Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Najverjetnejši mandatar Robert Golob je, potem ko je SDS vložila predlog o posvetovalnem referendumu o spremembah zakon o vladi, napovedal, da bo vladno ekipo sestavil v skladu z veljavnim zakonom. To pomeni, da bodo za zdaj imeli tri ministre manj. Kljub tej potezi bo nova vlada sestavljena 3-ega junija, obljublja koalicija, ki SDS očita, da se oklepa oblasti. SDS je sicer s predlogom o posvetovalnem referendumu za 30 dni odložila odločanje o svojem zakonu o RTV Slovenija. Drugi poudarki oddaje: - K visoki, skoraj 10-odstotni gospodarski rasti je najbolj pripevalo domače povpraševanje. - Stoltenberg vložitev prošnje Švedske in Finske za vstop v Nato označil za zgodovinski korak za evropsko varnost. - Muzealci Valvasorjevo odličje za življenjsko delo namenili Alenki Domjan.
Konferenca Socialnih demokratov potrjuje koalicijsko pogodbo. Eno izmed prioritetnih področij nove vlade bo tudi skrb za starejše. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada v odhodu, kot kaže, ne bo zaživel. Zavod za zaposlovanje je namreč prisiljen ustaviti dejavnosti, saj za izvajanje zakona niso izpolnjeni niti osnovni pogoji. Druge teme oddaje: - Povračilni ukrep Rusije zaradi pomoči Slovenije Ukrajini: Moskvo bodo morali zapustiti 4-je slovenski diplomati - Srbske oblasti odkrile lokacije elektronskih naslovov, s katerih so prišle grožnje o nastavljenih bombah - V ljubljanskem kliničnem centru umrla 6-ta žrtvev tragične eksplozije v kočevskem Melaminu
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo košarki in polfinalu jadranske košarkarske lige med Olimpijo in Crveno Zvezdo ter domačemu nogometnemu prvenstvu po tekmah predzadnjega kroga.
Znana so vsa imena za ministrska mesta. Zadnji kandidati so Asta Vrečko za kulturo in Simon Maljevac za socialo iz kvote Levice ter Irena Šinko za kmetijstvo iz Gibanja Svoboda. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in predsednik republike Borut Pahor sta na prvem srečanju sklenila, da bi bilo lahko glasovanje o mandatarju 15-te slovenske vlade Robertu Golobu že v sredo prihodnji teden. V oddaji tudi: - Iz jeklarne Azovstal v Mariupolju evakuirali več kot 260 ukrajinskih borcev - Obrambni ministri Evropske unije odločno podprli vstop Finske in Švedske v Nato, državi bosta prošnjo vložili jutri - Igralec Ivo Ban nocoj prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filma
Košarkarji Olimpije so sinoči v Stožicah pripravili čudovit večer. Z dobrimi igrami med sezono so prebudili košarkarsko občinstvo in si prislužili nastop v polfinalu Jadranske lige. Včeraj so vse skupaj nadgradili še z zmago nad Crveno zvezdo.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Stranka SDS je danes vložila dva predloga posvetovalnih referendumov: o spremembah zakona o vladi, s katerim bi nova koalicija spremenila ministrski razrez, in o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija. Kljub postopkovnim zamikom, ki jih prinašata omenjena predloga, pa nova koalicija ohranja tretji junij kot najpoznejši datum sestave nove vlade. V tej naj bi po besedah najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba začasno ohranili dosedanji razrez ministrstev, spremembe pa uvajali pozneje. Drugi poudarki oddaje: - Rusija po prošnjah Finske in Švedske za članstvo v Natu ocenila, da se Baltsko morje spreminja v tako imenovano "Natovsko jezero". - Evropski načrt zmanjšanja odvisnosti od ruskih energentov predvideva za 72 milijard evrov nepovratnih sredstev in za 225 milijard posojil. - Novi, češki lastnik žirovske Alpine, kjer dela več kot tisoč 100 ljudi, obljublja, da bo ohranil zaposlitve.
Konferenca SD-ja bo popoldne potrdila vstop v novo vlado, pa tudi koalicijsko pogodbo in ministrske kandidate stranke. V Levici bodo svojo odločitev o vstopu v vlado sporočili v ponedeljek. Presenečenj ni pričakovati. Nova vlada bo imela po potezi stranke SDS, ki je vložila predlog o posvetovalnem referendumu na spremembe zakona o vladi, do nadaljnjega 17 in ne predvidenih 20 ministrstev. Ne glede na to je koalicija odločena, da bo vlada Roberta Goloba oblikovana 3-ega junija. V oddaji tudi: - Vlada v odhodu osem dni po sklenitvi preklicala orožarski posel. - Prvi primer opičjih koz so danes potrdili tudi v Italiji. - Skoraj 200 študentom znova grozi izselitev iz ljubljanskega Akademskega kolegija.
Slovenskemu veletrgovcu s plinom Geoplinu ni uspelo pridobiti zadnjih prostih zmogljivosti za dobavo plina na terminalu Krk na Hrvaškem. Na Geoplinu so nam potrdili, da so bili kljub izpolnjevanju splošnih pogojev na razpisu neuspešnI. Vlada je še pred dobrim mesecem sicer zatrdila, da uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz azijskih ali afriških držav ne bo težava, saj je hrvaška vlada za uvoz ponudila terminal na Krku, vendar so očitno ti dogovori propadli. Drugi poudarki oddaje: - Vojna v Ukrajini ogroža prehransko preskrbo sveta. - Na tujem vse več primerov opičjih koz neznanega izvora. - Kozmična opera The Sound skladatelja Roka Goloba naj bi v ljubljansko Opero privabljalo mlajše občinstvo.
Z nastajajočo vlado se napovedujejo spremembe na številnih področjih, tudi v izobraževanju. Oblikovanje nove bele knjige za vzgojo in izobraževanje, brezplačna prehrana v osnovnih šolah in povečanje javnih sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2026 - to je le nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe. Izobraževanje bo odslej v pristojnosti dveh resorjev - ministrstvo za vzgojo in šolstvo bo po napovedih vodila Amalija Žakelj, profesorica na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem; ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bo prevzel nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Druge teme oddaje: - Odpravo posledic industrijske nesreče v Kočevju bo spremljala posebna občinska komisija - Evropski zunanji ministri brez dogovora o šestem svežnju ukrepov proti Rusiji - Začenja se 75-ti filmski festival v Cannesu, ki ostaja zvest delom, namenjenim predvajanju v kinematografih
Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo sešli na prvi izredni seji. Po napovedih bodo potrdili novelo zakona o vladi ter zavrnili SDS-ov predlog sprememb zakona o RTV Slovenija, ki predvideva prostovoljno plačevanje prispevka. V oddaji tudi o tem: - Stroka: ob dolgotrajno visokih cenah goriv bo treba subvencionirati nekatere sektorje - Bosna in Hercegovina vse bolj tone v politično krizo, pod vprašajem oktobrske splošne volitve - Ivo Ban ob prejetju stanovske nagrade: Bil bi lažno skromen, če bi rekel, da mi to ne pomeni zelo veliko.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter pred in po Odmevih.
Kliše, da »brez čebel ni življenja« je še kako resničen. Uradni podatki kažejo, da je kar vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel. Njihova vrednost je neprecenljiva tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika. In Slovenci smo narod čebelarjev - na tisoč prebivalcev Slovenije je kar pet čebelarjev, kar nas uvršča v svetovni vrh. Pred petkovim Svetovnim dnevom čebel se bomo o stanju čebel in čebelarjenja v naši medeni deželi, o kakovosti medu, sporazumevanju čebel in izzivih za sedanjost in prihodnost, kar se tiče zaščite teh drobnih opraševalk in našega okolja pogovarjali s prof. dr. Jankom Božičem, enim največjih mednarodnih strokovnjakov za čebele, ki poučuje vsebine s področja vedenja živali in čebelarstva že več kot 30 let na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in je tudi vodja centra za čebelarstvo na omenjeni fakulteti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pameti se ne da kupiti. Pripoveduje: Jernej Kuntner. Japonska pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
V globaliziranem svetu se razdalje med donedavna oddaljenimi kulturami nezadržno manjšajo in tako k nam v dobrih, neposrednih prevodih prihaja tudi vse več del iz sodobne japonske književnosti. Najnovejše je roman Vsa moj poletja, pod katerega se podpisuje Mieko Kawakami, ena izmed gostij letošnjega festivala Fabula. Pri tem se zdi posebej pomenljivo, da slovenski bralke in bralci z Vsemi mojimi poletji na svoje knjižne police dobivamo delo, ki še ni v pravem pomenu besede kanonizirano, ki se torej ne šibi pod težo večdesetletne kritiške hvale, temveč nam ponuja dober vpogled v to, kaj se prav ta hip dogaja na literarni sceni dežele vzhajajočega sonca. In kaj se dogaja? O čem v Vseh mojih poletjih pravzaprav piše Mieko Kawakami in kako to počne, da je z romanom prebila meje svoje nacionalne književnosti in zdaj nagovarja bralce po vsem svetu, celo tiste, ki beremo slovensko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Domna Kavčiča, ki je Vsa moja poletja skupaj z Nino Habjan Villareal prevedel za založbo Beletrina. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva
Ropotarnica na Partizanski cesti in Zadruga Dobrina na Gosposki sta dva od uspešno uresničenih ciljev. S pomočjo socialnemu podjetništvu pri ustanavljanju in delovanju se med drugim ukvarjata Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma in Center alternativne in avtonomne produkcije CAAP. Oglašali smo se iz Preradovičeve ulice 40, prostorov nekdanje tovarne Boris Kidrič, kjer je tudi sedež socialnega podjetja Citilab. Tako smo spoznali še eno mariborsko lokacijo.
V Sloveniji imamo nekaj več kot 11.000 čebelarjev, kar je v vrhu Evropske unije. Je pa med njimi zelo malo žensk. Ena redkih čebelark pri nas je Novomeščanka Andreja Stankovič, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 40 let. Začelo se je čez noč, ko ji je zgodaj umrl oče in ji zapustil kar 50 čebeljih družin.
Odgovarja astrofizik Jure Japelj, zaposlen na Univerzi v Amsterdamu.
Ko Paul opravi izpit, si z Lucy olajšano padeta v objem. Toda Bela sumi, da se med njima nekaj plete in jima to tudi pove. Franzi z nelagodjem sprejme ponudbo za rešitev kmetije, a pri tem ne sluti, da se Christoph dogovora ne namerava držati. Bo kmalu obžalovala svojo odločitev? Natascha si ne zna razložiti, zakaj je Michael tako razdražljiv. Ta šele po Fabienovem klicu sklene, da mora nekaj ukreniti. André draži Alfonsa glede njegove lončarske umetnine, Hildegard pa moža še naprej spodbuja, naj nadaljuje s svojim konjičkom. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Michael Margit, kljub njenim težavam z nespečnostjo, noče predpisati uspavalnih tablet. Zato besna Margit pokliče v njegovo radijsko oddajo v živo in se pritoži, da ji ni pomagal. Michael ob tem vzroji. Annabelle neuspešno poskuša zapeljati dr. Borga. Pri tem ne sluti, da njen zdravnik v njej vidi nekaj povsem drugega. Beli je nerodno, ker je Paula in Lucy obsodil, da sta par. Ali se je res zmotil? Robert pa Evi za njuno obletnico poroke pripravi presenečenje. STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020 Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr. V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Košarkarji Cedevite Olimpije bodo pred polno dvorano Stožice odigrali drugo polfinalno tekmo lige ABA. Njihovi nasprotniki, košarkarji Crvene zvezde, so pred dnevi v Beogradu zmagali prepričljivo. A Ljubljančani vedo, da so delali napake v obrambi, prav tako bodo morali vzpostaviti ravnovesje v skoku in le tako lahko presenetijo sicer favorizirane goste. Pomembno srečanje boste lahko spremljali na Televiziji Slovenija, komentator bo Miha Mišič.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Priljubljeni Štajerski árgo, ki je postal zabavni spremljevalec štajerskega vsakdana domala vsakega prebivalca na »totem koncu«, je dobil v sodelovanju z Radiem Maribor tudi tonsko podobo. Štajerske besede in besedne zveze lahko slišite na frekvencah najstarejše radijske postaje v severovzhodni Sloveniji, posamezni argoji pa so razloženi tudi z lektorskega oziroma etimološkega vidika.
Po turističnem bumu v Posočju in Brdih postaja dolina pod Kucljem, Čavnom in obronki Trnovskega gozda naslednja najbolj prepoznavna destinacija Primorske. Kot je že običajno so jo morali najprej »odkriti« tujci, ki v zadnjem času ne skoparijo s hvalospevi o pokrajini, vinu, hrani, mirnemu življenjskemu utripu, čistemu okolju in prijaznim ljudem. Tudi zaradi zadnje reportaže CNN-a imajo ponudniki v teh pomladnih mesecih zasedene že skoraj vse namestitve. Obiskovalci jo lahko v teh dneh doživite v okviru Kulinaričnega meseca Okusi Vipavske doline. Oddajo je pripravila Nataša Uršič. Avtor fotografije: Matjaž Prešeren
Med 16. in 22. majem v počastitev svetovnega dneva čebel na Prvem že peto leto v poslušanje ponujamo sedem novih pravljic iz priljubljene otroške knjižne zbirke Čebelica. V prvem večeru bomo slišali zgodbo Šivilja in škarjice pisatelja Dragotina Ketteja. O pošteni in preudarni šivilji Bogdanki in njenih čudežnih škarjicah … Pripovedovalec: Matej Puc. Avtor: Dragotin Kette. Urednica oddaje: Alja Verbole. Režiser in avtor cikla Čebelice: Klemen Markovčič. Oblikovalec zvoka: Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maj 2022.
Gospodarska rast bo letos nižja kot lani, a še vedno okoli 4 odstotna. Skrbi pa rast cen. Inflacija bo občutno višja, skoraj 7 odstotkov, šele prihodnje leto naj bi se spustila na znosne 3 odstotke. Bodo te napovedi zdržale? Evropska centralna banka bo ohlapno denarno politiko postopno opuščala, zadolževanje bo držaje. Bodo javne finance zaradi tega pod pritiskom, še zlasti, če se cene surovin, energentov in dobavnih verig ne bodo kmalu stabilizirale? Bo zaposlenost lahko ostala tako visoka, kot je zdaj? O gospodarski sliki pred menjavo oblasti voditeljica Zdenka Bakalar in gostje: - Maja Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, - Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, - Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel novo predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. O mandatarju Robertu Golobu bi državni zbor lahko po Pahorejvih besedah glasoval že prihodnjo sredo. Klakočar Zupančičeva je med drugim izrazila prepričanje, da bosta s Pahorjem spoštljivo in odgovorno sodelovala. V oddaji ne preslišite še: - Ena od najbolj krvavih bitk v Ukrajini pri koncu, iz Azôvstala evakuirali več kot 260 borcev - Italijanski nacionalni letalski prevoznik Ita Airways stopa po poti propadle Alitalie - Zapleti pri imenovanju direktorja ortopedske bolnišnice Valdoltra
Giorgio Gaber je bil po očetu, rojenem v Trstu, slovenskih korenin; v vsakdanjem življenju je ohranil izvirni očetov priimek - Gaberščik. Dramatik, igralec, kabaretist, kitarist, gledališki režiser in izjemen kantavtor velja za enega najvplivnejših italijanskih glasbenikov zabavne glasbe v povojnem obdobju. Delček njegovega bogatega izročila nam bosta predstavila prevajalec Gabrovih del v slovenščino, tržaški glasbenik Miran Košuta ter kantavtor Jani Kovačič.
Seznam kandidatov za ministrice in ministre 15. slovenske vlade je popolnjen. Levica in Gibanje Svoboda sta namreč predstavila še tri manjkajoča imena, v državnem zboru potrditev dobiva tudi predlog zakona o vladi, ki omogoča njeno potrditev; vlada bo imela 20 resorjev, od tega bo eden brez listnice. Drugi poudarki oddaje: - V Državnem zboru spremembe zakona o vladi, predsednik Pahor bo vodje poslanskih skupin gostil v ponedeljek. - Iz mariupoljske jeklarne evakuirali 260 ukrajinskih borcev; Kijev in Moskva želita izmenjati ujetnike. - Nova francoska premierka Elisabeth Borne kot adut iz rokava predsednika Macrona pred parlamentarnimi volitvami.
Poslanci novega sklica državnega zbora se bodo danes sestali na prvi izredni seji. Po pričakovanjih bodo potrdili spremembe zakona o vladi, ki bo imela po novem 19 ministrstev in en vladni urad. Pričakovati je tudi zavrnitev sprememb zakona o RTV Slovenija, ki jih predlagajo v SDS. Druge teme: - Eden od temeljev evropske neodvisnosti od ruskih energentov zeleni prehod - Žirovska Alpina v roke češkega družinskega podjetja - Celje, Štore in Šentjur bodo povezani z 11-kilometrsko kolesarsko potjo
Zanimiv gost in aktualne teme so stalnica osrednjega Intervjuja na Prvem. Vsako sredo ob 10.10.
Ste kdaj pomislili, da bi znanstveniki nekega dne lahko preučevali, ne le kakšne razglednice ste bližnjim in dragim poslali s svojega potovanja v tujino, ampak tudi kaj natanko ste na kartici napisali? – Misel se najbrž zdi absurdna, a deltiologija – se pravi zbiranje in preučevanje starih poštnih razglednic – dejansko lahko pomembno pripomore k rekonstrukciji vsakdanjega življenja naših prednikov in osvetli tiste plasti preteklosti, ki nam ostajajo skrite, če se posvečamo le tako imenovani veliki zgodovini, ki jo pač pišejo kralji in generali. To zgovorno potrjujejo tudi Podobe iz daljnih dežel, še svež, s slikovnim gradivom razkošno opremljen zbornik znanstvenih razprav o razglednicah, ki jih danes hranijo različne muzejske ustanove pri nas, ki pa so jih ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja iz Japonske, Kitajske in Koreje nazaj v domovino pošiljali sploh prvi Slovenci, ki so kadarkoli obiskali vzhodno Azijo. Kdo so bili ti ljudje? Zakaj so potovali v tiste kraje? Kako so doživeli kulturni šok srečanja s civilizacijo, o kateri pred odhodom slej ko prej niso vedeli prav veliko? Kaj jih je očaralo in kaj razočaralo? Kako so o tem izkustvu pisali svojim domačim? Jih lahko celo označimo za nekakšne pionirje globalizacije, ki so napravili prvih nekaj korakov v smeri zbliževanja dotlej izjemno oddaljenih svetov vzhodne Azije in slovenskega prostora? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili predavateljico z Oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, japonologinjo in jezikoslovko, dr. Chikako Shigemori Bučar, ki je skupaj s kolegico z Oddelka, sinologinjo dr. Majo Veselič uredila Podobe iz daljnih dežel in za zbornik napisala tudi tri razprave. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Chikako Shigemori Bučar (Goran Dekleva)
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Space house avstralskega multimuzika ni samo to. Fluidna naracija Harveyja Sutherlanda skrene celo do pop-funka, ki je v bratskem razmerju s tistim, ki ga igrata dua Chromeo in Broken Bells. Dam-Funk je naslednji v referenčni vrsti, vsaj do trenutka, ko tudi na odličnem albumu Boy srečamo uspešnico v slogu Steely Dana. Tobacco, Poldoore ali Folamour sodijo v tretjo skupino Sutherlandovih izraznih sodordnikov. Skrajno poletno vibracijo dopolni še kakšen primerek z novega albuma Kenrdicka Lamarja, prvič bo v Galeriji nastopil mladi londonski drillar Knucks, z najboljšo skladbo sezone pa zmaga A$AP Rocky.
Bonitetna agencija Fitch je potrdila visoko bonitetno oceno naše države, to pomeni, da je gospodarski in proračunski položaj ugoden. Med drugimi tveganji pa opozarja, da je Slovenija ranljiva na področju preskrbe z energijo. To skrbi tudi gospodarstvenike, ki pa jim zdaj sive lase delajo tudi zamisli prihodnje vlade, med drugim napovedan dvig minimalne plače. Generalni direktor Gospodarske zbornice Aleš Cantarutti poudarja, da mora biti razlog za dvig minimalne plače večja učinkovitost oziroma uspešnost gospodarstva in s tem višji prihodki. Druge teme: Rusija je razglasila dokončno zavzetje ukrajinskega mesta Mariupolj Ob svetovnem dnevu čebel pozivi, da Slovenija ta dan razglasi za državni praznik Po treh letih so se tekači znova zbrali na Maratonu treh src v Radencih
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ko muca psičku pripoveduje zgodbo. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisal: Josef Čapek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.
Majhna bela kosmata kepica … Pripoveduje: Maja Končar. Napisala: Neža Maurer. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Na svetovni dan čebel bo dramska igralka Janja Majzelj v neposrednem radijskem in video prenosu iz Botaničnega vrta v Ljubljani interpretirala pravljico Moj dežnik je lahko balon. Gre za peto oddajo Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je posvečen pisateljici Eli Peroci ob 100. obletnici njenega rojstva, zato poletimo na krilih domišljije skupaj z deklico Jelko …
Namesto v najlepšo se zaljubi v najprijaznejšo zajkljo. Pripoveduje: Nina Valič. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Prva izredna seja novega sklica državnega zbora je postregla s pestrim dogajanjem. Najverjetnejši mandatar Robert Golob je v odzivu na predlog posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi, ki ga je vložila stranka SDS, poudaril, da to ne bo ustavilo oblikovanja vlade. Drugi poudarki oddaje: - Zelenski podaljšal izredne razmere in splošno mobilizacijo v Ukrajini za 90 dni - V občini Metlika pred poletno turistično sezono pospešena obnova cest - V Mursko Soboto se vrača Sočna vilica - festival ulične kulinarike \t\t
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Petnajsta slovenska vlada, ki jo bo vodil Robert Golob, dobiva konkretnejšo podobo. Po predstavitvi imen ključnih ministrskih kandidatov je bila neuradno objavljena še koalicijska pogodba med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Ministrov bo več kot doslej, ključni izzivi pred njimi pa so povezani z energetsko in prehransko draginjo zaradi ukrajinske vojne, ureditvijo zdravstva in demografskimi trendi. Novo vladno ekipo, pričakovanja ključnih akterjev s posameznih področij in odzive na vsebino koalicijskega sporazuma komentira in analizira voditeljica Nataša Mulec s pomočjo novinarskih kolegov.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gremo v Ukrajino. Hočemo povedati, da če gredo vsi, gremo tudi mi. Zadnje dni ukrajinski državni vrh sploh ne more več normalno voditi vojne, ker mora kar naprej sprejemati visoke goste. Vse, kar kaj pomeni v svetovni politiki, se je v zadnjih dneh narisalo v Ukrajini. V glavnem v Kijevu, nekaj pa jih je šlo tudi na obale Črnega morja. V Mariupol ni bilo nikogar. Torej; kaj vrh svetovne politike vodi v to nevarno in po vseh merilih tragično področje, kjer se, to naj izpostavimo na samem začetku, odvija krivična in brezpravna ruska agresija?
V 18. vzporedniku bomo tokrat pod drobnogled vzeli vedno dinamične odnose na Balkanu. V Srbiji se soočajo s serijo bombnih preplahov na šolah in turističnih destinacijah, hkrati je povzročila veliko vznemirjenja napoved Kosova, da bo zaprosilo za članstvo v Svetu Evrope. Z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pa razmišljamo tudi o tem, da se države zahodnega Balkana v luči vojne v Ukrajini pogovarjajo s predstavniki Evropske unije, na kateri točki so pristopna pogajanja ter da v Bosni in Hercegovini še vedno ne najdejo rešitve za nov volilni zakon in izvedbo oktobrskih volitev.
