiba … Seydou zgrabi priložnost, da odigra očetovsko vlogo, in se odloči, da bo Yaa pospremil domov, v rojstni kraj. Ko skupaj potujeta po poteh, polnih presenečenj, se igralec zave, da se vrača tudi k svojim koreninam. Izvirni naslov: YAO / Francosko-senegalski film, 2019 / Režija: Philippe Godeau / Scenarij: Agnes de Sacy, Philippe Godeau, Kossi Efoui / Igrajo: Omar Sy, Lionel Luois Basse, Fatoumata Diawara
Avtorici (režiserki in scenaristki) dokumentarne serije sta priznani španski novinarki Sonia López in Noemí Redondo. V vsaki se odpravita na drug konec sveta, kjer raziskujeta kršenje človekovih pravic in iščeta rešitve. Kolumbija - zlomljeni otroci: V oddaji avtorica Sonia López obišče revne četrti v Bogoti in Medellinu, kjer sta otroštvo in odraščanje izjemno težka. Popolnoma običajno je, da fantje pri 12-ih letih že morijo za denar, 15-letna dekleta pa prodajajo svoje telo.
V midsomerski vasi Tamworth Springs deluje posebno društvo. V njem se zbirajo posamezniki, ki okrevajo po operaciji na srcu. Pomagajo si med seboj in se bodrijo, zavzeto pa vadijo tudi borilno veščino kendo. Ko njihov vodja Reuben pripelje v društvo Tobyja, njihovega starega znanca, med člani završi od ogorčenja. Reuben je še isti večer umorjen in inšpektor Barnaby se znajde pred uganko, ki ga popelje pet let v preteklost. MIDSOMER MURDERS (XXII.) / Velika Britanija / 2021 scenarij: Chris Murray, Jeff Povey, Nick Hicks-Beach, Helen Jenkins, Julia Gilbert režija: Matt carter, Roberto Bangura, Audrey Cooke, Christine Lalla, Toby Frow, Gill Wilkinson v glavnih vlogah: Neil Dudgeon, Nick Hendrix, Fiona Dolman, Annette Badland
Tom in Niamh iščeta Adama, ki je izginil v skrivnostnih okoliščinah, v njegovi hiši pa Tom opazi pomembne sledi. Niamh je prepričana, da je kdo gotovo kaj videl, saj Adam nikamor ne bi mogel oditi sam. Tori Matthews se strinja, da bo pomagala Tomu pri iskanju Goljata in mu razkrije, da je sodelovala z Adamom. Tom je vse bolj prepričan, da je storilec eden od policistov in kmalu pade sum na inšpektorja Twomeyja. BLOODLANDS / Velika Britanija / 2020 scenarij: Chris Brandon režija: Pete Travis v glavnih vlogah: James Nesbitt, Lorcan Cranitch, Lisa Dwan, Ian McElhinney, Charlene McKenna, Susan Lynch
S predsednico SD-ja Tanjo Fajon in predsednikom NSi-ja ter podpredsednikom vlade Matejem Toninom o posledicah obiska delegacije evropskih poslancev, s katerimi se je prek tvitov sprl predsednik vlade. Kaj to pomeni za ugled Slovenije, so mogoče predčasne volitve po novem letu, kako potekajo priprave nanje.
Drama. Sedemnajstletna Poljakinja Ola mora sama odpotovati na Irsko, od koder bo pospremila domov truplo očeta, ki je umrl v delovni nesreči. Ker sta bila odtujena, ga ni najbolje poznala, zato svoja čustva odrine stran. Bolj jo zanima, ali je pokojnemu očetu uspelo privarčevati denar za avto, kot je bil obljubil. Najstnica mora na poti do Irske čez različne birokratske ovire, a ker je prebrisano dekle, ki je odraščalo na ulici, jih uspešno premaga. Na poti izve marsikaj o svojem očetu, predvsem pa ugotovi, da ji ni mar za avto, ampak si želi čim več izvedeti o očetu … I NEVER CRY / POLJSKA, IRSKA / 2020 Režija: Piotr Domalewski / Scenarij: Piotr Domalewski / Igrajo: David Pearse, Tomasz Zietek, Cosmina Stratan, Kinga Preis, Arkadiusz Jakubik, Paul Boyle, Zofia Stafiej, Ann-Marie O'Connor ...
Daniel in Viktor se zaročita, toda njuna sreča ne traja dolgo, saj v Španiji pride na oblast skrajna levica, ki zagovarja vračanje prosilcev za azil. Obupani Daniel se vrne domov in začne iskati način, da bi Viktorja ilegalno spravil v Združeno kraljestvo. Rosie ima poslovni načrt: kupiti namerava tovornjak, iz katerega bo prodajala hitro hrano. Stephen, ki poskuša nekaj zaslužiti tudi kot poskusni zajček za različna zdravila, ima nenavadno reakcijo na zdravilo proti epilepsiji. YEARS AND YEARS / Velika Britanija / 2019 scenarij: Russell T. Davies režija: Simon Cellan Jones v glavnih vlogah: Emma Thompson, Rory Kinnear, Russell Tovey, Ruth Madeley, Jessica Hynes
Ob koncu kolesarske sezone v Številkah gostimo državnega prvaka v cestnem kolesarstvu Mateja Mohoriča. Član Bahraina je podoživel najuspešnejšo sezono do zdaj, govoril o odnosu s Sonnyjem Colbrellijem, razcvetu slovenskega kolesarstva, najtežjih vzponih, ciljih pred prihodnjo sezono, študiju, prihodnosti ... Vabljeni k poslušanju!
Ko malemu Theu odstranijo mavec, si zaželi, da bi se udeležil rednega nogometnega treninga. Dorte se brez posveta z Larsom odloči, da mu bo omogočila to veselje. Holly skrivaj sporoči mami, kje lahko vidi Thea. V športni dvorani se zgodi čustveno neprijeten zaplet. Zdi se, da Holly spretno uresničuje svoj načrt rahljanja odnosov v primarni družini, ki ga še socialni delavec Lars komaj dojema in razvozlava. ULVEN KOMMER / Cry Wolf / Danska / 2020 scenarij: Maja Jul Larsen režija: Pernille Fischer Christensen, May El-Toukhy, Samanou Sahlstrøm, Niclas Bendixen v glavnih vlogah: Bjarne Henriksen, Peter Plauborg, Christine Albeck Børge
Alexandre je iskreno veren mož, ki z ženo in otroki živi v Lyonu. Nekega dne po naključju izve, da duhovnik, ki ga je v otroštvu zlorabljal, še vedno dela z otroki. Odloči se, da bo ukrepal ter pretrgal tišino, ki obkroža zločine. Kmalu se mu pridružita še dve žrtvi, vročekrvni François in globoko travmatizirani Emmanuel. A iz boja ne bo nihče izšel nepoškodovan. Po resničnem sodnem primeru posneta drama nekdaj razvpitega francoskega režiserja Françoisa Ozona sledi trem moškim, ki združijo moči, da bi razkrinkali cerkveno svetohlinstvo in se osvobodili bremena dolgo zamolčane resnice. Velika nagrada žirije na Berlinalu leta 2019. Originalni naslov: GRÂCE À DIEU Leto produkcije: 2018 Država: Francija, Belgija Žanr: drama Režija: François Ozon Scenarij: François Ozon Igrajo: Melvil Poupaud, Denis Ménochet, Swann Arlaud, Éric Caravaca
V Tarči o komunalnem blatu, ki so ga zaradi ogromnih zaslužkov mreže ekoloških kriminalcev odlagale na poljih in v gozdovih. Še vedno se neznano kam izgubi na tisoče ton blata. Sledili smo tovornim vozilom, ki so blato naložili v čistilni napravi.
Zemlja je popoln planet. Vse na našem svetu se zdi kot ustvarjeno za naš obstoj. Toda življenje na Zemlji lahko uspeva samo zaradi delovanja mogočnih sil narave: ognjenikov, Sonca, vremena, morja in ljudi. 2. del: Sonce V drugem delu serije bomo spoznali delovanje Sonca. Čeprav letna količina sončnega obsevanja skoraj ne niha, to ni enakomerno razporejeno. Živali po svetu so se zato morale prilagoditi skrajnim razmeram, nad severnim tečajnikom ostremu mrazu, v puščavah pa pripekajoči vročini. PERFECT PLANET / Francija, Kitajska, Nemčija, Velika Britanija / 2020 / Režija: Huw Cordey
Protesti na ulicah Ljubljane se nadaljujejo, slovenska politika pa je, kljub zdaj že skoraj vsakodnevnim aferam, še vedno v zamrznjenem stanju. Minuli teden je zaznamoval nov tviteraški spopad predsednika vlade - tokrat evropskih razsežnosti z drugimi voditelji EU. V podkastu o politiki Umetnost možnega to pot spet gostimo novinarske kolege, ki dogajanje spremljajo iz prve vrste. Dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok iz Bruslja pravi, da v evropski politiki niso problem različna politična stališča, tudi skrajna. Zadrego in šok povzroča grobost tviter zapisov iz slovenskih logov. Novinar spletnega portala N1 Miha Orešnik, prvi poročevalski obraz s sredinih protestov, pa slikovito opiše dogajanje na ljubljanskih ulicah, ko jih preplavijo oblaki solzilca. Veseli smo tudi, ker imamo spet nov avizo našega poslušalca.
Božena Němcová se ne bori le za enakopravnost žensk, temveč tudi za enakost različnih družbenih slojev. Skupaj z možem Josefom se zavzema za enakopravnost češkega naroda z nemškim. Josef mora zaradi svoje domoljubne naravnanosti oditi delat na Ogrsko, kar Boženi čisto ustreza, njemu pa ne, zato želi, da se preseli k njemu na Slovaško. Božena dobi predujem za pravljice, ki jih piše, vendar zamuja z oddajo rokopisa. Zbliža z novim zdravnikom Lamblom. Služkinja Manka pa svojo gospodarico ovaja policijskemu agentu. Tega zanima, kaj piše in s kom si dopisuje. Božena se zaradi moževih kategoričnih zahtev z mlajšima otrokoma preseli k njemu na Ogrsko. Po smrti najstarejšega sina Hynka začne pisati Babico. BOŽENA / Češka republika / 2021 scenarij: Martina Komárková, Hana Wlodarczyková režija: Lenka Wimmerová v glavnih vlogah: Anna Geislerová, Jan Hájek, Anna Kameníková, Martin Mysicka, Krystof Hádek, Václav Matejovský
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Zamisli Karla Marxa so v svetu vse bolj priljubljene, eno izmed držav nekdanjega komunističnega bloka pa vse bolj trgajo aparatčiki in obveščevalci. Mlada Bolgarka je odprla dedkove spise, da bi razumela preteklost in ugotovila, zakaj je socializem propadel. Njen ded, filozof in anglofil, je v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja simpatiziral s socialističnimi idejami, leta 1944 pa je zbežal v gore in se pridružil opoziciji, imenovani »Gorjani«. Ko je prebrala datoteko »Zver« je njegova mlada vnukinja spoznala, da »rdeča zver« nikoli ni zapustila Bolgarije. Restavrirala je kolektivni spomin generacij, ki so bile tako daleč vsaksebi.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Dokumentarni esej Vmesni čas je zapis o času, ki si ga nihče ni želel, o času pandemije, ki je spremenila naša življenja na prej in potem. To je filmski pogled na čas med prej in potem. Če bo potem sploh še prišel. Posnetki predstavljajo razmišljanja ljudi v trenutku, ko je bila zaradi koronavirusa v naši življenjski okolici razglašena pandemija. V prvih dneh je snemanje potekalo še v živo, potem samo še po internetu in telefonu, še malo kasneje tako, da so se govorci sami posneli doma in posnetek poslali avtorju filma. Kaj razmišljamo, ko smo v samo izolaciji? Kako se počutimo v času, ki se je še ne tako dolgo nazaj zdel kot slab znanstveno fantastičen film? Nas je strah? Mislimo na prihodnost? Kakšna bo, ko bo enkrat končno prišla? Pričevanja ljudi so različna, nekateri povedo veliko, nekateri zelo malo, večina pričevanj pa je usmerjena v prihodnost, kaj se lahko iz tega vmesnega časa naučimo in kako lahko zaradi tega tudi bolje živimo. O svojih strahovih in upih so razmišljali Patricija Maličev, Miha Šalehar, Maja Novak, Vasko Atanasovski, Lenart Kučić, in številni drugi bolj ali manj znani Slovenci. Dokumentarni film Vmesni čas je melanholična pripoved z elementi humorja. Scenarist in režiser je Dušan Moravec.
Film, posnet po knjigi britanskega igralca Petra Turnerja, pripoveduje o njegovem razmerju z legendarno in ekscentrično hollywoodsko zvezdnico Glorio Grahame v zadnjih letih njenega življenja. Čutna usodna ženska se je v petdesetih pojavljala ob velikih imenih, kot so Humphrey Bogart, Robert Mitchum, Lana Turner in Kirk Douglas, leta 1952 pa je za nastop v Minnellijevem Mestu iluzij prejela oskarja za stransko žensko vlogo. Mladi Turner jo je spoznal leta 1978 v Liverpoolu, kjer je igralka, takrat že v poznih petdesetih, nastopala v manjših gledaliških produkcijah. FILMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V LIVERPOOLU / FILM STARS DON'T DIE IN LIVERPOOL Režija: Paul McGuigan / Scenarij: Peter Turner in Matt Greenhalgh / Igrajo: Annette Bening, Jamie Bell, Kenneth Cranham, Julie Walters, Jodie McNee, Stephen Graham, Joanna Brookes, Pete Lee-Wilson, Jay Villiers, Marina Bye, Vanessa Redgrave, Frances Barber, Pandora Colin, Alexander Arnold, Gemma Oaten
Po uvodnih zapletih z vstopnimi vizumi se Scott in Justin ter snemalec Andre lahko odpravijo v Tripolis. Libija je bila zahodnim obiskovalcem več kot 20 let nedostopna. Najprej si ogledajo slovito Leptis Magno, nato pa nadaljujejo proti jugu. V zapuščenem mestu Gadames uprizorijo skeč in ga v domišljiji poskušajo obnoviti. Razposajeno se lovijo in izgubijo, potem pa se odpravijo v osrčje Sahare – tokrat so njihov cilj velikanske sipine. Justin si je vtepel v glavo, da bo deskal z njih. Ob pogledu na prelepo zeleno oazo in jezerce mu to naposled tudi uspe.
Ali je duševno zdravje v Sloveniji tabu? To se sprašujejo z voditeljico Vido Petrovčič v tokratni oddaji Moje mnenje. Kako bi lahko pomagala država s sistematičnim financiranjem in preventivo na področju duševnega zdravja? Kaj lahko storijo delodajalci? Ali je strokovnjakov specialistov za to področje dovolj?
Sljuda, lahka rudnina, ki se kolje v tanke svetlikajoče se liste, je pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov – lakov za nohte in ličil, senčil za veke in šmink. Ta bleščava snov prinaša velike dobičke podjetjem, kot so L'Oréal, Lancôme, Dior in Chanel. Stotine milijonov potrošnikov pa ne ve, da se sljuda še danes pridobiva kot nekoč, ročno in v razmerah, ki močno spominjajo na suženjstvo. V Indiji jo za preživetje ob nevarnosti plazov in v strupenem prahu kopljejo tudi komaj 8-letni otroci. Avtor dokumentarne oddaje s temi razmerami sooči lastnike rudnikov, izvoznike in izdelovalce kozmetike. BEHIND THE GLITTER: CHILD LABOUR IN MICA MINING / MICA: LES PETITS ESCLAVES DE NOS COSMETIQUES / Francija / 2019 / Režija: Brando Baranzelli
Šaban Kolari Bućo je kuhar in lastnik restavracije v Ulcinju. Pripoveduje o svojem poklicu in turistih, ki so pred vojno v Jugoslaviji drli na črnogorsko obalo. Sezona je včasih trajala veliko dlje in tudi narava je bila neokrnjena. Zdaj hoteli propadajo, breg Bojane pa kazi divja gradnja. Krsto Niklanović je lastnik družinske restavracije v Budvi. V zlatih časih je bilo toliko turistov, da je primanjkovalo sezonskih delavcev. Po krizi se stvari izboljšujejo, vendar Niklanovića najbolj moti neurbanizirana gradnja stolpnic okoli stare Budve. Ne Kolari ne Niklanović ne bi za nič na svetu zapustila svojega mesta.
Whitney pride z očetom Noahom k starim staršem v Montauk, da bi organizirala poroko. Noah ugotovi, da tašča in dementni tast ne moreta prispevati k stroškom poroke, sam pa nima dovolj denarja zanjo. Whitney se zlomi in mu zaupa, da je prevarala Colina. Na poti v salon s poročnimi oblekami se ustavita pri Jastogu, kjer Luisa pove Noahu, da Cole in Joanie zapuščata Montauk. Joanie obišče Bena, za katerega sumi, da je ubil njeno mamo, s katero je takrat hodil. Joanie se pretvarja, da ima posttravmatsko stresno motnjo in se prijavi na zdravljenje v njegovi komuni. THE AFFAIR (V.) / ZDA / 2019 scenarij: Sarah Treem, Hagai Levi režija: Colin Bucksey, Steve Fierberg, Toa Fraser, Eva Vives, Silas Howard v glavnih vlogah: Dominic West, Maura Tierney, Julia Goldani Telles, Jadon Sand, Jake Siciliano, Abigail Dylan Harrison, Anna Paquin, Omar Mewally, Emily Browning, Sanaa Lathan, Kathleen Chalfant, John Doman, Claes Bang
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ker število lačnih ust na svetu naglo narašča, kmalu ne bo več mogoče vseh nahraniti s klasičnima poljedelstvom in živinorejo, zato bo treba poiskati nove vire prehrane. Eno od najobetavnejših rešitev te težave ponujajo žuželke, ki jih že zdaj uživata dobri dve milijardi ljudi. Insekti so polni vitaminov, mineralov in beljakovin. Pa si lahko predstavljate, da se boste čez nekaj let mastili s pleskavicami iz ličink hroščev mokarjev in se sladkali s kosmiči, v katerih bodo koščki čričkov? INSECTS FOR DINNER / Francija / 2020 / Režija: Guilaine Bergeret in Rémi Rappe
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V tej oddaji svojo življenjsko zgodbo pripovedujeta hotelir Namik Sadiku in fotograf Tristan Sherifi, oba iz Drača. Prvi se je po padcu strogega komunističnega režima v Albaniji z družino za nekaj časa izselil iz države, vendar se je vrnil in izkoristil novo priložnost za zasebno lastnino v Albaniji ter odprl hotel. Tristan Sherifi je premišljeval o tem, da bi se izselil. Njegov brat je tako kot številni Albanci odšel v Italijo, sam pa je rajši ostal in v novih razmerah v Albaniji našel dobro službo na televiziji. Oba, Sadiku in Sherifi govorita o Draču z ljubeznijo in izjavita, da ga ne bi nikoli zapustila.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Zunaj se ohlaja, zato naj vas v soboto zvečer pogreje oddaja Kaj dogaja? Kdo je snemal, komu se bo snelo in kaj dela smetarska mafija? Pevec Werner odpira novo letalsko družbo, magister Baltić pa bo tokrat zelo diplomatski. Na PUP TV prihaja stranka KESH, o denarju pa se bomo pogovarjali tudi s finančnico Ano Vezovišek. Na Mali terasi se bomo po dolgem času znova zavrteli ob zvokih domačih viž, saj bo nastopil narodno-zabavni trio Mladi Dolžniki.
Dokumentarec prikaže tri samostane prvotnih kristjanov Sirjakov na Bližnjem vzhodu in njihovo dragoceno versko in kulturno zapuščino. Krščanstvo je pognalo svoje korenine na prostorih južne in jugovzhodne Turčije, Iraka in Sirije. Na tem ogromnem prostranstvu, velikokrat označenem za 'zibelko civilizacij' živijo tudi Asirci oziroma Sirjaki, ki spadajo med prvotne kristjane in ki še vedno govorijo aramejščino, sicer znano kot Jezusov jezik. Njihova predkrščanska in krščanska dediščina kakor tudi njihov narodni obstoj sta ogrožena zaradi medsektaških ter medetničnih vojn, ki zadnja leta razjedajo širši Bližnji vzhod. Različne islamistične vojske na čelu s samooklicano Islamsko državo sistematično uničujejo muzeje in starodavne cerkve ter samostane. Nazadnje so svetovni mediji poročali o popolnem opustošenju samostana Mar Elia (sv. Elije) blizu Mosula na severu Iraka. V Iraku, Siriji, pa tudi v Turčiji, kjer se je ponovno vnela vojna med turško vojsko in Kurdsko delavsko stranko, je ogroženih veliko samostanov s pripadajočimi cerkvami, ki so izjemnega pomena za samo zgodovino krščanstva in človeštva nasploh. V vsakem samostanu se ustvarjalci osredotočajo na specifičen zgodovinski in siceršnji pomen. Dva samostana sta iz severnega Iraka (Rabban Hormizd in Mar Mattai), eden pa iz jugovzhodne Turčije (Mor Gabriel). Samostani v Siriji v času produkcije niso bili dostopni zaradi vojnih razmer. Vsi trije samostani so danes resno ogroženi. Mar Mattai in Rabban Hormizd sta v času produkcije stala le nekaj kilometrov stran od bojnih položajev Islamske države. Zaenkrat ju varujejo pripadniki kurdske vojske in krščanskih obrambnih milic. Samostan Mor Gabriel medtem ne uživa nobene posebne zaščite s strani turške države, kvečjemu nasprotno. Turške oblasti so mu odvzele obdelovalno zemljo, ki je predstavljala pomemben vir za samostan. Tudi njegova prihodnost ostaja negotova.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
“V petek zvečer” je glasbeno-razvedrilna oddaja, ki prinaša dobro uro zabave, glasbe, humorja in tekmovalnosti. V oddaji tekmujeta Postojna proti Celju. V primorski ekipi so Tomo Tiringer, Cvetka Kernel in Matic Marentič, v štajerski pa Hajdi Korošec Jazbinšek, Tina Trstenjak in Aleš Kolar. Z glasbo skrbijo Diamanti, v živo pa pojejo Uroš in Tjaša, Fehtarji, ansambel Erazem, Il Divji, Klateži, Jana Šušteršič, Saša Debeljak, Karmen Klinc ter Saša Lešnjek. Voditelja oddaje sta Melani Mekicar in Blaž Švab.
Odkrito je tedenska informativna pogovorna oddaja. V njej sogovorniki z voditeljem Igorjem Pirkovičem iz različnih zornih kotov analizirajo in komentirajo pomembna politična, gospodarska in družbena vprašanja.
Potem, ko najde materin vojni dnevnik, hči odkrije, kdo je bila zares njena mama. Zgodba o odnosu med dvema ženskama v odločilnem trenutku, ko ena umre, druga pa živi naprej. Lorena je stara skoraj 60. let, z modrimi in iskrivimi, skoraj otroškimi očmi, kar se skorajda ne sklada z njenim elegantnim in urejenim izgledom. Z možem in sinom živi v manjši vili z rožnim vrtom, za katerega skrbi sama. Kot psihoterapevtka se je specializirala za primere posvojitev. Njeno delo so v glavnem terapevtska srečanja z družinami posvojiteljicami in svetovanje otrokom. V zadnjih letih je bilo Lorenino življenje razdeljeno med delo in skrb za mamo, Mario Antoinetto, ki je živela pri njih do smrti. Ko je po mamini smrti urejala njene stvari, je našla dva gosto popisana dnevnika z majhno, ozko pisavo v obliki zapiskov in naključnih misli, mnenj o politiki, vojni, vohunjenju, pa tudi čustvenih izbruhov. Bila sta mamina. Zanju ni vedela, pa tudi mama o tem ni govorila. To so bile besede o ljubezni in krutosti, odločenosti in strahu, ki jih je napisala mlada ženska, ki je imela rada naravo in Beethovna, mlada ženska, ki ni mogla le nemo opazovati tistega, kar se je dogajalo okoli nje. Morala je pomagati, nekaj narediti, ustaviti tiste "jate ptic smrti, ki so obvladovale nebo", končati “ta masaker teles mož, ki so narejena za ljubezen in ne sovraštvo”, ljudi, ki so želeli živeti, se boriti in ljubiti.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Pod posnetek cele oddaje prosim dodajte naslednji tekst, če se ne bi skopiral iz Provysa: V stiski smo, nas slišite? Valovi podražitev. Gorica v Dubaju. Nepripravljeni in neopremljeni. Srebrna vas.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Trije prijatelji so se izkrcali v Rio de Janeiru, kjer so se dobili s prijateljico Gisele, ki jih je spremljala že po Jordaniji. Takoj po izkrcanju iz letala so krenili v hrib; obiskali so sloviti kip Odrešenika nad mestom, skočili z zmajem v tandemu, obiskali nogometno tekmo in si ogledali maketo favele. Scott je rekel, da je v treh dneh v Braziliji videl vse, kar je hotel. Nato so si ogledali Pantanal, močvirje, ki je 20-krat večje od floridskega Evergladesa, in se namenili v Amazonijo, kjer jih čaka kup novih doživetij.
Avtor dokumentarne oddaje Barry Stevens je ugotovil, da ima nepričakovano veliko polbratov in polsester. Do zdaj jih je srečal več kot 130, po podatkih, ki jih ima, pa bi jih lahko imel kar 600. Spočet je bil s pomočjo sperme anonimnega darovalca. In težava je ravno v anonimnosti, ki se je marsikje še vedno oklepajo, zaradi česar pa v življenjih tako spočetih ljudi lahko nastane mnogo zapletov. THE WORLD'S BIGGEST FAMILY / Kanada / 2020 / Režija: Barry Stevens
V oddaji Pesmi naše mladosti so Prifarski muzikanti povabili svoje glasbene prijatelje in skupaj z voditeljico Tino Južnič izpolnjevali želje obiskovalcev koncerta, ki je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani konec novembra 2015. Nastopili so Prifarski muzikanti, Big Band Grosuplje, nekdanji plesalci Folklorne skupine France Marolt, skupina Bassless, Lidija Kodrič, Tomaž Domicelj, Nuška Drašček, Čuki in Zaslužna plesna skupina Ukrajine Junist. Pesmi svoje mladosti pa so med drugimi slišali tudi Toni Gašperšič, Darja Gajšek in Blaž Švab, Bernarda Žarn in Jože Robežnik, Janez Škrabec in veleposlanik Ukrajine v RS, Mikhailo Brodovich…
Ivan Bevk iz Idrije je bil rojen leta 1920 v kmečki družini v vasi Čeplez v hribih nad Cerknim. Med obema vojnama je bila Primorska z rapalsko mejo odrezana od matične domovine, postala je del fašistične Italije. Otroci so hodili v italijanske šole, fantje so morali v italijansko vojsko, vse močnejše je postajalo raznarodovanje Slovencev. Že kmalu po začetku vojne so se v Čeplezu, v bližnji Planini in drugih krajih začele oblikovati trojke Osvobodilne fronte in prvi fantje so že pred kapitulacijo Italije odhajali v partizane. Februarja 1943 je v partizane, odšel tudi Ivan Bevk. Boril se je v Južnoprimorskem odredu, v Vojkovi in Gregorčičevi brigadi, bil je obveščevalec v štabu XXXI. divizije. Med mnogimi akcijami se je udeležil pohoda v Beneško Slovenijo leta 1943 ter prenosa ranjencev iz bolnic Franja in Pavla na partizansko letališče Nadlesk leta 1944. Po vojni in oficirski šoli je bil do leta 1955 oficir v JLA, potem pa je do upokojitve služboval na odseku za ljudsko obrambo idrijske občine. Ivan Bevk vse življenje živi z naravo in njegovo načelo je: človek je rojen, da dela in hodi. Še danes, ko je v 102. letu, je telesno čil in miselno svež, njegovi spomini na preživeto viharno preteklo stoletje pa so živi in zanimivi.
Mala učna ura iz zgodovine desetih mesecev Prekmurja, ko se je v pokrajini od jeseni 1918 do poletja 1919 zamenjalo kar devet oblasti. Leta 1919 sta dr. Matija Slavič in dr. Franc Kovačič na pariški mirovni konferenci dobojevala svojo narodnostno naravnano, strokovno in znanstveno utemeljeno bitko. V hudi diplomatski igri velikih z malimi sta izkoristila priložnost za priključitev prekmurskih Slovencev k matični domovini. Ta možnost se je prikazala po koncu prve svetovne vojne, ko je razpadla dvojna monarhija Avstro-Ogrska. Scenarij je napisal Štefan Celec, ki je film tudi režiral.
Izmed 20 otrok eden jeclja. Nekateri se iz tega primeža izvijejo, drugi jecljajo vse življenje. Od sošolcev, učiteljev, celo družinskih članov in družbe sploh so deležni ustrahovanj, stigmatizacije, čustvenega in včasih kar fizičnega nasilja. Mnogi se pogreznejo vase, utihnejo, se na vso moč trudijo odpraviti težavo ali pa jo prikriti. Nekateri pritiska ne zdržijo in si celo poskusijo vzeti življenje. Zelo doživeta, čustvena dokumentarna oddaja spremlja pet jecljajočih otrok, starih od 9 do 18 let, z različnih koncev ZDA, ki se srečajo na posebnem taboru, namenjenem prav njim. Mnogi tam prvič spoznajo, da niso pokvarjeni kot kak robot in da imajo vso pravico, da so slišani. MY BEAUTIFUL STUTTER / ZDA / 2019 / Režija: Ryan Gielen
Nedeljska popoldanska oddaja Vikend paket z Bernardo Žarn in Jožetom Robežnikom ter vedno aktualnimi gosti, zabavnimi komentatorji, zanimivimi izzivi in dobro glasbo. V Bernardino družbo prihajajo nova voditelja oddaje Male sive celice Juš Milčinski in Rok Šrklep ter svetovno priznana kuharska mojstrica Ana Roš. Njena restavracija si je pred kratkim ponovno prislužila največje priznanje med slovenskimi restavracijami – prejela je dve Michelinovi zvezdici. Jože za svojim komentatorskim omizjem tokrat gosti komika Ranka Babića in zgovorno pevko Špelo Grošelj. Ranka čaka tudi nastop v rubriki Zvezde čarajo, kjer bo moral pokazati svoj talent za magijo in čarovniške trike. Na glasbenem odru članice glasbene skupine Katrinas po štirih letih premora predstavljajo svojo novo pesem Le naprej, pri kateri se jim je pridružila avstralska pevka Cherie. Poleg njih v oddaji nastopa tudi glasbena skupina Miran Rudan Design s pesmijo Medena.
Ljubljanski maraton presegel številne mejnike, od skromnih začetkov leta 1996, danes pa je maraton najhitreje rastoča športna panoga. Začetki so bili skromni tako po udeležbi kot po rezultatih najboljših, a kraljevska atletska preizkušnja je v slovenski metropoli zaživela ravno pravi čas, da je postala gonilna sila tekaškega preporoda, ki smo mu priča v Sloveniji. Nekoč je bil maraton omejen na peščico norcev, v zadnjih desetletjih pa je postal najhitreje rastoča športna panoga. Število udeleženih tekačev se vztrajno povečuje in iz leta v leto bolj grozeča je skrb, da bodo ljubljanske ulice premajhne za vse navdušence, ki k nam prihajajo iz vsega sveta. Dokumentarni film Zgodba Ljubljanskega maratona je nastal jubileju največje športno rekreacijske prireditve pri nas. Osredotoča se na vzpon prireditve in njen pomen za tekaški preporod. Večina materiala je bila posneta med jubilejnim maratonom, ki je na ljubljanske ulice pritegnil rekordno število tekačev in obiskovalcev, Med nastopajočimi v filmu sta tudi slovenska maratonca Roman Kejžar in Helena Javornik ter mnogi drugi. "Na začetku tečeš, da bi bil čim prej na cilju, pol tečeš za to, da prideš do cilja, pol na koncu pa tečeš, da prideš na štart." (Branko Gradišnik, izjava iz filma). Avtor filma je Toni Cahunek.
Ana Tavčar in Lorella Flego vas prebujata ob sredah. Čas bo za zdravstvene nasvete s kredibilnimi strokovnjaki, posvetili pa se bosta tudi psihološkim temam in modnim trendom.
Razsvetljeno okolje, sodobni način življenja, v katerem vsak dan znova zmanjka časa za vse, kar bi želeli postoriti, pa vse prepogost stres, ki se je v covidnem obdobju le še poglobil, vse to nedvomno zelo slabo vpliva na kvaliteto spanja. Poleg tega našemu spancu na roke ne gre niti že globoko usidrano razmišljanje, da je nekako škoda nameniti spanju tako zajeten kos svojega časa. A nevrologi vse bolj spoznavajo, da evolucija ni brez razloga določila, da naj bi prespali skoraj tretjino življenja. Med spanjem se v naših možganih dogaja marsikaj ključnega. »Spanje je pomembno za rast, za delitev celic, za konsolidacijo spomina, pomembno je za dobro staranje,« našteva koristi spanja nevrologinja in nevrofiziologinja izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Centra za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Brez zadostne količine spanja, bomo denimo tudi mnogo slabše zaznali, koliko hrane pravzaprav potrebujemo. »Spremeni se nam izločanje grelina in leptina, hormonov, ki nam uravnavajo apetit. Postanemo bolj lačni in obenem nimamo, ko se najemo, občutka sitosti. Tako postajamo bolj debeli.« Pandemija nespečnosti in napačna raba uspaval Težave s spanjem so se v času pandemije kovida19 še močno poglobile. »Tako visokih odstotkov nespečnosti kot lani - do 30 celo do 40 % nespečnih - nikoli v zgodovini nismo beležili,« poudarja dr. Dolenc Grošelj. A strokovnjakinja, ki je med drugim tudi soavtorica evropskih smernic za zdravljenje kronične nespečnosti, opozarja, da uspavala niso pravi odgovor za nastale težave. Žal se vse prepogosto skuša težave rešiti prav z zdravili, saj so v Sloveniji uspavala najbolj predpisana zdravila za centralno živčevje. Več o koristih spanja, zdravljenju motenj spanja ter o najnovejših spoznanjih o vplivu cirkadianih genov v pogovoru z dr. Lejo Dolenc Grošelj. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva L. Dolenc Grošelj
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica, esejistka, novinarka, kolumnistka. Je ena najprepoznavnejših avtoric z območja nekdanje Jugoslavije. Pisala je o njenem razpadu, padcih komunističnih režimov v drugih državah, o Balkanu, vojni in življenju na tem območju. Pa tudi o ženskah, feminizmu in ženskih pravicah. V zadnjih letih je romanizirala biografije treh žensk v senci dominantnih moških: Fride Kahlo, Dore Maar in Mileve Einstein. S Slavenko Drakulić se je v Zagrebu pogovarjala Nataša Štefe.
Irenin oče je prepričan, da iz pekarne na sumljiv način odteka denar. Trdno je odločen, da bo prišel stvari do dna. Cene pa medtem ugotavlja, da Boštjan nikoli ne bo zbral dovolj poguma za pravo potezo, zato se odloči, da bo poskusil nagovoriti Karmen, naj ona stori prvi korak. Polde in Pavle imata športni dan, vendar sta nekoliko precenila svoje zmožnosti in se podala na predolg maraton. Cenetov delovni dan se konča pri Fraklju, kjer Ibro čaka na telefonski klic, saj je njegova žena ravno na razgovoru pri župniku. Naposled se izkaže, da je Kadifa dobila službo in največ zaslug za to ima seveda Cene. Ibro je srečen, Cene je tudi vesel in še Boštjan je po dolgem času dobre volje.
Tedenska 55-minutna oddaja magazinsko-informativnega formata, ki ob ponedeljkih zvečer ob 21.uri v živo teče na prvem programu TV Slovenija, je postala kultna zaradi svojega alternativnega in drznega pristopa k obdelavi različnih tem in dogodkov. S tem si je prislužila tudi mnogo nominacij in nagrad viktor. Udarni prispevki, polemične debate v studiu z voditeljem Marcelom Štefančičem jr., provokativni nastopi Igorja Vidmarja in ostalih kolumnistov, pridige Petra Mlakarja itn., tečejo pod uredniškim vodstvom Alenke Kotnik. V Studiu City se znajdejo zgoščeni in učinkoviti pregledi dogodkov preteklega tedna, analitični prispevki o notranjepolitičnih in svetovnih dogodkih, sodobni kulturi, družbeno perečih tematikah.
Zdi se, kot da bi minilo sto let, pa vendar se knjižni sejem začenja, so povedali v Frankfurtu. Čeprav bo ta osrednji svetovni knjigotrški dogodek popolnoma drugačen kot pred pandemijo, bo potekal tudi v fizični obliki, vendar brez gneče, ki je tako značilna za sejme. Kako se je založništvo prilagodilo novim razmeram, predvsem pa kako potekajo priprave na častno gostovanje v Frankfurtu z novim vodstvom na Javni agenciji za knjigo? O tem voditelj Aleksander Čobec s sogovorniki. Gostje: – direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, – profesor založniških študij Miha Kovač, – glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov.
Najboljši mini band po Big Bandu. Spoznajte zasedbo štirih prijateljev, ki je poskrbela za enega od hitov minulega poletja. Kokosy so k Andreju prinesli še nekaj čisto svežih.
Dnevni red seje: 1. Vprašanja poslank in poslancev
Teden začenjata Špela Močnik in David Urankar, ki ob ponedeljkih rešujeta pravne dileme in podajata predloge za branje. Novost letošnje sezone je Televizijski bralni klub, v katerem skupaj z gledalci beremo knjige in o njih razpravljamo z različnimi gosti. Špela in David pa še zmeraj ostajata glavna akterja prve jutranje telenovele, t. i. »Žajfnice«, v kateri svoja stališča o najrazličnejših dilemah iz vsakdanjega življenja podkrepita z mnenjem strokovnjakov.
Dokumentarni film Lačni upora se sprašuje o razlogih, pogostosti in učinkovitosti gladovne stavke kot orodja družbenega upora v zgodovini. Med zgodbami, ki jim film posveti večjo pozornost, je gladovna stavka tedaj študenta Borisa Vuka ob zasedbi Filozofske fakultete leta 1971, prva medijsko odmevna individualna gladovna stavka – stavka psihiatra Janeza Ruglja leta 1985, odmevna gladovna stavka trepčanskih rudarjev na Kosovem leta 1989 in posledično zborovanje v Cankarjevem domu, ki je sprožila razpad Jugoslavije, epidemija gladovnih stavk po osamosvojitvi Slovenije v 1990. letih in gladovni protesti profesorja Borisa Ostana po letu 2000. Preko gladovne stavke delavcev kočevske Prenove pred nekaj leti in protestov v Ljubljani in Mariboru film sproži vprašanja, kakšno vlogo imajo lahko gladovne stavke kot oblika družbenega protesta danes, ko je medijska in družbena pozornost za individualne usode ljudi majhna. V kritični in tudi ironični pripovedi se zarisujejo tudi posamezne človeške usode – od gandijevsko vztrajnih do tragikomično neresnih. Med sogovorniki, ki v filmu kritično osvetljujejo vprašanja gladovnih stavk, so novinarji Ervin Hladnik Milharčič, Ali Žerdin, Jani Sever, nekdanja novinarka Mladine Bojana Leskovar, teoretiki Svetlana Slapšak, Sandra Bašić Hrvatin, Igor Pribac in aktivist Armin Salihović.
Mnogi Cerkvi očitajo, da se preveč ukvarja z igrami moči, kar povzroča sušo na področju dejavne ljubezni do bližnjega. Pogovor z novima škofoma Maksimiljanom Matjažem in Andrejem Sajetom na začetku triletnega sinodalnega obdobja.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dokumentarna serija predstavlja razvoj ruske kuhinje skozi stoletja, njene značilne sestavine in jedi ter zgodovinske okoliščine, ki so privedle tudi do lakote. 7. del: Tokratna oddaja je posvečena zgodovini ruskega gostinstva. Ogledali si bomo, kako je car Peter Veliki spodbudil razvoj ruskih gostiln in kako je bil njihov nastanek povezan s pojavom novih, meščanskih družbenih slojev. Spoznali bomo tudi rusko posebnost, tako imenovane odprte mize, h katerim so gostitelji velikodušno vabili manj premožne predstavnike svojega stanu. Nepisano pravilo, da je treba vedno sprejeti vsakega gosta, je očaralo tuje obiskovalce, ki so v svet ponesli glas o neizmernem ruskem gostoljubju.
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove. Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom. On- mednarodno priznani trener jadranja iz Slovenije, ona- Avstrijka, živeča med vršaci, v krajih, znanih po zimskih športih, in vendar prav tako močno vpeta v jadranje. Oba živita svetovljansko, razgibano življenje, zato sta se odločila, da za toplejši del leta sidro vržeta na naši Obali. Na sanjski lokaciji je tako zrastla njuna sanjska kopenska barka. Čeprav med našimi obiski hiš in stanovanj po Sloveniji vidimo številne domiselne rešitve, kako iz majhnega prostora iztisniti čim več, smo bili navdušeni nad »garsonjerco«, kot svoje stanovanje imenuje lastnica. Del starejše hiše v Ljubljani je uredila popolnoma po svojih zamislih in okusu. Marsikdo se bo gotovo strinjal z mislijo, da je najlepši dodatek v domu – rastlina. Pri čemer je beseda »dodatek« močno v navednicah, saj gre vendar za živa bitja, ki nam skrb in ljubezen vračajo s tiho prisotnostjo, stanovitnostjo ter nemo lepoto. Sploh pa beseda dodatek ni več na mestu, ko gre za stanovanje mladega para. Pri njima je namreč v taki številčni premoči, da sta skorajda že lastnika sostanovalca rastlin.
Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.
Stranski učinki epidemije covida 19 so vse hujši. Klinični oddelki otroške psihiatrije so polni, lani so na Pediatrični kliniki Ljubljana sprejeli za 50 odstotkov več mladih z motnjo hranjenja in tistih po poskusu samomora kot leto pred tem. Poraba antidepresivov in antipsihotikov med vsemi starostnimi skupinami narašča, strokovnjakov primanjkuje, čakalne dobe se daljšajo. Kako bodo pristojni ukrepali? Anja Šter.
V ospredju filma je 12 letni Leon iz Destrnika pri Ptuju. S prijateljem Janom, tudi starim 12 let, obdelujeta lasten zelenjavni vrt! Kaj vrt, celo njivo imata zase! Načrtujeta, da bosta vse pridelke na koncu tudi prodala, in to na pravi tržnici s posebnim imenom pridelovalca. Snemanje je potekalo od aprila do konca junija, toliko časa je namreč potekalo delo: najprej oranje in rahljanje ter priprave zemlje, nato izbira poljščin… Sledi saditev in sejanje, …pa čakanje ter opazovanje, zalivanje, če je zemlja izsušena… Končno sledi pobiranje pridelkov, čiščenje in priprava le-teh za prodajo, pot na tržnico in … prodajanje! Tudi to je posebna spretnost, ki se je Leon in Jan tudi hitro naučita. Še bosta prišla in prihodnje leto bosta spet vrtnarila! Ob njuni nevsakdanji dejavnosti spoznamo še Leonovo družino in življenje ter delo na kmetiji. … In kako lepo je, če lahko uresničuješ svoje sanje. Naša filmska zgodba beleži, kako dobro Leonu in Janu to uspeva, saj je vrtnarjenje njuna strast.
Stalnica torkovih juter, v katera vas bodo izmenično pospremili Matej Zemljič, Ljubica Mlinar in Monika Tavčar, so prometne minute, pregled dogajanja v sodnih dvoranah, delimo pa tudi nasvete za dom in vrtnarske nasvete.
Dokumentarni film Alejandra odstira zgodbo uspešne in ugledne argentinske pisateljice Alejandre Laurencich. Portretiranka je z lastno ustvarjalnostjo oživila svoje slovenske korenine, s tem pa uspela zacelíti s trpljenjem in odrekanjem zaznamovan emigrantski družinski spomin. Vendar je to le ena od plasti njene osebnosti in identitete. S pisateljico potujemo skozi prostore in kontekste njenega bivanja in delovanja, na sledi polnokrvne življenjske vpetosti ustvarjalnega človeka.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo vasico Pedrovo, med Krasom in Vipavsko dolino, ki predstavlja idealen primer pametne turistične skupnosti. Kolesarili smo po zeleni gurmanski poti Bike Slovenija, ki povezuje destinacije s trajnostnim certifikatom. Predstavljamo prenovljeni Hotel Maestozo v Lipici in arheološko najdišče Divje babe, kot prvo tovrstno digitalizirano nepremično kulturno dediščino v Sloveniji.
Zam naredi robota za taborjenje, Feliks, Zoja in Zmedi pa ga morajo preizkusiti. Zelo je koristen, a ko mu Zmedi naroči, naj mu splete par slastnih nogavic, stvari uidejo z vajeti.
Peter Laurence, minister v britanski konservativni vladi, je samozavesten in karizmatičen politik. Krilo stranke ga vidi kot kandidata za najvišje mesto v državi, na katerem bi zamenjal trmasto premierko. A tokrat se mora ukvarjati z razpadom svoje javne podobe in posledično tudi zasebnega življenja. K temu veliko pripomorejo njegovi nasprotniki. Hči, ki ima težave s prepovedanimi snovmi, je izvedela, da ima že vrsto let ljubico; pojavi se Rose, ki trdi, da je njegova nezakonska hči; novinarka preiskuje honorarje, ki jih je dobival od lobista za privatizacijo zdravstva. Laurence preteklosti ne more ubežati. Mu bo uspelo pozornost javnosti preusmeriti drugam in v tej bitki zmagati? 1. del: Minister za promet, konservativec Peter Laurence, zmaga na sodišču. Zaradi klevetanja je namreč tožil novinarko. Petrova odvetnika se zavedata, da je njuna stranka kriva. Novinarko, ki naj bi lažno poročalo, odpustijo. Premierka ni zadovoljna, saj tožba velja za neangleško, in svoji zvesti pomočnici naroči, naj izbrska kaj o njem. Peter prejme vabilo na pogovor v ženski zapor. Neka zapornica trdi, da je njegova hči. ROADKILL / Velika Britanija / 2020 scenarij: Michael Keillor režija: David Hare v glavnih vlogah: Hugh Laurie, Dawn Ellison, Pippa Bennett-Warner, Millie Brady, Ophelia Lovibond, Shalom Brune-Franklin, Iain De Caestecker, Sarah Greene, Saskia Reeves, Patricia Hodge
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Dedi Pujs na vrtu za otroke pripravi iskanje čokoladnih jajčk. Pokaže jim tudi piščančke, ki so se pravkar izvalili.
Ob svetovnem dnevu kmetic predstavljamo članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta v Slovenskih goricah. Sadjarji ne pomnijo tako slabe letine kot je letošnja. Obiskali smo sadjarsko izletniško kmetijo Pr' Matijovc v Podbrezju. Tla na katerih poteka kmetijska proizvodnja ob pravilni oskrbi vežejo ogljik. Tovrstno tematiko v projektu Evropskega inovativnega partnerstva raziskujejo tudi slovenski strokovnjaki.
V Zakajzatoju se vsi pripravljajo na veliko dirko vozil. Bo zmagalo županovo letalo, Zimova jadrnica na kolesih ali kar Zamino kolo, ki ga poganjajo štirje pari močnih nog?
Četrtek je dan za Mojco Mavec, ki bo reševala jezikovne zagate, delila nasvete iz domače lekarne, razbijala mite o najrazličnejših tematikah, preverjala, kakšno mnenje o Slovencih imajo tujci, ki živijo pri nas, znanim Slovencem pa bo zastavljala nenavadna vprašanja in od njih pričakovala resnicoljubne odgovore.
Razume me, me varuje, ob njem rastem in se razvijam. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Nada Pritržnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.
V Točki preloma o vplivu pandemije covida 19 na poslovanje farmacevtskih družb. Kako uspešen je razvoj cepiv in zdravil proti covidu 19? Bomo cepiva proizvajali tudi v Sloveniji?
Z založnikom Rokom Zavrtanikom bo tekel pogovor o usodi te prezrte, nato odkrite in končno kanonizirane knjige. Na Bartola so vplivali Nietzschejeva filozofija Nietzscheja, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza. Njegova literatura je močno odstopala od sočasne literature socialnega realizma. S pojavom islamskih terorističnih napadov so se pričele tudi interpretacije Alamuta pojavljati v novi luči, roman pa je navdihnil celo ustvarjalce videoigre Assassin's Creed. S strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Primožem Šterbencem bomo interpretirali sporočilo Alamuta v luči sodobnih dogodkov.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kviz Joker predstavlja enega tekmovalca v bitki z 12 vprašanji in zagotavlja napeto igro vzponov in padcev. Voditelj kviza je Mario Galunič. V našo družbo prihaja Klementina Semprimožnik z Vranskega. Pravnica in mamica dveh fantov je dobila ime po liku iz vesterna Moja draga Klementina. Je zelo aktivna na področju pravic živali. Rada pa tudi kuha ter odkriva nove veganske specialitete. Njena super pomoč bo partner Boštjan Babaloo Bavčar.
