Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Ko je zapadel sneg, se je majhen, miren in plah netopirček, odpravil na pot. Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Andrej Uroš Biček. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ko je zapadel sneg, se je majhen, miren in plah netopirček, odpravil na pot. Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Andrej Uroš Biček. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.
Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Joker se veseli obiska Aljoše Novakoviča iz Škofljice. Oče dveh najstnikov kot ekonomist dela v službi za kontroling stroškov v farmacevtskem podjetju. V službi uživa, zato si želi, da bi delo opravljal do upokojitve. Doma mu poleg družine delata družbo Bleki in Džeki, dve mački, posvojeni iz Mačje hiše. Njegov hobi je spremljanje športnih dogodkov in obiskovanje koncertov. V življenju ga spremlja tudi 'športna' sreča, saj je bil lani izžreban za ogled finala v EP v nogometu. Njegova super pomoč bo kvizovski navdušenec Urban Drnovšek, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila vedno energična in nasmejana pevka Alya.
Joker se veseli obiska Aljoše Novakoviča iz Škofljice. Oče dveh najstnikov kot ekonomist dela v službi za kontroling stroškov v farmacevtskem podjetju. V službi uživa, zato si želi, da bi delo opravljal do upokojitve. Doma mu poleg družine delata družbo Bleki in Džeki, dve mački, posvojeni iz Mačje hiše. Njegov hobi je spremljanje športnih dogodkov in obiskovanje koncertov. V življenju ga spremlja tudi 'športna' sreča, saj je bil lani izžreban za ogled finala v EP v nogometu. Njegova super pomoč bo kvizovski navdušenec Urban Drnovšek, vprašanje za dodatnega jokerja pa mu bo zastavila vedno energična in nasmejana pevka Alya.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Stanislava Škrabl, poročena Wagener, danes živi v Izoli, kjer ji družbo delata samosvoji, mačji kosmatinki. V prvem delu spoznamo pričevalkino družino. Njena mama je bila aristokratskega rodu, izobraževala se je za operno pevko in redno nastopala v Celju. Tam je spoznala očeta, ki je odlično igral na harmoniko. Zaposlen je bil pri urarju Lečniku v Celju. V času nemške okupacije je delal za partizane. Nato so ga odkrili in poslali na prisilno delo v Nemčijo. Od tam je pobegnil v partizane, za njim je odšla tudi mama z otroki.
Stanislava Škrabl, poročena Wagener, danes živi v Izoli, kjer ji družbo delata samosvoji, mačji kosmatinki. V prvem delu spoznamo pričevalkino družino. Njena mama je bila aristokratskega rodu, izobraževala se je za operno pevko in redno nastopala v Celju. Tam je spoznala očeta, ki je odlično igral na harmoniko. Zaposlen je bil pri urarju Lečniku v Celju. V času nemške okupacije je delal za partizane. Nato so ga odkrili in poslali na prisilno delo v Nemčijo. Od tam je pobegnil v partizane, za njim je odšla tudi mama z otroki.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Kako si v Pekingu predstavljajo dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence?
Kako si v Pekingu predstavljajo dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence?
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica
Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.