Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne Violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo na ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večerna sonata«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Violinistka Vida Jeraj Hribar se je rodila leta 1902 na Dunaju.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne Violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo na ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večerna sonata«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Violinistka Vida Jeraj Hribar se je rodila leta 1902 na Dunaju.
Ali bo oboroževanje odpihnilo slovensko socialno državo? Je mogoče v prihodnost le na silo, z vojno? Ali lahko Sloveniji zavlada skrajna desnica in ali lahko Slovenija dobi desnosredinsko vlado brez Janše in levosredinsko brez novega obraza, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar. Janšev SDS je zbral podpise za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakaj je Janša tako alergičen na sodobno umetnost, bosta pojasnili Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, in umetnica Maja Smrekar. Z njenim delom Hibridna družina je SDS oglaševal ta referendum.
Ali bo oboroževanje odpihnilo slovensko socialno državo? Je mogoče v prihodnost le na silo, z vojno? Ali lahko Sloveniji zavlada skrajna desnica in ali lahko Slovenija dobi desnosredinsko vlado brez Janše in levosredinsko brez novega obraza, bo pojasnila filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar. Janšev SDS je zbral podpise za referendum o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakaj je Janša tako alergičen na sodobno umetnost, bosta pojasnili Zdenka Badovinac, dolgoletna direktorica Moderne galerije, zdaj predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, in umetnica Maja Smrekar. Z njenim delom Hibridna družina je SDS oglaševal ta referendum.
Iz Združenih držav na domačo kmetijo Načelnik mornariške obveščevalne službe Osupljivo odkritje pri Kamniku
Iz Združenih držav na domačo kmetijo Načelnik mornariške obveščevalne službe Osupljivo odkritje pri Kamniku
Naravni zdravilni zavod na Bledu Sonetni venec prvi med bralci Naš prvi agronom zootehnik
Naravni zdravilni zavod na Bledu Sonetni venec prvi med bralci Naš prvi agronom zootehnik
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Nočni veter bo pomagal deklici rešiti vilinčka. Pripovedujejo: Iva Babić, Zvone Hribar in Gregor Čušin. Napisala: Irena Androjna Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Minilo je 90 let od rojstva Rudija Šeliga, pisatelja, dramatika, publicista in politika. Bil je enkratna osebnost v slovenskem prostoru, pomemben inovator slovenske modernistične proze in angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. V oddaji boste slišali kratka povzetka iz njegovih javnih nastopov in odlomke njegovih besedil z naslovom Ali svet potrebuje pisatelja?, romana Triptih Agate Schwarzkobler, drame Ana in novele Uslišani spomin. Avtor oddaje je Marjan Kovačevič Beltram, bralka Barbara Zupan, interpreti Romana Šalehar, Zvone Hribar in Matej Puc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojstri Matjaž Miklič, Nejc Zupančič, Sonja Strenar, režirala je Ana Krauthaker. Posneto leta 2017. Redakcija: Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek (ponovitev).
Bernarda in Jože prvič gostita par zeta in tasta, obeh odličnih igralcev, Nika Škrleca in Zvoneta Hribarja. O novih izzivih spregovori Lara Janković. S krasno glasbo nas obdarijo Generator, po dolgih letih bomo slišali Agropop, ponovno združene v osveženi ekipi. V rubriki Imamo to! predstavljamo mladega bobnarja Bena Dolarja, ki bo svoje bobnarske paličice ponudil tudi Jožetu.Vse pod kontrolo mentorja Marka Soršaka - Sokija. Če posedujete spretnost ali talent in bi si želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. V kolikor želite doživeti snemanje oddaje v našem studiu, prav tako!
Bernarda in Jože prvič gostita par zeta in tasta, obeh odličnih igralcev, Nika Škrleca in Zvoneta Hribarja. O novih izzivih spregovori Lara Janković. S krasno glasbo nas obdarijo Generator, po dolgih letih bomo slišali Agropop, ponovno združene v osveženi ekipi. V rubriki Imamo to! predstavljamo mladega bobnarja Bena Dolarja, ki bo svoje bobnarske paličice ponudil tudi Jožetu.Vse pod kontrolo mentorja Marka Soršaka - Sokija. Če posedujete spretnost ali talent in bi si želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si. V kolikor želite doživeti snemanje oddaje v našem studiu, prav tako!
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Heinrich Heine je bil zadnji veliki pesnik nemške romantike. V njegovi pozni poeziji je mogoče zaznati izrazite realistične poteze, okrepljene s kritiko družbenih razmer. Taka je tudi satirična pesem Že ugaša. Prevedel jo je Mile Klopčič, interpretiral jo bo dramski igralec Zvone Hribar.
Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.
Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom. Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos, režiserka Irena Glonar, asistentka režije Bernarda Černe, bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih, interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Jure Culiberg, urednik oddaje pa Marko Golja. Oddaja je nastala leta 2005.
Ime meseca julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja.
Ime meseca julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja.
Desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači Muzej južne železnice Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je pred 80 leti (1945) na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Desetnik novozelandske in poročnik slovenske partizanske vojske Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači Muzej južne železnice Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta je pred 80 leti (1945) na slavnostni seji v osvobojeni Ajdovščini imenovalo Narodno vlado Slovenije, ki je istega dne tudi prisegla. Predsednik je postal Boris Kidrič, podpredsednik dr. Marijan Brecelj, ministri pa so bili: Zoran Polič za notranje zadeve, dr. Jože Pokorn za pravosodje, dr. Ferdo Kozak za prosveto, dr. Aleš Bebler za finance, Franc Leskošek za industrijo in rudarstvo, dr. Lado Vavpetič za oskrbo in trgovino, Janez Hribar za poljedelstvo, Tone Fajfar za gozdarstvo, Vida Tomšič za socialno politiko, dr. Marjan Avčin za narodno zdravje, dr. Miha Kambič za gradnje ter Franc Snoj za lokalni promet. Narodno vlado Slovenije so na podlagi ustave Federativne ljudske republike Jugoslavije marca leta 1946 leta preimenovali v »vlado Ljudske republike Slovenije«.
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Andraž Hribar je osmi album poimenoval Neskončno, ker je številko osem napisal vodoravno. Tematika je nostalgična, dotika se njegovih spominov na pretekle in še trajajoče ljubezni. Izkušeni glasbenik in avtor je tokrat producentske niti vzel v svoje roke in ustvaril zelo oseben, sproščen, navdihujoč in naravno zveneč album.
Andraž Hribar je osmi album poimenoval Neskončno, ker je številko osem napisal vodoravno. Tematika je nostalgična, dotika se njegovih spominov na pretekle in še trajajoče ljubezni. Izkušeni glasbenik in avtor je tokrat producentske niti vzel v svoje roke in ustvaril zelo oseben, sproščen, navdihujoč in naravno zveneč album.
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh. Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Miška Cvilka pomaga škratom peči kruh. Pripoveduje: Zvone Hribar Napisala: Darinka Kobal. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o grdem račku, ki so ga vsi zaničevali, potem pa je postal najlepši med pticami. Pripovedujejo: Zvone Hribar, Ljerka Belak, Saša Mihelčič, Nina Valič, Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Polona Juh, Aleš Valič, Marko Mandič. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.
Teja Reba je plesalka, koreografinja, performerka, režiserka. Od leta 2004 profesionalno deluje na področju sodobnih uprizoritvenih umetnosti kot samozaposlena v kulturi. Sodelovala je s številnimi priznanimi avtoricami in avtorji, režiserji ter domačimi in tujimi koreografi. Dvakrat je prejela nagrado Ksenije Hribar, leta 2013 je bila izbrana na Art+Biennale New York, kot ena izmed dvestotih najbolj obetavnih umetnic in umetnikov na svetu. Je tudi predsednica Društva za sodobni ples, ki v začetku maja pripravlja Gibanico, bienale sodobne plesne umetnosti. Tik pred mednarodnim dnevom plesa se je v oddaji Razkošje v glavi s Tejo Reba pogovarjal Miha Žorž.
Andraž Hribar z bendom, 48 ur pred izidom novega, osmega studijskega albuma.
Andraž Hribar z bendom, 48 ur pred izidom novega, osmega studijskega albuma.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Bil je izjemen retorik, brez dlak na jeziku, hitrih in čvrstih argumentacij, največkrat izraženih prek satire, parodije in pamfleta.
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
Glas radijskega voditelja Saša Hribarja, ki nas je pred 12-imi urami še pozdravil v svoji legendarni oddaji Radio Ga-ga, je za vedno utihnil. Zvečer nas je razžalostila vest, da je nepričakovano umrl v 64-tem letu starosti. V oddaji tudi o tem: - Voditelji skupine G20 se zbirajo v New Delhiju, a brez ruskega in kitajskega predsednika - Domnevno nasilje na nevrološki kliniki analizira tudi Zbornica zdravstvene nege - Mariborski policisti preiskujejo morebitno nasilno smr
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
Sveža glasba slovenskih izvajalcev, ki so zjutraj slišati še posebej čudovito.
V petek smo dobili prvo letošnjo jesensko pesem in pol. To je postala skladba 'Vračaš mi več kot ti dajem' Andraža Hribarja.
V petek smo dobili prvo letošnjo jesensko pesem in pol. To je postala skladba 'Vračaš mi več kot ti dajem' Andraža Hribarja.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.
Ksenija Hribar je bila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Leta 1987 jo je urednik Ciril Stani povabil, naj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju.
Ksenija Hribar je bila vrhunska plesalka, koreografinja in pedagoginja. V 60. in 70. letih je sodelovala pri vzpostavljanju sodobnega plesa v Veliki Britaniji, po vrnitvi v Ljubljano pa z vso zavzetostjo postavila temelje za profesionalizacijo sodobnega plesa v Sloveniji - brez Ksenije Hribar, ustanoviteljice Plesnega teatra Ljubljana, si težko zamišljamo, kakšna bi bila zgodovina sodobnega plesa pri nas. Kot koreografinja je sodelovala pri stotih dramskih predstavah v slovenskih gledališčih. Leta 1987 jo je urednik Ciril Stani povabil, naj za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pripoveduje o svojem življenju in ustvarjanju.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem. Tokrat zaradi tehničnih težav videoposnetka oddaje ni.
Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem. Tokrat zaradi tehničnih težav videoposnetka oddaje ni.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Spomini Angelike Hribar nas skozi osebne zgodbe v petih nadaljevanjih popeljejo skozi vse dvajseto stoletje naše zgodovine. V pripovedi o njenih prednikih spremljamo vzpon, vrhunec in zaton slovenskega meščanstva, naše intelektualne, umetniške in ekonomske elite. Angelika Hribar je hčerka kiparke Lize Hribar in vnukinja slikarke Elze Kastl Obereigner, ki sta študirali na Dunaju in v Firencah, po očetovi strani pa je naslednica široko razraščene družine Hribar. Angelikin praded Franc Šumi in njegova žena Josipina sta bila proti koncu 19. stoletja začetnika tovarne Šumi, njuna hčerka Evgenija in njen mož Dragotin Hribar, starša Angelikinega očeta Zorana, pa sta nadaljevala razvoj tovarne Šumi in ustanovila še tovarno Pletenina. Narodnozavedni Dragotin Hribar je bil tudi velik mecen, med drugim je na pobudo svojega zeta prof. dr. Izidorja Cankarja plačal gradnjo Moderne galerije. Angelika Hribar izjemno zanimivo in privlačno pripoveduje zgodbe, vesele in žalostne, kakršno je pač življenje, včasih pa tudi tragične, kot je zgodba o uboju njenega strica Rada Hribarja in tete Ksenije z gradu Strmol leta 1944 ali pa zgodba o obsodbi in zaprtju njenih staršev Lize in Zorana Hribarja na politično montiranem Nagodetovem procesu leta 1947. Ob gradu Strmol, ki je bil v lasti Rada Hribarja, se bomo sprehodili tudi skozi grad Snežnik, kjer je bil upravnik gozdnih posestev Angelikin praded Jožef Obereigner. Obiskali bomo danes razpadajoči grad Koča vas in še mnoge druge kraje. V pripoved se v besedi in sliki vpleta na desetine pomembnih osebnosti, ki so temeljno zaznamovale preteklo stoletje na Slovenskem. Posebno privlačnost daje oddajam izjemno bogato arhivsko slikovno in filmsko gradivo, ki po večini izvira iz osebnega arhiva Angelike Hribar in bo v veliki meri prvič javno predstavljeno, prispevalo pa ga je tudi več deset slovenskih muzejev in arhivov ter mnogi posamezniki.
Celjsko sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja oprostilo očitkov za zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Janša je po izreku sodbe med drugim dejal, da takšni sodni postopki, v katerih je po njegovem še več sto ljudi, trajajo predolgo. Protestniki, ki se jih je pred sodiščem po podatkih policije zbralo približno 700, so prvaka opozicije sprejeli z navdušenjem. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. Druge teme: - Rusija in Ukrajina jutri v izmenjavo 500 ujetnikov in ranjenih vojakov. - Požar na šoli v Beltincih pogasili. Vse učence in zaposlene pravočasno evakuirali iz stavbe. - V svetovnem pokalu v gimnastiki Lucija Hribar druga, pred tem dvojna zmaga Teje Belak in Tjaše Kysselef.
Celjsko sodišče je predsednika SDS Janeza Janšo ter soobtožena Branka Kastelica in Klemna Gantarja oprostilo očitkov za zlorabo položaja pri nepremičninskem poslu v Trenti. Janša je po izreku sodbe med drugim dejal, da takšni sodni postopki, v katerih je po njegovem še več sto ljudi, trajajo predolgo. Protestniki, ki se jih je pred sodiščem po podatkih policije zbralo približno 700, so prvaka opozicije sprejeli z navdušenjem. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. Druge teme: - Rusija in Ukrajina jutri v izmenjavo 500 ujetnikov in ranjenih vojakov. - Požar na šoli v Beltincih pogasili. Vse učence in zaposlene pravočasno evakuirali iz stavbe. - V svetovnem pokalu v gimnastiki Lucija Hribar druga, pred tem dvojna zmaga Teje Belak in Tjaše Kysselef.
Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč - nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o cesarju, ki je na neobičajen način spoznal lastnost oblačil, ki so za neumne kot noč - nevidna. Pripovedujejo: Timotej Vorih, Sabina Kogovšek, Ivo Ban, Polona Juh, Aleš Valič, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Dare Valič, Vojko Zidar, Marko Mandić, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedla: Silvana Orel Kos. Režirala: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
'Daleč stran' je pesem Andraža Hribarja, ki bo če letos ljubitelje njegove glasbe razveselil z novim albumom, ki ga bo izdal septembra. Z Andražem se je pogovoril Iztok Novak.
'Daleč stran' je pesem Andraža Hribarja, ki bo če letos ljubitelje njegove glasbe razveselil z novim albumom, ki ga bo izdal septembra. Z Andražem se je pogovoril Iztok Novak.
Carinska vojna, recesija, inflacija so besede, ki jih slišimo te dni pri napovedih finančnogospodarske prihodnosti sveta. Kaj trenutne razmere pomenijo za male vlagatelje, ali je treba preurediti varčevalni portfelj? Je zdaj pravi čas za nakup vrednostnih papirjev? Bi se morali ozreti proti zlatu, ki beleži najvišjo četrtletno rast vrednosti po katastrofi v Černobilu? Kakšne so projekcije za kripto valute? Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za naložbeni produkt, kako postavimo finančne cilje in kako aktiven mora biti mali vlagatelj pri spremljanju svojega varčevalnega portfelja? Gost petkovega svetovalnega servisa bo finančni analitik in član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar. Svoja vprašanja lahko zastavite tudi prek spletne strani prvi.rtvslo.si
Carinska vojna, recesija, inflacija so besede, ki jih slišimo te dni pri napovedih finančnogospodarske prihodnosti sveta. Kaj trenutne razmere pomenijo za male vlagatelje, ali je treba preurediti varčevalni portfelj? Je zdaj pravi čas za nakup vrednostnih papirjev? Bi se morali ozreti proti zlatu, ki beleži najvišjo četrtletno rast vrednosti po katastrofi v Černobilu? Kakšne so projekcije za kripto valute? Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za naložbeni produkt, kako postavimo finančne cilje in kako aktiven mora biti mali vlagatelj pri spremljanju svojega varčevalnega portfelja? Gost petkovega svetovalnega servisa bo finančni analitik in član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar. Svoja vprašanja lahko zastavite tudi prek spletne strani prvi.rtvslo.si
Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.
Močno nas je prizadela vest, da je včeraj nenadoma umrl Sašo Hribar. Radijski velikan. Pionir, genij, Človek. Nagrajeni satirik in radijski voditelj, ena najbolj priljubljenih medijskih osebnosti v Sloveniji. Star je bil 63 let.
V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.
V velikonočnem času so uprizarjali znameniti pasijon. Tega so uprizarjali na škofjeloških ulicah med letoma 1721 in 1765, besedilo pa je nastalo v samostanu škofjeloških kapucinov. Leta 1987 je izšel v diplomatični transkripciji Jožeta Faganela in s prevodom latinskih in nemških delov Primoža Simonitija v zbirki Kondor. Leta 1992 pa je integralno besedilo prvi uprizoril Radio Slovenija. Radijska igra je posneta v posebnem vzdušju, zaznamovanem s samosvojim verskim in gledališkim doživljanjem. Avtor radijske priredbe in režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Metka Rojc Lektor: Jože Faganel Prevod iz latinščine in nemščine: dr. Primož Simoniti Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Snemalec glasbe: Dare Novak Prolog – Ivan Rupnik Angel z mečem – Zvone Hribar Hudič – Boris Cavazza Eva – Nataša Ralijan Adam – Robert Waltl Angeli – Marijana Brecelj, Janez Starina, Norina Radovan, Irena Baar in Brane Grubar Smrt – Štefka Drolc Kristus – Boris Ostan Judež – Jurij Souček Pilat – Polde Bibič Judje – Borut Veselko, Pavle Ravnohrib in Tone Gogala Kristus, ki poje – Karel Jerič Hieronim – Jaka Jeraša Veronika – Polona Vetrih Žalostna mati Marija – Milena Zupančič Magdalena – Maja Končar Otroški zbor RTV Slovenija je vodil dirigent Matevž Fabijan Slovenski komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija pa dirigent Marko Munih Produkcija Uredništva igranega programa Posneto na Kureščku in v studiih Radia Slovenija od aprila do avgusta 1992, ta različica pa zmontirana februarja 1997.
Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.
Gost Prvakov tedna na skoraj pomladanski ponedeljek je bil radijski voditelj, satirik, ki že 33 let poganja Radio Ga Ga, programski svetnik RTV Slovenija, ki vodstvu vedno znova zastavlja neprijetna vprašanja, fenomen o katerem nastajajo diplomske naloge in mož, ki je nekoč dejal: "Če dobivam po glavi, lahko dobivam tudi nagrade." Sašo Hribar.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Uporablja telefon iz leta 2000. Nasploh ga je tehnološka revolucija zaobšla oziroma se ji je namenoma, kolikor se le da, izognil. Najbrž nama tudi zato ni uspelo narediti selfija. Sašo Hribar pove tudi, da je njegova najljubša jed sendvič, pravi, da gre za popolno hrano. Govorila pa sva predvsem o ustvarjanju, likih, generacijskih razlikah in podobnostih, radiu, zelo malo ali nič pa o razmerah na RTV Slovenija, kjer Sašo ostaja tudi (programski) svetnik.
Uporablja telefon iz leta 2000. Nasploh ga je tehnološka revolucija zaobšla oziroma se ji je namenoma, kolikor se le da, izognil. Najbrž nama tudi zato ni uspelo narediti selfija. Sašo Hribar pove tudi, da je njegova najljubša jed sendvič, pravi, da gre za popolno hrano. Govorila pa sva predvsem o ustvarjanju, likih, generacijskih razlikah in podobnostih, radiu, zelo malo ali nič pa o razmerah na RTV Slovenija, kjer Sašo ostaja tudi (programski) svetnik.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
Gozdni prijatelji so se smejali in plesali v maskah in še vedeli niso, kdaj se jim je pridružila pomlad. Pripoveduje: Zvone Hribar. Napisala: Simona Pivar Posneto v studiih Radia Slovenija 1993.
V tokratni oddaji Japajade šov se bosta za naziv "Naj kmet leta" pomerila Andrej Hribar iz Domžal in Toni Kukenberger iz Trebnjega. Zmagovalec se uvrsti v polfinale. Glasbena ponudba bo tokrat tudi materinsko obarvana. Priredbo Fleretove pesmi Ljubezen mamina bo zapel ansambel Tomaža Rota z Niko Svetlin, svojo uspešnico Vedno prvi, ki je posvečena njenemu sinu, pa bo zapela Helena Blagne. V oddaji bodo nastopili še ansamel Aplavz, Bepop, ansambel Šepet ter legendarni Alpski kvintet.
V tokratni oddaji Japajade šov se bosta za naziv "Naj kmet leta" pomerila Andrej Hribar iz Domžal in Toni Kukenberger iz Trebnjega. Zmagovalec se uvrsti v polfinale. Glasbena ponudba bo tokrat tudi materinsko obarvana. Priredbo Fleretove pesmi Ljubezen mamina bo zapel ansambel Tomaža Rota z Niko Svetlin, svojo uspešnico Vedno prvi, ki je posvečena njenemu sinu, pa bo zapela Helena Blagne. V oddaji bodo nastopili še ansamel Aplavz, Bepop, ansambel Šepet ter legendarni Alpski kvintet.
Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo.
Mihi s Sašom Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj novinarji RTV Slovenija danes stavkajo.
Kristina Kočan: Selišča Boris Kolar: Potopimo Islandijo! Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava Recenzije so napisali Petra Koršič, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.
Kristina Kočan: Selišča Boris Kolar: Potopimo Islandijo! Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava Recenzije so napisali Petra Koršič, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Soavtorja knjige Slovenski razkol in slovenska sprava (s finančno podporo SAZU jo je izdala založba Ciceron) dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.
Soavtorja knjige Slovenski razkol in slovenska sprava (s finančno podporo SAZU jo je izdala založba Ciceron) dr. Spomenka Hribar in akademik Tine Hribar se s slovensko spravo ukvarjata že skoraj štirideset let. Kaj je sprava? Zakaj je pomembna? Ali je stvar preteklosti ali prihodnosti? Ali je slovenski razkol v letih druge svetovne vojne prvi razkol v zgodovini slovenskega naroda? Je vsaj zadnji? Nikar ne zamudite intervjuja (v živo) Marka Golje z dr. Spomenko Hribar in akademikom Tinetom Hribarjem.
V kaj mladi danes verujejo? Septembra se spominjamo obletnic iz življenja prvega blaženega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška: pred dvesto leti je bil posvečen v duhovnika, pred 165 leti je prenesel škofijski sedež v Maribor, pred 25 leti ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Posebno skrb je čutil do slovenskega naroda in jezika, v srcu pa je nosil mlade. Zato je tudi za duhovnike, učitelje in vzgojitelje napisal priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V kaj pa mladi danes verujejo? Iz česa črpajo oporo in smisel v življenju? O z mladimi po največjem festivalu, Stični 2024. Festivala sodobne krščanske glasbe Ritma srca pa si ne moremo zamislite brez Mance Hribar, Andreja Jermana in Jakoba Čuka. V pesmi nam sporočajo, Odpočij si tam govori.
V kaj mladi danes verujejo? Septembra se spominjamo obletnic iz življenja prvega blaženega Slovenca, škofa Antona Martina Slomška: pred dvesto leti je bil posvečen v duhovnika, pred 165 leti je prenesel škofijski sedež v Maribor, pred 25 leti ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega. Posebno skrb je čutil do slovenskega naroda in jezika, v srcu pa je nosil mlade. Zato je tudi za duhovnike, učitelje in vzgojitelje napisal priročnik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. V kaj pa mladi danes verujejo? Iz česa črpajo oporo in smisel v življenju? O z mladimi po največjem festivalu, Stični 2024. Festivala sodobne krščanske glasbe Ritma srca pa si ne moremo zamislite brez Mance Hribar, Andreja Jermana in Jakoba Čuka. V pesmi nam sporočajo, Odpočij si tam govori.
Ime tedna in ime julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja. Postal pa je tudi ime julija.
Ime tedna in ime julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja. Postal pa je tudi ime julija.