Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?
Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Urška Žigart je v letu 2025 edina slovenska kolesarka, ki nastopa v ekipi svetovne serije. Po lanski sezoni je zamenjala delodajalca – iz avstralske zasedbe Liv AlUla Jayco se je preselila v belgijski AG Insurance–Soudal. Pravi, da je iz motivacijskih razlogov potrebovala spremembo in v pogovorih z belgijsko zasedbo je takoj dobila dober občutek. Govorili smo o razvoju ženskega kolesarstva, Urška Žigart pa je povedala tudi, kako in zakaj je prišlo do ustanovitve Pika Team. Beseda je nanesla tudi na Mio Radotić, ki je vršilka dolžnosti selektorke ženskih cestnih reprezentanc.
Urška Žigart je v letu 2025 edina slovenska kolesarka, ki nastopa v ekipi svetovne serije. Po lanski sezoni je zamenjala delodajalca – iz avstralske zasedbe Liv AlUla Jayco se je preselila v belgijski AG Insurance–Soudal. Pravi, da je iz motivacijskih razlogov potrebovala spremembo in v pogovorih z belgijsko zasedbo je takoj dobila dober občutek. Govorili smo o razvoju ženskega kolesarstva, Urška Žigart pa je povedala tudi, kako in zakaj je prišlo do ustanovitve Pika Team. Beseda je nanesla tudi na Mio Radotić, ki je vršilka dolžnosti selektorke ženskih cestnih reprezentanc.
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.