Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
Oglasi na družbenih omrežjih, še zlasti na Facebooku, so pogosto lažni. Zvabijo nas k sodelovanju v nagradnih igrah z vabljivimi nagradami, od dragih elektronskih naprav do mesečne vozovnice mestnega potniškega prometa. Metode prevarantov so tako prefinjene, da zlahka nasedejo tudi najbolj računalniško pismeni med nami. O spletnih prevarah z nagradnimi igrami se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić, vodjo projekta Varni na internetu. Svojo zgodbo o prefinjenih psiholoških metodah prevarantov pa nam je povedal tudi dr. Roman Kuhar. foto: Gerd Altmann, Pixabay
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.«
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.«
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Nedeljska gostja doktorica Andreja Čerenak je doktorica biotehnoloških znanosti, ki raziskuje žlahtnjenje, biotehnologijo in genetiko rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Je tudi vodja Oddelka za rastline, tla in okolje ter izredna profesorica za genetiko na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. O slovenskem največjem izvoznem kmetijskem produktu hmelju, vrstah piva in brezalkoholnem pivu, najbližji sorodnici hmelja konoplji, ki jo prav tako gojijo na inštitutu, biorazgradljivih vrvicah, pa tudi problemu znanstvenih raziskav, ki se končajo s projektom.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Rdečka in grahozavri povabijo mladega brokolizavra, da se jim pridruži pri igri z žogo. Ta s svojo mogočno nogo brcne žogo tako daleč, da ta pristane ob vzkipljivem krompirodonu. Prijatelji morajo iznajti način, da jo dobijo nazaj in se hkrati izognejo razbeljenim kamnom v Deželi lave.
Rdečka in grahozavri povabijo mladega brokolizavra, da se jim pridruži pri igri z žogo. Ta s svojo mogočno nogo brcne žogo tako daleč, da ta pristane ob vzkipljivem krompirodonu. Prijatelji morajo iznajti način, da jo dobijo nazaj in se hkrati izognejo razbeljenim kamnom v Deželi lave.
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Vrtičkarji se počasi prebujajo iz zimskega spanja in že razmišljajo o prvih setvah vrtnin in izbiri semen. Kaj sejati, kako izbrati najbolj kakovostno seme, kako dolgo je seme obstojno? V sredinem Svetovalnem servisu se bomo posvetili tudi semenskemu krompirju in selekciji odpornih sort na naraven način. Vprašanja za Davorja Špeharja, strokovnjaka s spletnega portala Zeleni svet, lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete v obrazcu na spletni strani Prvega.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Prinašajo veselje in smeh. Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Prinašajo veselje in smeh. Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Kdo so kosmatki ali furryji? So relativno neizpostavljena subkultura ljudi, ki se oblači v živalske kostume, svojo skupnost pa sooblikujejo na kongresih, z vizualno umetnostjo, literaturo (stripi) in spletom.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Eppur si muove - In vendar se vrti
V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.
V Srbiji od sredine novembra potekajo množični protesti, na katerih ljudje zahtevajo konec korupcije v državi. Država je že več tednov paralizirana, zahteve državljanov Srbije, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, pa komplementarne z vrednotami EU. Zakaj Evropa molči in zakaj s strani uradnih institucij Evropske unije z izjemo posameznih članov Evropskega parlamenta ni slišati odločne podpore zahtevam po demokratizaciji srbske družbe? Kakšna so pričakovanja EU in zakaj na srbskih ulicah ne vidimo evropskih zastav? O teh in drugih vprašanjih se je Aleš Kocjan za oddajo Eppour si muove – In vendar se vrti pogovarjal s poročevalcem Evropskega parlamenta za Srbijo Toninom Piculo, evropskim poslancem Vladimirjem Prebiličem in politologom na beograjski Fakulteti za politične vede dr. Dušanom Spasojevičem.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Ukrajinske oblasti naj bi sprejele dogovor z Združenimi državami o izkoriščanju ukrajinskih rudnin v zameno za nadaljnjo ameriško podporo. Dogovor po navedbah Kijeva predvideva skupno izkoriščanje rudnega bogastva Ukrajine prek novega skupnega sklada obeh držav. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi v petek dopotoval v Washington in podpisal dogovor, je dejal ameriški predsednik Donald Trump in vnovič poudaril, da za vojno v Ukrajini, ki se ne bi smela zgoditi, porabljajo več sto milijard dolarjev. V oddaji tudi: - V Varnostnem svetu pozivi k sklenitvi druge faze premirja v Gazi - Z marcem za odstotek višje oskrbnine, v domovih za starejše vnovič opozorili na poglabljanje kadrovske stiske - Dončić z LA Lakers na prvi tekmi proti nekdanji ekipi Dallasa z zmago in trojnim dvojčkom
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Da je gibanje pomembno, vemo. Pa vemo tudi, kaj je za nas, za naše telo – najprimernejše? Ali znamo poskrbeti tako za naše telo kot za duha? Med drugim so pomembni tudi pozitivna naravnanost, želja po spremembi, motivacija za vztrajanje in razumevanje, kako telo deluje in kako mu v danem trenutku lahko pomagate, pravi Barbara Tavčar, inštruktorica telesne vadbe, ki bo v torkovem svetovalnem servisu predstavila holistični pristop h gibanju. Pokličite ali nam pišite!
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje carinsko vojno s svetom. V Združenih državah že veljajo 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, čez slaba dva tedna naj bi začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija. Potem ko sta bili v zadnjih tednih v središču ameriški sosedi Kanada in Mehika, pa se Trump znova obrača tudi na drugo stran Atlantika. Na včerajšnji prvi seji vlade je napovedal 25-odstotne carine na izdelke iz Unije, med drugim na avtomobile. Drugi poudarki oddaje: - Izrael in Hamas zadnjič v prvi fazi premirja izmenjala ujetnike. - Svet ZPIZ-a danes o novem generalnem direktorju. - Slovenski les v svetu ostaja cenjena surovina.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Razmišljam o minljivosti, smrti. V naši službi se v enem dnevu lahko sprehodiš med rojstvom in smrtjo. Prav te skrajnosti so predvsem za mlade kolege na začetku poti lahko zelo stresni. Bilo je sredi poletja. Klicale so priče iz vrtca v precej oddaljeni vasi na Kočevskem, da se je med sprehodom izgubil leto in pol star otrok. Iskalna akcija naj bi se začela že pred dobre pol ure. Aktivirana je bila tudi helikopterska služba nujne medicinske pomoči. Ob prihodu na kraj dogodka nas je pričakala množica intervencijskih služb in naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni pomagati pri iskanju. Vsi so panično tekali naokoli v želji, da bi otroka čim prej našli. Na kraju dogodka je bila tudi mama. Lahko si predstavljate njeno stisko, bolečino in nemoč. Zaslišali so se glasni kriki: "Našli smo ga!" Potem je nastala smrtna tišina. Policist je otroka v naročju prinesel tja, kjer smo imeli pripravljeno opremo za oživljanje. Takoj smo začeli temeljne in dodatne postopke oživljanja. Vsi invazivni postopki, kot so vzpostavitev proste venske poti in intubacija, so tekli gladko. Pri otrocih je vse težje. Zaradi anatomskih in fizioloških značilnosti je treba natančno poznati parametre za določeno starost. Odmerki zdravil, nastavitve na respiratorju, velikost endotrahealnega tubusa – vse se preračunava na otrokovo telesno težo ali starost. Danes obstajajo sodobne aplikacije, ki nam pri tem pomagajo, a takrat smo se lahko zanesli le na lastno znanje in izkušnje. Vsaki dve minuti smo na defibrilatorju preverjali otrokov srčni ritem. Asistolija, po domače ravna črta. To pomeni, da v srcu ni bilo nobene električne aktivnosti. Menjavali smo se pri stisih prsnega koša in dajali zdravila po protokolu. V izvedbo oživljanja smo vložili nadčloveške napore. Na intervenciji so bili poleg mame še oče, stara mama in dedek. Oče je držal infuzijo, dedek je otroka držal za roko. Na mestu dogodka se nam je pridružila še helikopterska ekipa in nadaljevala naše delo. Po dveh urah izjemnih naporov, pozitivnih misli in upanja smo oživljanje končali. Ni bilo uspešno. Še vedno ga imam pred očmi. Nikoli ne bom pozabil takratnega občutka nemoči in izgube. Z ekipo smo se po intervenciji pogovorili o tehnični plati in subjektivnem doživljanju. Zadnjih nekaj let imamo v ekipi tako imenovano "zaupnico", ki je usposobljena za izvedbo razbremenilnega pogovora po zahtevni intervenciji. Čeprav smo profesionalci, nismo superheroji. Vsak izmed nas nosi svojo zgodbo. Ko pridemo k pacientu, se poskušamo čustveno oddaljiti, saj lahko le tako damo najboljšo možno oskrbo. Misel na smrt nam verjetno ne olajša življenja. Po navadi jo držimo na varni razdalji. Tam nekje. Vendar smrt lahko nenadoma udari z nepredstavljivo silo. Prikrade se tja, kjer je ne pričakujemo, in nas postavi pred dejstvo, da je vse minljivo. Opominja nas, kako krhko je življenje, kako hitro lahko izpuhti v nič. Zaradi svoje izkušnje soočanja s smrtjo lahko zagotovo rečem, da nam misel nanjo pomaga videti, da je življenje tukaj, zdaj. Čeprav se zdi neprijetno, je pomembno, da se o njej pogovarjamo. Da jo sprejmemo kot del življenja. Velikokrat sem v stresu zaradi načrtov za prihodnost in si pogledam čez ramo, ali je še vedno tam. A ob takih trenutkih spoznam, da je edino, kar zares imamo, sedanji trenutek. Kaj je res pomembno? Kaj bi zapolnilo moje življenje? Zakaj bi se moral obremenjevati s stvarmi mesece vnaprej, ko pa ne vem, ali se bom zjutraj zbudil? Morda je ključ v tem, da ne čakamo na prave trenutke, ampak jih ustvarjamo. Da ne izgubljamo časa za nepomembne skrbi, ampak se osredotočimo na tisto, kar nas zares osrečuje. Kajti življenje je minljivo, a trenutki, ki jih živimo polno, ostanejo v večnosti spomina. Primož Velikonja je reševalec, zaposlen v Zdravstvenem domu Kočevje. Mnenje avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj in @saleharmiha.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Bližnji bazeni se vse bolj praznijo, delodajalci pa iščejo delovno silo v vse bolj oddaljenih državah. Ne gre več za enosmeren proces, ko bi tuji delavci čakali v vrsti, da pridejo k nam delat. Za dobre delavce se je treba potruditi. Določeni delavci se zaradi izkušenj, ki jih slišijo od drugih, Sloveniji raje izognejo. Tudi za visoko izobražene in vodilne kadre je v Evropi velika konkurenca. Pritegne jih veliko več kot samo dobra plača.
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Drugi poudarki oddaje: Največja kmetijska zadruga v Sloveniji Trebnje - Krka je tudi lani poslovala uspešno, prihodke je povečala za 5 odstotkov Na Višji strokovni šoli v Postojni bo zaživel nov študijski program Logistično inženirstvo Zaradi pomanjkanja duhovnikov nadškofija Ljubljana nadaljuje združevanje manjših župnij, tudi v Dražgošah in na Zalem Logu Gorici povezuje nova avtobusna linija, na Gočah jo še čakajo, v Mariboru pa potnikom sive lase povzroča menjava voznih redov
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Francoski predsednik Emanuel Macron, ki je včeraj, na dan tretje obletnice začetka vojne v Ukrajini, kot prvi evropski državnik obiskal Donalda Trumpa po njegovi vnovični izvolitvi, je pogovore v Beli hiši opredelil kot prelomnico na poti do miru. V palači Združenih narodov v New Yorku so medtem glasovali o dveh resolucijah o končanju vojne v Ukrajini. Generalna skupščina je potrdila ukrajinsko-evropski predlog pravno nezavezujoče resolucije, varnostni svet pa ameriški predlog zavezujoče resolucije. Drugi poudarki: - Evropa bi v odgovor na ameriške carine lahko uvedla nasprotne carine in obdavčila tehnološke storitve. - Na ministrstvu za kmetijstvo začenjajo delovati skupine za uskladitev šestih kmetijskih zakonov. - Slovenski znanstveniki korak naprej pri eksperimentalnem zdravljenju raka s kombinirano terapijo.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.