Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?
Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.
Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene.
TV klinika z Davidom Zupančičem
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25-minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine ter ljudi, ki so imeli izkušnjo s posamezno boleznijo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali o respiratornem sincicijskem virusu, ki lahko pri najmlajših povzroči dihalno stisko, tudi pljučnico in bronhiolitis. RSV je nevaren tudi za starejše z oslabljenim imunskim sistemom ali pridruženimi boleznimi. V oddaji bo nasvete kako ravnati ob okužbi, predstavila pediatrinja Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, o izkušnji s to okužbo pa bo spregovorila mama deklice, Ida Mišič Pavšek. V rubriki Prva pomoč bo nasvete o pomoči otroku ob dihalni stiski predstavila Pavlina Košorok, študenkta medicine iz Zveze študentov medicine Slovenije, iz projekta Za življenje! Ljubljana.
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25-minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, sicer javnosti znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine ter ljudi, ki so imeli izkušnjo s posamezno boleznijo. V tokratni oddaji se bomo pogovarjali o respiratornem sincicijskem virusu, ki lahko pri najmlajših povzroči dihalno stisko, tudi pljučnico in bronhiolitis. RSV je nevaren tudi za starejše z oslabljenim imunskim sistemom ali pridruženimi boleznimi. V oddaji bo nasvete kako ravnati ob okužbi, predstavila pediatrinja Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, o izkušnji s to okužbo pa bo spregovorila mama deklice, Ida Mišič Pavšek. V rubriki Prva pomoč bo nasvete o pomoči otroku ob dihalni stiski predstavila Pavlina Košorok, študenkta medicine iz Zveze študentov medicine Slovenije, iz projekta Za življenje! Ljubljana.
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.
Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
Po sporu med Donaldom Trumpom in Volodimirjem Zelenskim, očitkih, kdo je kriv za vojno, kdo je diktator, kakšna bo usoda pogajanj o miru v Ukrajini in kakšna vloga Evropska Unije. Z nekdanjim veleposlanikom v ZDA dr. Božom Cerarjem ter profesorjem obramboslovja in evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Naj nas zanima, kaj se z okoljem dogaja danes, ali pa bi želeli vedeti, kako so se odvijale spremembe podnebja v preteklosti skozi dolge milijone let, vedno so nam v ključno pomoč izotopi različnih elementov, ki kot nekakšni kemijski prstni odtisi razkrivajo, kako se okolje nenehno spreminja.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Eppur si muove - In vendar se vrti
V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.
V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.