Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
V starosti 95 let se je poslovil legendarni hollywoodski igralec Gene Hackman. Igralca in njegovo ženo Betsy Arakawa so našli mrtva na njunem domu v mestu Santa Fe v ameriški zvezni državi Nova Mehika. V več kot 60-letni filmski karieri je Gene Hackman prejel dva oskarja, dve bafti, štiri zlate globuse in nagrado Ceha filmskih igralcev. O tem igralskem geniju smo se pogovarjali s filmskim kritikom Igorjem Harbom.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
V zgodnjih desetletjih novega veka, ko se stari svet čudi dosežkom novo odkritega sveta, predvsem današnje Amerike, kjer koristoljubni pustolovci konkvistadorji pohlepno prežijo na tamkajšnje bogastvo (osupne jih npr. izjemna arhitektura Aztekov), Evropa začenja spoznavati do tedaj neznane kulture in nepredstavljive podobe življenja oddaljenih dežel. Tudi uveljavljeni umetniki, slikarji, kiparji, tiskarji in trgovci z umetninami se spogledujejo z novimi motivi.
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.«
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.«
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Slovensko zdravstvo je prav v vrhu transplantacijske dejavnosti, kar dokazuje tudi z uspešno presaditvijo srca 6-mesečnemu Valentinu. Kaj pomeni opraviti tako kompleksen poseg? Kako je pri nas poskrbljeno za otroke s prirojenimi srčnimi napakami? Kaj ob tem čutijo starši obolelih in kakšno podporo lahko pričakujejo? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17ih. Gostje: dr. Juš Kšela, kardiovaskularni kirurg, ki je vodil kirurško ekipo pri presaditvi srca 6 mesečnemu dojenčku; Gorazd Mlakar, kardiolog, vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki; Maja Mesić Štrubelj, predsednica društva Srce za srčke, ki združuje starše otrok s prirojenimi srčnimi napakami.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?
Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.
V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Slovenska smučišča so na pragu prestrukturiranja v celoletna gorska središča, ki bodo morala ponuditi nekaj več vse leto. Čeprav snega letos ni v izobilju, večina slovenskih smučišč obratuje ob pomoči umetnega zasneževanja. Še več, ponekod celo zaznavajo rekorden obisk. Z dopisniki bomo preverili dogajanje v različnih delih Slovenije. Rogla prav zdaj dobiva nove lastnike, Kanin ostaja zaprt, a prepoln turnih smučarjev. Ob vsem tem so pogostejše tudi nesreče na smučiščih. Več v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Gost 101. epizode oddaje Prvaki tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Danilo Türk. Leta 2007 je postal tretji predsednik Republike Slovenije. Že poleti leta 1991 je neformalno (s pooblastilom zunanjega ministra) predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN in Sveta Evrope. Leto pozneje je postal prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja na povabilo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Kofija Anana postane njegov pomočnik za politične zadeve. Leta 2016 dr. Türk ne uspe s kandidaturo za vodenje Združenih narodov. Za sedanje in bodoče študente je napisal izjemen učbenik Temelji mednarodnega prava. V zadnjih letih je aktiven predvsem v okviru mednarodne nevladne organizacije Madridski klub, ki mu tudi predseduje. Je pobudnik dobrodelne ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka. Eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov je prepričan, da lahko z inteligentno diplomacijo preprečimo tudi največje vojne.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Muslimanke in muslimani so po vsem svetu vstopili v sveti mesec ramazan; to je mesec posta in spomina na razodetje Korana, njihove svete knjige. Zato se v tem obdobju posvečajo tudi branju in razlaganju Korana. Kaj mladim muslimanom pomeni sveti mesec ramazan, kako je islam oblikoval njihovo identiteto, kako je biti član manjšinske verske skupnosti v Sloveniji? O teh in drugih vprašanjih z Elnurjem Smajićem, študentom medicine, in Selmo Nezirovac, študentko likovne pedagogike iz Islamske skupnost v Sloveniji.
Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.
Kdaj in zakaj so Slovence začeli klicati Janezi? Od kod izvira etnični stereotip, predstava o pridnem in poštenem, a tudi hlapčevskem Janezu? Kdaj so se uveljavili kranjski Janezi, kakšno moč in priljubljenost so dobili v glasbi? In kaj Janezi pravijo o sebi? Svoje misli med drugim razkrivata dramski igralec Janez Škof in Janez Colnar, osmi Janez v družini, v kateri se to ime prvorojenca prenaša iz roda v rod. V objektiv fotoaparata tipično slovenske Janeze lovijo dijaki SŠOF-ja, kulturološki in etimološki razmislek pa prispevata dr. Ksenija Šabec in akad. prof. dr. Marko Snoj. Scenarij Milica Prešeren, režija: Božo Grlj. Dokumentarna serija Tipično slovensko ponuja vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino in tudi v družbo, dogajanje danes, dosežke na različnih področjih, na tisto, na kar smo ali bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni. Serija je doslej že predstavila slovenski kozolec, harmoniko, dvojino, Martina Krpana, kranjsko klobaso, zavist, lipicance, velike uspehe male dežele, nagelj, kurenta in človeško ribico. Pridružuje se jim nova epizoda: Janez. Vse pretekle so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Scenaristka in urednica serije, ki nastaja v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija, je Milica Prešeren.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.
Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X.
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Po podatkih statističnega urada smo leta 2005 s povprečno neto plačo lahko kupili 2.266 kilogramov krompirja, leta 2023 pa samo še 1.403 kilograme. Pred desetimi leti smo s povprečno plačo lahko kupili tudi za več kot 100 kilogramov kruha več kot danes. Ali zaradi podražitev izbiramo manj kakovostno hrano? Kakšne so cene v sosednji Italiji in ali so bojkoti, kot na Hrvaškem, lahko učinkovito sredstvo proti višanju cen? Gorazd Rečnik je v studio povabil agrarnega ekonomista z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani doktorja Andreja Udovča. Pogovor začenjata z zadnjo objavo s hrvaške potrošniške platforme na družbenih omrežjih, ki poziva k bojkotom, Halo, inšpektor!
Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?
Premirje v Gazi je zares krhko in bi lahko prenehalo veljati, če se sprti strani ne bosta uspeli dogovoriti o njegovi drugi fazi. Mirovna pogajanja potekajo v Kairu, medtem pa se konflikt seli tudi na Zahodni breg. Kakšne so tam razmere in kako kaže ohranjanju tega krhkega premirja?
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Evropski voditelji si podajajo kljuke v Beli hiši; njen prvi prebivalec, predsednik Združenih držav Donald Trump, pa neomajno vztraja pri svoji zunanjepolitični poti. Osvetljujemo dogajanje na osi ZDA–Evropska unija–Ukrajina in razloge za izid predčasnih volitev v Nemčiji. Prav tako komentiramo politične in gospodarske razmere doma. Tudi med tokratnimi zimskimi počitnicami so mladi napolnili slovenska smučišča, prihodnost smučišč pa je zaradi pomanjkanja snega vse bolj negotova. O tem in drugih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Polžev vsadek je za številne gluhe in naglušne most v svet zvoka. Valerija, gluha novinarka in mama dveh hčera, je po letih življenja v tišini sprejela drzno odločitev – vstavitev polževega vsadka. A to je bil šele začetek. Kako poteka učenje poslušanja? Kako doživlja nove zvoke? In zakaj kljub vsemu ostaja zvesta znakovnemu jeziku? Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga praznujemo 25. februarja, bomo v oddaji Prisluhnimo tišini predstavili njeno zgodbo, ki je navdih in opomnik, da je vsak korak k boljšemu življenju vreden poguma.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Kako si olajšati skrb za dom in se iztrgati iz začaranega kroga nenehnega pospravljanja, prelaganja in iskanja stvari? Odgovor na to vprašanje smo iskali s svetovalko za urejen dom Tino Simčič, ki že nekaj let pomaga predvsem ženskam, da svoj dom poenostavijo, se znebijo stvari, ki jih ne potrebujejo več, in vpeljejo rutino, ki pomaga pri vzdrževanju urejenega doma. V oddaji tudi o tem, kako otrokom približati pospravljanje in kako ob vseh obveznostih v službi in družini s poenostavljenim domom najti čas zase.
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.
Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Ime tedna sta postala Juš Kšela in Gorazd Mlakar, kardiovaskularni kirurg in otroški kardiolog, dva od široke ekipe izjemnih strokovnjakov, kardiokirurgov in anesteziologov iz UKC Ljubljana ter tima otroških kardiologov in intenzivistov ljubljanske Pediatrične klinike, pa tudi medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki je postavila nov mejnik v medicini. Pri le pol leta starem otroku so uspešno izvedli transplantacijo srca, ki so pri tako majhnih otrocih zelo zahtevne in izjemno redke.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.
Pust ima v Benečiji in njenih Nediških dolinah poseben pomen. Kot opozarjajo etnologi, pustovanje izvira iz poganskih časov, ko so prebivalci z obredjem preganjali zimo in slovesno klicali prihod pomladi — skupaj so prehajali iz temine v svetlobo, iz mrtvila zime v rojstvo novega cikla obnovljenega življenja. Danes pa pustovanje, zaradi izpraznjevanja tukajšnjih dolin, nosi še globlji pomen: vasi, kjer tradicijo pusta še ohranjajo, se vsako leto vsaj za trenutek napolnijo z življenjem. Ena izmed vasi, kjer je pustna tradicija še kako živa, je vas Ronac -Ruonac v lokalnem narečju-, ki leži v občini Podbonesec. V oddaji "Pust iz Ruonca" boste lahko preko pričevanj lokalnih poznavalcev pusta izvedeli nekaj več o njihovi tradiciji pustovanja, maskah, specifičnih ritualih ter obrti izdelovanja tradicionalnih mask, ki domujejo v tej idilični vasi. Realizacija Video pro.
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Pevka in avtorica Tina Marinšek je v živo predstavila dolgo pričakovani jeseni izdani solistični prvenec Potovalka.
Pevka in avtorica Tina Marinšek je v živo predstavila dolgo pričakovani jeseni izdani solistični prvenec Potovalka.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Zakaj ima Trump raje Rusijo kot Ukrajino in ali je Evropa v vojni z Ameriko, bosta pojasnila Branko Soban in Miha Lampreht, nekdanja dopisnika iz Moskve. Kakšne bodo posledice Trumpove trgovinske vojne in kdaj bo Evropi zmanjkalo blaginje, bo pojasnil ekonomist dr. Jože P. Damijan. Zakaj je Golobova vlada izpolnila tako malo predvolilnih obljub, pa bo pojasnil Jaša Jenull, Glas ljudstva.
Zakaj ima Trump raje Rusijo kot Ukrajino in ali je Evropa v vojni z Ameriko, bosta pojasnila Branko Soban in Miha Lampreht, nekdanja dopisnika iz Moskve. Kakšne bodo posledice Trumpove trgovinske vojne in kdaj bo Evropi zmanjkalo blaginje, bo pojasnil ekonomist dr. Jože P. Damijan. Zakaj je Golobova vlada izpolnila tako malo predvolilnih obljub, pa bo pojasnil Jaša Jenull, Glas ljudstva.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Če je vaša srečna številka 13, potem imate res neverjetno srečo, saj se to soboto začne nova, že 13. sezona oddaje Kaj dogaja? Kdo bo dobival dodatke, kdo razkriva podatke in kdo pije ta kratke? Na terenu smo preverili, kako bi nova pravila o prodaji alkohola vplivala na delo v osnovnih šolah, magister Baltić pa raziskuje besede, ki jih je naplavila nova ameriška trgovinska vojna. V 6. sezoni politične telenovele Palomar se na skrivnem sestanku v Ljubljani srečata Putin in Trump, Robert Petan pa se s skupino L. A. Lukers poslavlja od Dallasa. Naš gost bo glasbenik Marko Hatlak, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi, kjer bo, kot posebno darilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zadonela stara dobra I tebe sam sit Ljubljano.
Če je vaša srečna številka 13, potem imate res neverjetno srečo, saj se to soboto začne nova, že 13. sezona oddaje Kaj dogaja? Kdo bo dobival dodatke, kdo razkriva podatke in kdo pije ta kratke? Na terenu smo preverili, kako bi nova pravila o prodaji alkohola vplivala na delo v osnovnih šolah, magister Baltić pa raziskuje besede, ki jih je naplavila nova ameriška trgovinska vojna. V 6. sezoni politične telenovele Palomar se na skrivnem sestanku v Ljubljani srečata Putin in Trump, Robert Petan pa se s skupino L. A. Lukers poslavlja od Dallasa. Naš gost bo glasbenik Marko Hatlak, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi, kjer bo, kot posebno darilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zadonela stara dobra I tebe sam sit Ljubljano.
Počitnic je konec, a brez skrbi, saj je tukaj že nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Katera država je najbolj varna, čigava prihodnost je prekarna in kje je državna zlatarna? Na terenu smo preverjali, koliko zlata se skriva v državnih rezervah, Robi Petan pa se v (s)Hitu tedna sprašuje, katere maske so ob letošnjem pustu sploh še dovoljene. V telenoveli Palomar spremljamo, kako se Nataša pripravlja na prihajajoče volitve in kaj skrbi Tanjo, v rubriki Glas ljudstva pa modne nasvete za prihajajočo pomlad deli naš hišni kreator Fešn Tony. Na oder Male terase prihaja primorski bard Olibert Golobovič z legendarnim hitom Oprosti mi, Janez, naša gostja pa bo zlata olimpijka in ambasadorka akcije Odpikajmo nasilje Andreja Leški.
Počitnic je konec, a brez skrbi, saj je tukaj že nova epizoda oddaje Kaj dogaja? Katera država je najbolj varna, čigava prihodnost je prekarna in kje je državna zlatarna? Na terenu smo preverjali, koliko zlata se skriva v državnih rezervah, Robi Petan pa se v (s)Hitu tedna sprašuje, katere maske so ob letošnjem pustu sploh še dovoljene. V telenoveli Palomar spremljamo, kako se Nataša pripravlja na prihajajoče volitve in kaj skrbi Tanjo, v rubriki Glas ljudstva pa modne nasvete za prihajajočo pomlad deli naš hišni kreator Fešn Tony. Na oder Male terase prihaja primorski bard Olibert Golobovič z legendarnim hitom Oprosti mi, Janez, naša gostja pa bo zlata olimpijka in ambasadorka akcije Odpikajmo nasilje Andreja Leški.
V oddaji Japajade šov bo Lucy obiskala prva kandidata za naziv »Kmet leta« in sicer Simona Čretnika s kmetije Čretnik v Žalcu in Domna Benčino s kmetije Pr’ Birtovih, v Prešnici pri Kozini. Vsak s svojimi navijači se bosta preiskusila v igrah, kvizih in izzivih ter se tako potegovala za prestižno nagrado. Za dobro glasbo v oddaji pa bodo poskrbeli Modrijani, Poskočni, ansambel Stil, Tjaša Božič, Retro bend, Nočni skok in Alya. Prišla pa bo tudi skupina Christine z Butalci, ki bo pričarala prav posebno pustno vzdušje. V kaj pa se bosta našemila voditelja oddaje Lucy in Dejan, pa izveste v petek, 28. februarja ob 20h na prvem programu Televizije Slovenija.
V oddaji Japajade šov bo Lucy obiskala prva kandidata za naziv »Kmet leta« in sicer Simona Čretnika s kmetije Čretnik v Žalcu in Domna Benčino s kmetije Pr’ Birtovih, v Prešnici pri Kozini. Vsak s svojimi navijači se bosta preiskusila v igrah, kvizih in izzivih ter se tako potegovala za prestižno nagrado. Za dobro glasbo v oddaji pa bodo poskrbeli Modrijani, Poskočni, ansambel Stil, Tjaša Božič, Retro bend, Nočni skok in Alya. Prišla pa bo tudi skupina Christine z Butalci, ki bo pričarala prav posebno pustno vzdušje. V kaj pa se bosta našemila voditelja oddaje Lucy in Dejan, pa izveste v petek, 28. februarja ob 20h na prvem programu Televizije Slovenija.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Rdečka in grahozavri povabijo mladega brokolizavra, da se jim pridruži pri igri z žogo. Ta s svojo mogočno nogo brcne žogo tako daleč, da ta pristane ob vzkipljivem krompirodonu. Prijatelji morajo iznajti način, da jo dobijo nazaj in se hkrati izognejo razbeljenim kamnom v Deželi lave.
Rdečka in grahozavri povabijo mladega brokolizavra, da se jim pridruži pri igri z žogo. Ta s svojo mogočno nogo brcne žogo tako daleč, da ta pristane ob vzkipljivem krompirodonu. Prijatelji morajo iznajti način, da jo dobijo nazaj in se hkrati izognejo razbeljenim kamnom v Deželi lave.
Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč.
Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kopalno kad. Za sporazumevanje s svojo čredo, to je s svojo družino, ne potrebuje mobilnega telefona, temveč proizvaja infrazvočne valove, ki se lahko prenašajo več kilometrov daleč. Danes boš spoznal Temba, osemletnega slonjega mladiča, ki bi si ga krokodil skoraj privoščil za obrok. Na srečo so člani črede vedno v bližini, saj pri slonih največ štejeta občutek za družino in vzajemna pomoč.
Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ...
Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ...