Opis epizode

Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise
Ubežniki skrajšali vojaški rok
Sodobnik in sopotnik slovenske moderne

Violinistka in glasbena pedagoginja Vida Jeraj Hribar, hči violinista Karla Jeraja in pesnice Vide Jeraj, je že kot deklica med prvo svetovno vojno nastopala na dobrodelnih koncertih, nato pa je dve leti študirala na dunajskem konservatoriju. Leta 1919 se je družina preselila v Ljubljano, Vida je nadaljevala študij in s 23-imi leti diplomirala iz violine, izpopolnjevala pa se je še na mojstrski šoli v Parizu. Nato je poučevala na šoli Glasbene matice v Ljubljani, bila inšpektorica in referentka za glasbo na ministrstvu za šolstvo ter ravnateljica leta 1953 ustanovljene Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je kot prva slovenska koncertna violinistka nastopala v Ljubljani, Parizu in drugod po Evropi, skupaj z očetom in mlajšo sestro Oli pa so koncertirali kot Trio Jeraj. V devetdesetem letu starosti je izdala knjigo spominov na življenje na Dunaju, v Parizu in Ljubljani z naslovom »Večerna sonata«. V njej je posebno živo opisala dunajsko obdobje in druženje z Ivanom Cankarjem. Za to delo je prejela Levstikovo nagrado in dobila tudi naziv Slovenka leta. Violinistka Vida Jeraj Hribar se je rodila leta 1902 na Dunaju.

Stane Kocutar