Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.
Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.
Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat bomo znova zapluli na področje nevrodegenerativnih bolezni in predstavili zanimivo raziskavo, ki jo je opravila ekipa nevroznanstvenikom, na čelu z dr. Matejem Perovnikom, mladim zdravnikom, specializantom nevrologije, ki se nam bo pridružil v naslednjih minutah. Raziskava, o kateri bomo govorili, je bila pred letom dni objavljena v ugledni znanstveni reviji Alzheimers& Dementia. Pripravlja: Mojca Delač.
Danes pa nekaj o zapletenem, a čudovitem svetu verskih običajev in verovanj. O religiji, skratka …
Danes pa nekaj o zapletenem, a čudovitem svetu verskih običajev in verovanj. O religiji, skratka …
Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov
Nagrajena pisateljica, kolumnistka in eko-kmetovalka nalije čistega vina meščanom, ki nočejo razumeti kmetov, in kmetom, ki nočejo razumeti meščanov
Ljubezenska komična drama in romanca. Sophia je štiridesetletna profesorica filozofije, ki z Xavierjem živi v trdni, a nekoliko predvidljivi zvezi. Desetletje njunega odnosa je minilo na odprtjih razstav in ob neskončnih večerjah s prijatelji iz podobnega okolja. Nekega dne se mora Sophia odpraviti na sestanek z obrtnikom, ki bo obnavljal njuno počitniško hišo na podeželju. Tako Sophia spozna rokodelca Sylvaina, ki ji v enem dnevu zmeša glavo. Sophia se zaljubi do ušes in prav tako tudi Sylvain. Med njima se razvije romanca, ki kar traja, in nikakor ne moreta eden brez drugega. Jasno je, da sta si zelo različna, in jasno je, da se nasprotja privlačijo. Toda ali tudi trajajo? Film je poglobljena, obenem pa smešna in duhovita študija ljubezenskega odnosa. THE NATURE OF LOVE / SIMPLE COMME SYLVAIN / KANADA, FRANCIJA / 2023 Režija: Monia Chokri / Scenarij: Monia Chokri / Igrajo: Magalie Lépine-Blondeau, Monia Chokri, Pierre-Yves Cardinal, Christine Beaulieu, Micheline Lanctôt, Karelle Tremblay, Steve Laplante, Francis-William …
Ljubezenska komična drama in romanca. Sophia je štiridesetletna profesorica filozofije, ki z Xavierjem živi v trdni, a nekoliko predvidljivi zvezi. Desetletje njunega odnosa je minilo na odprtjih razstav in ob neskončnih večerjah s prijatelji iz podobnega okolja. Nekega dne se mora Sophia odpraviti na sestanek z obrtnikom, ki bo obnavljal njuno počitniško hišo na podeželju. Tako Sophia spozna rokodelca Sylvaina, ki ji v enem dnevu zmeša glavo. Sophia se zaljubi do ušes in prav tako tudi Sylvain. Med njima se razvije romanca, ki kar traja, in nikakor ne moreta eden brez drugega. Jasno je, da sta si zelo različna, in jasno je, da se nasprotja privlačijo. Toda ali tudi trajajo? Film je poglobljena, obenem pa smešna in duhovita študija ljubezenskega odnosa. THE NATURE OF LOVE / SIMPLE COMME SYLVAIN / KANADA, FRANCIJA / 2023 Režija: Monia Chokri / Scenarij: Monia Chokri / Igrajo: Magalie Lépine-Blondeau, Monia Chokri, Pierre-Yves Cardinal, Christine Beaulieu, Micheline Lanctôt, Karelle Tremblay, Steve Laplante, Francis-William …
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Po maminem nenadnem odhodu sta Lana in njen brat živela z očetom in bolno babico in čeprav ji je bilo le sedem let, je oče vse več gospodinjskih in drugih bremen prelagal nanjo. "V bistvu si že celo sredno šolo želim in komaj čakam, da bo prišel trenutek, ko se ne bom več rabila vrniti domov, v to kričanje, ko ne vem, ali bom morala klicati policijo ali ne, ali bom morala bežati ali ne. In to mi je največja motivacija, da delam šolo, ker vem, da hočem čim prej iti na svoje," pravi dijakinja Lana, odličnjakinja, ki z bratom in očetom živi na propadajoči kmetiji. Po maminem odhodu je kljub mladosti vrsto let sama skrbela za nepokretno babico in prenašala vse večje nasilje. Obupno slabe so tudi bivanjske razmere, živi v mrzli podstrešni sobi nad garažo, v objektu, ločenem od hiše, brez sanitarij, vode in zadostnega ogrevanja. Vsak konec tedna se iz dijaškega doma vse težje vrača domov: "Vse me mine, res, tako mi je težko, ko se spomnim, da ni hrane, da ni tople vode, da pridem po celem tednu v sobo, ki je mrzla, pozimi je tudi samo dve stopinji in rabi veliko časa, da se zgreje, da ne vem, koliko odej naj še dam nase, ker se zbudim premražena…"
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
Ni ovir za več sto milijonov evrov vredne obnove železniških postaj za nekaj sto potnikov na dan. Podražitev za sto milijonov nikogar ne gane; za vrednost ene železniške postaje bi na primer lahko zgradili 1000 neprofitnih stanovanj. Kako si domača gradbena hobotnica v ozadju deli posle, kdo pri tem sodeluje in kje je tukaj politika?
V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?
V tokratni jezikovni zgodbi nastopajo veveriček, risa, volkulja in ... samica morskega psa. S pomočjo jezikoslovca in strokovnjaka Andreja Salobita odgovarjamo na veliko podobnih vprašanj in tem. Denimo, ali je panda moškega ali ženskega spola? Kako se imenuje samec lastovke? Kaj pa samica pava?
Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.
Gost 26. epizode Srce bije za posel, je generalni direktor Iconomi-ja, platforme za upravljanje kripto premoženj. Pravi, da ni tipičen kriptomilijonar in da največje tveganje zanj predstavljata motor in smučanje. Dodaja, da imajo mnogi, ki vstopajo v kritpstovet, prevelika pričakovanja: »Ko gre vse gor, postanejo vsi pohlepni, in ko gre dol, se prestrašijo.« Sogovornik komentira tudi aktualno dogajanje, torej četrti halvnig bitcoina ter vstop ameriških ETF-ov.
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni. APRILSKI VRT V BELEM Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca. PREPLET VRBOVIH VEJ Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita. TRAJNI SEZONSKI NASAD Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele. navrtu@rtvslo.si
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni. APRILSKI VRT V BELEM Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca. PREPLET VRBOVIH VEJ Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita. TRAJNI SEZONSKI NASAD Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele. navrtu@rtvslo.si
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.
Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.
Po vrnitvi iz Egipta Teodozija ugotovi, da je njena kamnita mačka oživela. In očeta je resnično nekaj uročilo. Henry izumi alarm za vlomilce, ki bo muzeju gotovo koristil. Vsa družina se pripravlja na imenitna gosta. Obiščeta jih namreč prava egipčanska princesa in njen stric. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
Po vrnitvi iz Egipta Teodozija ugotovi, da je njena kamnita mačka oživela. In očeta je resnično nekaj uročilo. Henry izumi alarm za vlomilce, ki bo muzeju gotovo koristil. Vsa družina se pripravlja na imenitna gosta. Obiščeta jih namreč prava egipčanska princesa in njen stric. THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella
V aprilu obeležujemo svetovni dan Zemlje in svetovni dan knjige, zato se bomo v tokratni oddaji Radijski ringaraja skupaj z otroki z Osnovne šole Šentjernej spraševali, kako skrbimo za naš planet in kaj vse lahko naredi prav vsak od nas, da bo naša Zemlja lepša in čistejša. Skupaj bomo prelistali tudi različne knjige in ugotavljali, kakšni knjižni junaki so najbolj zanimivi in zakaj nekatere knjige vzamemo v roke lahko tudi večkrat. Za naše najmlajše poslušalce imamo pripravljena tudi lepa knjižna presenečenja, zato se nam le pridružite na 01 475 22 22. Se slišimo!
V aprilu obeležujemo svetovni dan Zemlje in svetovni dan knjige, zato se bomo v tokratni oddaji Radijski ringaraja skupaj z otroki z Osnovne šole Šentjernej spraševali, kako skrbimo za naš planet in kaj vse lahko naredi prav vsak od nas, da bo naša Zemlja lepša in čistejša. Skupaj bomo prelistali tudi različne knjige in ugotavljali, kakšni knjižni junaki so najbolj zanimivi in zakaj nekatere knjige vzamemo v roke lahko tudi večkrat. Za naše najmlajše poslušalce imamo pripravljena tudi lepa knjižna presenečenja, zato se nam le pridružite na 01 475 22 22. Se slišimo!
V hiši iz leta 1950 se je po preselitvi lastnice v spodnje nadstropje sprostila mansarda, v kateri je potencial za udobno bivanje videl sin z družino. A prostor je bil potreben temeljite prenove, s katero pa niso želeli povsem pomesti duha preteklosti. Prav nasprotno, spretno so prepletli stare elemente s sodobnim pohištvom in nastalo je čudovito podstrešno stanovanje s pogledom na Mengeško polje in še dlje. Stanovanje, v katerem je lastnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Tako, kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi arhitektka svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 veliko stanovanje tako nepraktično, da so vanje komajda umestili posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena. Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
V hiši iz leta 1950 se je po preselitvi lastnice v spodnje nadstropje sprostila mansarda, v kateri je potencial za udobno bivanje videl sin z družino. A prostor je bil potreben temeljite prenove, s katero pa niso želeli povsem pomesti duha preteklosti. Prav nasprotno, spretno so prepletli stare elemente s sodobnim pohištvom in nastalo je čudovito podstrešno stanovanje s pogledom na Mengeško polje in še dlje. Stanovanje, v katerem je lastnica nekoč odraščala, se nahaja v znameniti ljubljanski stanovanjski hiši, imenovani Meksika, ki jo je leta 1927 zasnoval Vladimir Šubic. Tako, kot si je Vladimir Šubic zamislil Meksiko, ki poleg arhitekture vključuje tudi likovno umetnost, je tudi arhitektka svoj navdih za prenovo iskala v dialogu med umetnostjo in arhitekturo. Zaradi ponesrečenega tlorisa je bilo 35 m2 veliko stanovanje tako nepraktično, da so vanje komajda umestili posteljo za enega človeka. V njem je bila odveč čisto vsaka stena. Lastnika je čakala temeljita prevetritev, za katero je potreboval pomoč arhitektke.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Tokrat se bo z Jokerjem soočil študent 3. letnika medicine Marko Berkenjačević iz Velenja. Taborništvo predstavlja velik del njegovega življenja, zato se vsak konec tedna vrača domov k svojemu rodu Jezerski zmaji. V prostem času igra trobento v Big Bandu Medicinske fakultete, zadnje čase se pa navdušuje tudi nad orientacijskim tekom. Vlogo super jokerja je zaupal sošolcu Jaki Bodlaju.
Tokrat se bo z Jokerjem soočil študent 3. letnika medicine Marko Berkenjačević iz Velenja. Taborništvo predstavlja velik del njegovega življenja, zato se vsak konec tedna vrača domov k svojemu rodu Jezerski zmaji. V prostem času igra trobento v Big Bandu Medicinske fakultete, zadnje čase se pa navdušuje tudi nad orientacijskim tekom. Vlogo super jokerja je zaupal sošolcu Jaki Bodlaju.
Lexie odkrije ključne podatke o moževi smrti, Morris pa družino in sodelavce odpelje na otok Eris, ki ga je kupil, ter jim odkrije, kaj namerava z njim. Lexie inšp. Guthrie zagotovi, da bo z družino lahko vstopila v program zaščite prič, če jim bo pomagala zašiti Morrisa. Lexie dobi dokaze proti Morrisu. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Lexie odkrije ključne podatke o moževi smrti, Morris pa družino in sodelavce odpelje na otok Eris, ki ga je kupil, ter jim odkrije, kaj namerava z njim. Lexie inšp. Guthrie zagotovi, da bo z družino lahko vstopila v program zaščite prič, če jim bo pomagala zašiti Morrisa. Lexie dobi dokaze proti Morrisu. PAYBACK / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Debbie O'Malley Režija: Andrew Cumming, Jennie Darnell V glavnih vlogah: Morven Christie, Peter Mullan, Prasanna Puwanarajah, Derek Riddell, Steven Mackintosh, Rori Hawthorn, Grace Chilton
Na letalu, s katerim Amy leti domov, pride do streljanja. Eden od potnikov umre, Amy pa še vedno ni nič bliže odgovorom, ki bi ji pomagali končati preiskavo. Možnosti zmanjkuje tudi Kirsten. Privoli v srečanje s Sutherlandom in se izpostavi še večji nevarnosti. Amy v preiskavi končno doseže napredek, odločiti pa se mora, ali je res pripravljena tvegati vse, da bi našla krivce. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Na letalu, s katerim Amy leti domov, pride do streljanja. Eden od potnikov umre, Amy pa še vedno ni nič bliže odgovorom, ki bi ji pomagali končati preiskavo. Možnosti zmanjkuje tudi Kirsten. Privoli v srečanje s Sutherlandom in se izpostavi še večji nevarnosti. Amy v preiskavi končno doseže napredek, odločiti pa se mora, ali je res pripravljena tvegati vse, da bi našla krivce. VIGIL (II.) / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Tom Edge Režija: Andy De Emmony, Joss Agnew V glavnih vlogah: Suranne Jones, Rose Leslie, Gary Lewis, Romola Garai, Dougray Scott, Oscar Salem, Amir El-Masry, David Elliot, Chris Jenks
Poka ne more skriti navdušenja, ko Pipa preseneti s skrivnostno igračkarijo. Pip začne iskati igrače, a ga zmoti Jasmina, ki se pretvarja, da je eden izmed dinozavrov iz knjige o dinozavrih. Pip bi strašno rad videl to osupljivo knjigo. Jasmina obljubi, da mu jo bo pozneje prinesla. Pip se trudi, da bi spet užival ob Pokinih igračkarijah, a mu misli kar naprej uhajajo k Jasmini in knjigi. Poka se na vse pretege trudi, da bi ga pritegnila, a je vse zaman. Pip nestrpno čaka Jasmino in Poko to užalosti. Obljubi ji, da bo poskusil pozabiti dinozavre. Poka vseeno poskuša razumeti Pipovo neučakano pričakovanje. V igračkarije se prikradejo dinozavri in spet se brezskrbno zabavata. Vrne se tudi Jasmina in vsi trije so navdušeni nad knjigo.
Poka ne more skriti navdušenja, ko Pipa preseneti s skrivnostno igračkarijo. Pip začne iskati igrače, a ga zmoti Jasmina, ki se pretvarja, da je eden izmed dinozavrov iz knjige o dinozavrih. Pip bi strašno rad videl to osupljivo knjigo. Jasmina obljubi, da mu jo bo pozneje prinesla. Pip se trudi, da bi spet užival ob Pokinih igračkarijah, a mu misli kar naprej uhajajo k Jasmini in knjigi. Poka se na vse pretege trudi, da bi ga pritegnila, a je vse zaman. Pip nestrpno čaka Jasmino in Poko to užalosti. Obljubi ji, da bo poskusil pozabiti dinozavre. Poka vseeno poskuša razumeti Pipovo neučakano pričakovanje. V igračkarije se prikradejo dinozavri in spet se brezskrbno zabavata. Vrne se tudi Jasmina in vsi trije so navdušeni nad knjigo.
Mami in teta Tinka gresta po svoje, Brina, Binka in Mufka pa se z očijem in stricem Črtom igrajo igro »hi, konjiček!«. A mala Sami izmakne Brinino najljubšo igračko, punčko Pijo, in je ne izpusti iz rok. Brina jo bo morala prelisičiti, da ji bo Pijo vrnila.
Mami in teta Tinka gresta po svoje, Brina, Binka in Mufka pa se z očijem in stricem Črtom igrajo igro »hi, konjiček!«. A mala Sami izmakne Brinino najljubšo igračko, punčko Pijo, in je ne izpusti iz rok. Brina jo bo morala prelisičiti, da ji bo Pijo vrnila.
Jesen je in Egon in Ajda se odpravljata po kostanj, vendar ima Egon težavo. Našel je svojega starega medvedka, a se nikakor ne more ločiti od njega, čeprav je prestar zanj. Vzame ga v gozd, nato pa opazuje, kako veter z dreves odnaša odmrlo listje, ki nato pognoji tla. Je čas, da se tudi on odreče svoji igrači?
Jesen je in Egon in Ajda se odpravljata po kostanj, vendar ima Egon težavo. Našel je svojega starega medvedka, a se nikakor ne more ločiti od njega, čeprav je prestar zanj. Vzame ga v gozd, nato pa opazuje, kako veter z dreves odnaša odmrlo listje, ki nato pognoji tla. Je čas, da se tudi on odreče svoji igrači?
Celestinca po pomoti vzame knjigo, ki jo bere Ernest, in jo odloži v knjigobežnico. Ko spozna svojo zmoto, z Marlenko pohitita po knjigo ... A ta je že izginila! Marlenka, Ernest in Celestina se odpravijo po njeni sledi, saj si medved zares želi izvedeti, kako se zgodba konča.
Celestinca po pomoti vzame knjigo, ki jo bere Ernest, in jo odloži v knjigobežnico. Ko spozna svojo zmoto, z Marlenko pohitita po knjigo ... A ta je že izginila! Marlenka, Ernest in Celestina se odpravijo po njeni sledi, saj si medved zares želi izvedeti, kako se zgodba konča.
Oči se zaplete v igro »hotel«, v kateri Brina in Binka vodita norčavi hotel, oči pa je njun nadležni gost. A ko Brina prevzame vse vajeti v svoje roke, se Binka umakne iz igre. Brina se mora sprijazniti s tem, da sta z Binko enakovredni soigralki, in norčava zabava se lahko nadaljuje.
Oči se zaplete v igro »hotel«, v kateri Brina in Binka vodita norčavi hotel, oči pa je njun nadležni gost. A ko Brina prevzame vse vajeti v svoje roke, se Binka umakne iz igre. Brina se mora sprijazniti s tem, da sta z Binko enakovredni soigralki, in norčava zabava se lahko nadaljuje.
Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kako lahko neravnovesje v možganih povzroči depresijo. Depresija ni navadna utrujenost ali žalost, toda če se potrudimo, se lahko s strokovno pomočjo izvijemo iz nje.
Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kako lahko neravnovesje v možganih povzroči depresijo. Depresija ni navadna utrujenost ali žalost, toda če se potrudimo, se lahko s strokovno pomočjo izvijemo iz nje.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Avstralska mokrišča so osupljiva na pogled in polna življenja. V njih najdemo sladkovodnega krokodila z zobmi, ki so odlični za lov na spolzke ribe. V mokriščih živita tudi orjaški ostriž in slanovodni krokodil, plazilska legenda z najmočnejšimi čeljustmi na svetu.
Avstralska mokrišča so osupljiva na pogled in polna življenja. V njih najdemo sladkovodnega krokodila z zobmi, ki so odlični za lov na spolzke ribe. V mokriščih živita tudi orjaški ostriž in slanovodni krokodil, plazilska legenda z najmočnejšimi čeljustmi na svetu.
Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.
Primarijka Josipina Ana Červek je vso svojo aktivno delovno dobo posvetila onkološkim bolnikom ter uvedla številne nove metode zdravljenja. Med drugim je uvajala medikamentozno hormonsko zdravljenje bolnic z rakom dojk, ustanovila pa je tudi oddelek za akutno paliativno oskrbo. V zadnjih letih svoje profesionalne kariere je uvajala zdravljenje s kanabinoidi. Njeno delo je pogosto odstopalo od standardnih principov.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
Najprej bomo govorili o dolgoletnih težavah istrskih kmetov, ki jih imajo zarad isuše. Že desetletja se govori o novih akumulacijah in namakalnih sistemih, a se kaj veliko ne premakne. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni so nas podučili o varnem delu z vrtnim in drugim orodjem. V tem obdobju prihaja namreč do številnih nesreč, ki jim botrujejo predvsem slabo vzdrževano orodje, pomanjkanje znanja in neuporaba varovalne opreme. Bili smo na 56.-tem mednarodnem sejmu Vinitaly v Veroni, kjer so se uspešno predstavili tudi slovenski vinogradniki in vinarji. med uspešne pridelovalce se vpisuje tudi mlad vinar iz Goriških Brd, ki je po slučaju prejel izjemno priznanje za svoje vino. Šli bomo v Park Škocjanske jame, kjer so zaključili še enega v vrsti projektov, ki so namenjeni obnovi travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Zamejski kolegi pa nam bodo predstavili tržaški sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale.
Nagrajena scenaristka, režiserka dokumentarnih filmov, esejistka in dobra bralka z nami deli svoje poglede na umetnost, na razsežnosti jezika, na podobe sodobne družbe in na medčloveške odnose.
Nagrajena scenaristka, režiserka dokumentarnih filmov, esejistka in dobra bralka z nami deli svoje poglede na umetnost, na razsežnosti jezika, na podobe sodobne družbe in na medčloveške odnose.
Komična drama o odtujeni družini z izjemnim škotskim igralcem Brianom Coxom. Prileten Rory MacNeil, najbolj trmast človek na Škotskem, zaradi slabega zdravstvenega stanja nima druge izbire, kot da zapusti dom in se začasno preseli v stanovanje svojega odtujenega sina v San Franciscu. Tam ima možnost boljše zdravstvene oskrbe. Sin kot zagnan karierist že tako komajda izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v družini z dojenčkom, v zakonu in karieri. Po vselitvi se med sinom in očetom razvnamejo stari prepiri zaradi različnih vrednot in načina vzgajanja otroka. Rory se v novem okolju počuti tuje in utesnjeno, a se naveže na vnuka in si tako zagotovi nekaj svobode pri uveljavljanju svojega načina vzgoje. S tem stopi na živce novopečenim staršem. Izvirni naslov: ETRUSCAN SMILE / Ameriški film, 2018 / Režija: Oded Binnun / Scenarij: Jose Luis Sampedro, Michael McGowan, Michal Lali Kagan / Igrajo: Brian Cox, JJ Feild, Thora Birch, Rosanna Arquette
Komična drama o odtujeni družini z izjemnim škotskim igralcem Brianom Coxom. Prileten Rory MacNeil, najbolj trmast človek na Škotskem, zaradi slabega zdravstvenega stanja nima druge izbire, kot da zapusti dom in se začasno preseli v stanovanje svojega odtujenega sina v San Franciscu. Tam ima možnost boljše zdravstvene oskrbe. Sin kot zagnan karierist že tako komajda izpolnjuje obveznosti, ki jih ima v družini z dojenčkom, v zakonu in karieri. Po vselitvi se med sinom in očetom razvnamejo stari prepiri zaradi različnih vrednot in načina vzgajanja otroka. Rory se v novem okolju počuti tuje in utesnjeno, a se naveže na vnuka in si tako zagotovi nekaj svobode pri uveljavljanju svojega načina vzgoje. S tem stopi na živce novopečenim staršem. Izvirni naslov: ETRUSCAN SMILE / Ameriški film, 2018 / Režija: Oded Binnun / Scenarij: Jose Luis Sampedro, Michael McGowan, Michal Lali Kagan / Igrajo: Brian Cox, JJ Feild, Thora Birch, Rosanna Arquette
Bernarda in Jože gostita pevko Heleno Blagne, ki se je pred tedni vrnila iz Avstralije, kjer je na povabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva nastopila na dogodku ob Prešernovem dnevu. V goste prihajata tudi voditeljica in novinarka oddaje Ah, ta leta! Helena Pirc in Nina Cijan. V zabavnih igrah se tokrat pomerita igralca Uma Štader in Matej Zemljič, ki sta skupaj zaigrala v filmu Gajin svet 2. Na glasbenem odru se z novo priredbo pesmi Čas predstavljata Helena Blagne in Rudolf Gas, v oddajo pa prihaja tudi posebni glasbeni gost – hrvaški predstavnik na Pesmi Evrovizije – Baby Lasagna.
Bernarda in Jože gostita pevko Heleno Blagne, ki se je pred tedni vrnila iz Avstralije, kjer je na povabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva nastopila na dogodku ob Prešernovem dnevu. V goste prihajata tudi voditeljica in novinarka oddaje Ah, ta leta! Helena Pirc in Nina Cijan. V zabavnih igrah se tokrat pomerita igralca Uma Štader in Matej Zemljič, ki sta skupaj zaigrala v filmu Gajin svet 2. Na glasbenem odru se z novo priredbo pesmi Čas predstavljata Helena Blagne in Rudolf Gas, v oddajo pa prihaja tudi posebni glasbeni gost – hrvaški predstavnik na Pesmi Evrovizije – Baby Lasagna.
Člani kraljeve družine so na oddihu v dvorcu v Fontainebleauju, kjer se pripravljajo na vsakoletno slavje, na katero povabijo okoliško prebivalstvo. Užaljena grofica du Barry z vsemi silami napade Marijo Antoaneto. Poskrbi, da sta mlada zakonca nastanjena vsak na svojem koncu dvorca, grofa Provansalskega, drugega v vrsti za prestol, prepriča, naj se čim prej poroči in zaplodi dediča, odloči pa se tudi, da kralja ne bo spustila v svojo spalnico, dokler ji Marija Antoaneta ne bo javno izkazala spoštovanja. MARIE ANTOINETTE / Francija / 2022 Scenarij: Deborah Davis Režija: Geoffrey Enthoven, Pete Travis V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, James Purefoy, Jack Archer, Jasmine Blackborow, Gaia Weiss, Oscar Lesage, Crystal Shepherd – Cross, Caroline Piette, Nathan Willcocks, Roxane Duran, Laura Benson, Jonas Bloquet, Yoli Fuller, Liah O'Prey, Paul Bandey
Člani kraljeve družine so na oddihu v dvorcu v Fontainebleauju, kjer se pripravljajo na vsakoletno slavje, na katero povabijo okoliško prebivalstvo. Užaljena grofica du Barry z vsemi silami napade Marijo Antoaneto. Poskrbi, da sta mlada zakonca nastanjena vsak na svojem koncu dvorca, grofa Provansalskega, drugega v vrsti za prestol, prepriča, naj se čim prej poroči in zaplodi dediča, odloči pa se tudi, da kralja ne bo spustila v svojo spalnico, dokler ji Marija Antoaneta ne bo javno izkazala spoštovanja. MARIE ANTOINETTE / Francija / 2022 Scenarij: Deborah Davis Režija: Geoffrey Enthoven, Pete Travis V glavnih vlogah: Emilia Schüle, Louis Cunningham, James Purefoy, Jack Archer, Jasmine Blackborow, Gaia Weiss, Oscar Lesage, Crystal Shepherd – Cross, Caroline Piette, Nathan Willcocks, Roxane Duran, Laura Benson, Jonas Bloquet, Yoli Fuller, Liah O'Prey, Paul Bandey
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
V filmu, ki je bil posnet po navdihu pesmi Heathcotea Williamsa Whale Nation, spremljamo prvoosebno pripoved kita grbavca, ki nam razkriva, kako pomembno vlogo imajo ti orjaški sesalci na modrem planetu. Že več kot 50 milijonov let ohranjajo ekosistem v ravnovesju. Skrbijo, da na Zemlji lahko dihamo. V morju se med seboj sporazumevajo, pojejo, radi pa prisluhnejo tudi novim melodijam, ki si jih nato zapišejo v spomin in predajajo novim rodovom. Dokler se ni pojavil človek, niso imeli sovražnika. S človekovim napredkom in razvojem industrije so ti morski velikani začeli izginjati. Film, ki ga bogatijo izjemni posnetki podvodnega življenja, gledalce poziva k ukrepom za zaščito morij in bitij, ki v njih živijo. LES GARDIENNES DE LA PLANETE / WHALE NATION / Francija / 2022 / Režija: Jean-Albert Lièvre
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
V tokratni oddaji preizkusimo novo generacijo Volkswagnovega passata, avta z več kot 50-letno zgodovino in primerjamo kultiviranost treh na pogled enakih, a tehnično zelo različnih peugeotov 208, potem pa v delavnici spoznamo delovanje blagega hibrida. Oddajo zaokroži električni volvo EX99, serijsko opremljen z lidarjem, napravo, s katero avto bistveno hitreje in natančno zazna stoječe in premikajoče predmete, hkrati pa omogoča tudi samodejno vožnjo.
V tokratni oddaji preizkusimo novo generacijo Volkswagnovega passata, avta z več kot 50-letno zgodovino in primerjamo kultiviranost treh na pogled enakih, a tehnično zelo različnih peugeotov 208, potem pa v delavnici spoznamo delovanje blagega hibrida. Oddajo zaokroži električni volvo EX99, serijsko opremljen z lidarjem, napravo, s katero avto bistveno hitreje in natančno zazna stoječe in premikajoče predmete, hkrati pa omogoča tudi samodejno vožnjo.
Manj kot dva meseca sta ostala do začetka evropskega prvenstva v nogometu, do takrat pa bomo v podkastu Žoga je okrogla pogosto gostili slovenske reprezentante. Prva postaja je Gradec. Pri Sturmu izstopata Jon Gorenc Stankovič in Tomi Horvat. Njun prihod v klub sovpada v vzponom Sturma. Odkar je Gorenc Stanković prišel v Gradec, se je klub vedno uvrstil v Evropo. Od leta 2020 naprej je bil tretji, drugi in v minuli sezoni, ko je na avstrijsko Štajersko prestopil še Tomi Horvat, znova drugi. Oba sta postala nosilca igre, med navijači sta izjemno čislana. V podkastu lahko slišite, kaj pravita o trenerjih, ki sta ju vodila, med drugimi so to Klopp, Tuchel in Šimundža, kaj so vrhunci njune dosedanje kariere ter kako sta reagirala v težkih trenutkih. Jon Gorenc Stanković je bil več kot eno leto odstoten z igrišč po hudi poškodbi kolena, Tomi Horvat pa je na koncu prejšnje sezone izgubil mesto v prvi postavi, potrpežljivo čakal na svoje priložnosti, v tej pa je najboljši strelec ekipe. S slovenskima reprezentantoma se pogovarjata Luka Petrič in Jože Pepevnik.
Manj kot dva meseca sta ostala do začetka evropskega prvenstva v nogometu, do takrat pa bomo v podkastu Žoga je okrogla pogosto gostili slovenske reprezentante. Prva postaja je Gradec. Pri Sturmu izstopata Jon Gorenc Stankovič in Tomi Horvat. Njun prihod v klub sovpada v vzponom Sturma. Odkar je Gorenc Stanković prišel v Gradec, se je klub vedno uvrstil v Evropo. Od leta 2020 naprej je bil tretji, drugi in v minuli sezoni, ko je na avstrijsko Štajersko prestopil še Tomi Horvat, znova drugi. Oba sta postala nosilca igre, med navijači sta izjemno čislana. V podkastu lahko slišite, kaj pravita o trenerjih, ki sta ju vodila, med drugimi so to Klopp, Tuchel in Šimundža, kaj so vrhunci njune dosedanje kariere ter kako sta reagirala v težkih trenutkih. Jon Gorenc Stanković je bil več kot eno leto odstoten z igrišč po hudi poškodbi kolena, Tomi Horvat pa je na koncu prejšnje sezone izgubil mesto v prvi postavi, potrpežljivo čakal na svoje priložnosti, v tej pa je najboljši strelec ekipe. S slovenskima reprezentantoma se pogovarjata Luka Petrič in Jože Pepevnik.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna ima za sabo skoraj dve desetletji izkušenj dela na področju energetike. Zdaj je direktor razvoja in inovacij v podjetju Sonce Energija, kjer nima pisarne, pa tudi ne tajnice. Zadnje tedne je preživel na Kitajskem, kjer se je soočil s kitajskim modelom zelenega prehoda. Že pred leti je osnoval platformo Suncontract oziroma tržnico z električno energijo. Je tudi pobudnik prve slovenske podnebno nevtralne in samooskrbne vasi Zavrate. Zaveda se, da je trn v peti tako imenovanim staroenergetikom, saj poudarja, da se obnovljivi viri povrnejo v desetih letih, in da ni potrebe, da zadolžimo prihodnje generacije. Gost Prvakov tedna na Dan Zemlje je Gregor Novak.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tudi prihodnji teden bodo v Državnem zboru razpravljali o razpisu več referendumov ter možnih datumih zanje. Medtem ko se v koaliciji – še posebej pri Svobodi – zavzemajo, da bi evropske volitve in referendume izvedli na isti dan, opozicija temu nasprotuje. Tudi SD je za poseben referendumski dan, pozno jeseni. Bo Svoboda vztrajala pri 9. juniju? Poslansko soočenje: Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda, in Matej Tonin, predsednik NSi-ja.
Tudi prihodnji teden bodo v Državnem zboru razpravljali o razpisu več referendumov ter možnih datumih zanje. Medtem ko se v koaliciji – še posebej pri Svobodi – zavzemajo, da bi evropske volitve in referendume izvedli na isti dan, opozicija temu nasprotuje. Tudi SD je za poseben referendumski dan, pozno jeseni. Bo Svoboda vztrajala pri 9. juniju? Poslansko soočenje: Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda, in Matej Tonin, predsednik NSi-ja.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.
Naslednji teden počivamo, zato je najbolje, da si novo epizodo oddaje Kaj dogaja? ogledate kar dvakrat. Kdo upravlja vreme, kdo vlado in kdo slovenske srne? V rubriki Čiv čav izvemo, zakaj slovenske divje živali prihajajo v mesta in kaj ob začetku sezone maturantskih plesov srednješolcem svetuje Fešn Tony. Robi nam pokaže, kako dobiti čisto pravi "beach body", v telenoveli Palomar pa bomo videli, kaj ob zmagi SD-ja načrtuje Luka Mesec. Naša gostja bo strokovnjakinja za kibernetsko varnost Maja Marija Horvat, vaše težave pa tokrat rešuje svetovni popotnik Tomo K. Na Mali terasi bo legendarno Si SD? zapel eden in edini Han Plestenjak.
Naslednji teden počivamo, zato je najbolje, da si novo epizodo oddaje Kaj dogaja? ogledate kar dvakrat. Kdo upravlja vreme, kdo vlado in kdo slovenske srne? V rubriki Čiv čav izvemo, zakaj slovenske divje živali prihajajo v mesta in kaj ob začetku sezone maturantskih plesov srednješolcem svetuje Fešn Tony. Robi nam pokaže, kako dobiti čisto pravi "beach body", v telenoveli Palomar pa bomo videli, kaj ob zmagi SD-ja načrtuje Luka Mesec. Naša gostja bo strokovnjakinja za kibernetsko varnost Maja Marija Horvat, vaše težave pa tokrat rešuje svetovni popotnik Tomo K. Na Mali terasi bo legendarno Si SD? zapel eden in edini Han Plestenjak.
»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.
»Nikoli ne bom pozabila, kako mi je srce zaigralo, ko sem ga prvič zagledala. Njega in njegov začudeno preplašeni pogled. Zares me je nekaj privlačilo na njem. Neka neznana sila me je vlekla v njegov objem. Danes bi rekla, da me je vleklo v njegovo zanko.« Zgodba Petre Strelec je zgodba o družinskem in partnerskem nasilju in njeni moči, da je izstopila iz kroga nasilja. Je medicinska sestra in absolventka na Fakulteti za uporabne družbene študije, kjer bo diplomirala iz psihosocialne pomoči na temo vpliv travm iz otroštva na odnose in življenje v odrasli dobi. Je avtorica treh knjig: V postelji s sovražnikom?, Pot v svobodo – s preprostimi koraki do osebne svobode in Moje življenjske lekcije.
