Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.
Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer že znano v vsej radijski zgodovini«, v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapiše Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja.« nadaljuje Jan. Današnji Oder, oddajo o sočasnem gledališču, ki se prej kot materialnemu prostoru posveča času in etru eksperimentalne radijske igre, je pred štirimi leti pripravila Petra Tanko. V njem ne teži k zaobjemu vsega obsega eksperimentalnega ustvarjanja na našem radiu, temveč se Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let preteklega stoletja spodbudila in desetletje zatem negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približuje v pogovorih: z Zmagom Frecétom, po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih dimenzij bivanja in temu ustreznih radijskih oblik, in z Igorjem Likarjem, režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko ter literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja in drugih. Oddajo Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina bogatijo tudi pripovedi tonskih mojstrov Mira Marinška in Staša Janeža ter skladatelja in glasbenega urednika Bora Turela ter odlomki iz eksperimentalnih radijskih iger in radijskih iger ustvarjenih po principih eksperimenta. Oddajo uvrščamo v sklop oddaj jubileja Ars 60. Vabimo vas k poslušanju!
»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer že znano v vsej radijski zgodovini«, v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapiše Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja.« nadaljuje Jan. Današnji Oder, oddajo o sočasnem gledališču, ki se prej kot materialnemu prostoru posveča času in etru eksperimentalne radijske igre, je pred štirimi leti pripravila Petra Tanko. V njem ne teži k zaobjemu vsega obsega eksperimentalnega ustvarjanja na našem radiu, temveč se Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let preteklega stoletja spodbudila in desetletje zatem negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približuje v pogovorih: z Zmagom Frecétom, po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih dimenzij bivanja in temu ustreznih radijskih oblik, in z Igorjem Likarjem, režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko ter literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja in drugih. Oddajo Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina bogatijo tudi pripovedi tonskih mojstrov Mira Marinška in Staša Janeža ter skladatelja in glasbenega urednika Bora Turela ter odlomki iz eksperimentalnih radijskih iger in radijskih iger ustvarjenih po principih eksperimenta. Oddajo uvrščamo v sklop oddaj jubileja Ars 60. Vabimo vas k poslušanju!
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.
Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.
Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.
Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.
Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.
Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.
Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Ob 60. obletnici progama Ars se oziramo v preteklost oddaje Likovni odmevi in izpostavljamo eno od oddaj iz arhiva, ki sega vse v leto 1990. Oddajo je zasnovala Maja Žel Nolda in bila skoraj štiri desetletja tudi njena urednica, vse od svojih začetkov pa je namenjena vizualni umetnosti – pogosto predvsem razstavam. Ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene, je tudi Body and the East – od šestdesetih let do danes, ki jo je leta 1998 v Moderni galeriji pripravila Zdenka Badovinac. Velja za prvi pregled umetnosti body arta na področju Vzhodne Evrope od 1960 dalje, na njej pa je sodelovalo več kot 80 umetnikov iz 14 držav Vzhodne Evrope, med njimi tudi Marina Abramović. Razstava je nakazala usmeritev Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac v različne avantgardne tradicije v sodobni umetnosti ter v umetnost Vzhodne Evrope, kar zaznamuje tudi zbirko Arteast2000+, ki jo je kustosinja in teoretičarka zasnovala nekoliko pozneje. O razstavi Body and the East se je leta 1998 z Zdenko Badovinac pogovarjala Maja Žel Nolda. Foto: kolaž: logotip Ars 60 in fotografija z rastave Body and the East (Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana; vir: FB stran Moderna galerija)
Ob 60. obletnici progama Ars se oziramo v preteklost oddaje Likovni odmevi in izpostavljamo eno od oddaj iz arhiva, ki sega vse v leto 1990. Oddajo je zasnovala Maja Žel Nolda in bila skoraj štiri desetletja tudi njena urednica, vse od svojih začetkov pa je namenjena vizualni umetnosti – pogosto predvsem razstavam. Ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene, je tudi Body and the East – od šestdesetih let do danes, ki jo je leta 1998 v Moderni galeriji pripravila Zdenka Badovinac. Velja za prvi pregled umetnosti body arta na področju Vzhodne Evrope od 1960 dalje, na njej pa je sodelovalo več kot 80 umetnikov iz 14 držav Vzhodne Evrope, med njimi tudi Marina Abramović. Razstava je nakazala usmeritev Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac v različne avantgardne tradicije v sodobni umetnosti ter v umetnost Vzhodne Evrope, kar zaznamuje tudi zbirko Arteast2000+, ki jo je kustosinja in teoretičarka zasnovala nekoliko pozneje. O razstavi Body and the East se je leta 1998 z Zdenko Badovinac pogovarjala Maja Žel Nolda. Foto: kolaž: logotip Ars 60 in fotografija z rastave Body and the East (Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana; vir: FB stran Moderna galerija)
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Pogovor z Andrejem Arkom, urednikom oddaje S knjižnega trga v letih 1980 do 1992.
Pogovor z Andrejem Arkom, urednikom oddaje S knjižnega trga v letih 1980 do 1992.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Osrednji glasbeni dogodek na Radiu Slovenija bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studia programa Ars, ki ga bo izvedel ansambel kljunastih flavt pod vodstvom Mateje Bajt. Po izvedenem koncertu poslušajte še pogovor z umetnicami, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Osrednji glasbeni dogodek na Radiu Slovenija bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studia programa Ars, ki ga bo izvedel ansambel kljunastih flavt pod vodstvom Mateje Bajt. Po izvedenem koncertu poslušajte še pogovor z umetnicami, podrobneje o koncertu Tjaša Krajnc.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.
Radijska in televizijska režiserka ter scenaristka Irena Glonar in tonski mojster Jure Culiberg sta v štirih desetletjih dela v Uredništvu igranega programa radia Ars ustvarila fascinanten opus in z njim močno obogatila arhiv igranih radijskih oddaj. Popis radijskih del Irene Glonar obsega prek 1800 oddaj, v kar niso vštete glasbene oddaje. Nič manjši ni opus Jureta Culiberga – če pogledamo samo v arhiv radijski iger, jih z njegovim tonskim podpisom najdemo 556. z Ireno Glonar in Juretom Culibergom tokrat razmišljamo o radiofonskih izvedbah leposlovnih besedil. Kaj vse je potrebno imeti v mislih, ko leposlovno besedilo prenašaš v igrano, zvočno obliko. Koliko te pri prenosu leposlovnih besedil v radiofonsko obliko usmerja samo besedilo, koliko lahko slediš svoji poetiki. In, ne nazadnje: kako je potekal ta prenos v času pred digitalizacijo in kako v času po njej.
Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.
Rapa Šuklje je bila legendarna radijska novinarka, urednica, filmska in gledališka kritičarka na Radiu Slovenija, bila pa je tudi prevajalka in esejistka. Nedavno je minilo sto let, odkar se je Rapa Šuklje rodila v Ljubljani, kjer je skoraj devetdesetletna umrla. Bila je prva urednica oddaje Gremo v kino s tem imenom in urejala jo je petindvajset let. Leta 2012 je revija Ekran Rapi Šuklje podelila Ekranovo priznanje; takrat je nagrajenko pred mikrofon povabila Ingrid Kovač Brus. Hommage veliki ustvarjalki ob stoti obletnici rojstva v letu, ko praznuje program Ars šestdeset let.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
Poslušajte ekskluzivni pogovor s sopranistko Mojco Erdmann v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo prvo izmed oddaj Naši umetniki pred mikrofonom. Premierno smo jo predvajali 4. februarja leta 1980, kar pomeni, da oddajo pripravljamo že dobrih 43 let. Prvi gost je bil Pavel Šivic, skladatelj, pianist, pedagog, kritik in esejist, zborovodja in glasbeni organizator ter tudi sodelavec našega programa.
Ob 60-letnici programa Ars ponavljamo prvo izmed oddaj Naši umetniki pred mikrofonom. Premierno smo jo predvajali 4. februarja leta 1980, kar pomeni, da oddajo pripravljamo že dobrih 43 let. Prvi gost je bil Pavel Šivic, skladatelj, pianist, pedagog, kritik in esejist, zborovodja in glasbeni organizator ter tudi sodelavec našega programa.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.
Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.
Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod
Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)
V okviru cikla Ars in Drama je na velikem odru ljubljanske Drame nastopila pevka Mia Žnidarič, skupaj z Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom Stevea Klinka. Predstavili so novo ploščo "Obarvana". Mia Žnidaric: Obarvana Big Band RTV Slovenija Dirigent: Steve Klink Gost: Gašper Bertoncelj (bobni) EKIPA Tonska mojstra: Jean Markič, Mitja Krže Glasbeni producent: Rok Lopatič Tonski asistent: Damir Ibrahimkadič Vodja report. avta: Dragan Petkovsek Video: Matjaž Šercelj, Gal Nagode Mojster ozvočenja: Danilo Ženko Tehnična ekipa Drama: Alain Frank, Jurij Alič Luč: Roman Kozmos Priprava klavirja: Silič & sinovi Vodja projekta: Hugo Šekoranja Program Ars, 5. marec 2023 NASLOVI SKLADB: 0:00 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 0:50 napoved Hugo Šekoranja 8:30 A si ti (Billy Austin/Louis Jordan/Janez Križaj/Steve Klink) 12:10 Pobarvanka (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 19:20 My Favorite Things (Richard Rogers/Oscar Hammerstein/Steve Klink) 28:10 Z očetom (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 37:55 Ne čakaj (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 44:35 Ne vem če veš (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 50:20 On Our Way (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 56:40 drums solo (Gašper Bertoncelj) 58:45 Nihče ne ve (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:05:35 Skriti ljubimci (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:12:20 Pena naših dni (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:20:55 Kako je ljubezni ime (Steve Klink/Feri Lainšček/Steve Klink) 1:31:05 Zabavaj se (Carl Sigman/Herbert Magidson/SteveKlink)
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.