Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034. Druge teme: - Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča - Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir - Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center
Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034. Druge teme: - Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča - Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir - Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center
Medtem ko je s prsti prebiral strune svoje kitare, je Boštjan Gartner povedal zgodbo o nastanku zgoščenke Onstran luči.
Medtem ko je s prsti prebiral strune svoje kitare, je Boštjan Gartner povedal zgodbo o nastanku zgoščenke Onstran luči.
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Vladni in sindikalni pogajalci so pred odhodom na počitnice s podpisom potrdili pregled zadev, ki so jih do zdaj uskladili med dve leti trajajočimi pogajanji o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Kot so ocenili, gre za dobro popotnico za sklepni del pogajanj jeseni. Druge teme: - Izrael nadaljuje napade na Gazo, kjer je bilo ubitih že skoraj 39 tisoč Palestincev. - Stranka Vesna vložila pobudo za referendum o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli. - Na Ptujski Gori se začenja 16-ti mednarodni glasbeni festival Arsana.
Vladni in sindikalni pogajalci so pred odhodom na počitnice s podpisom potrdili pregled zadev, ki so jih do zdaj uskladili med dve leti trajajočimi pogajanji o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Kot so ocenili, gre za dobro popotnico za sklepni del pogajanj jeseni. Druge teme: - Izrael nadaljuje napade na Gazo, kjer je bilo ubitih že skoraj 39 tisoč Palestincev. - Stranka Vesna vložila pobudo za referendum o spremembi odloka o Krajinskem parku Tivoli. - Na Ptujski Gori se začenja 16-ti mednarodni glasbeni festival Arsana.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025 so v goriškem Kinemaxu premierno predvajali celovečerni dokumentarni film Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved sta v njem zbrali osebna pričevanja ljudi, ki so bili v času druge svetovne vojne še otroci ali mladostniki. S pomočjo zgodb iz obeh strani meje ter z bogatim arhivskim gradivom iz družinskih albumov sta ustvarili pretresljiv in obenem nežen dokument časa - poklon generaciji, ki je odraščala v obdobju nasilja, pomanjkanja in molka. Film razpira teme, o katerih se je v številnih družinah dolga desetletja molčalo.
Drugi poudarki oddaje: -V Pomurju pričakujejo dobro letino in vsaj 14 dni zgodnejšo žetev. - Češenj je v Brdih letos manj, vendar jim posvečajo občinski praznik. - Z obnovo notranjosti Hiše najstarejše trte v Mariboru zaokrožujejo celovito obnovo Lenta.
Drugi poudarki oddaje: -V Pomurju pričakujejo dobro letino in vsaj 14 dni zgodnejšo žetev. - Češenj je v Brdih letos manj, vendar jim posvečajo občinski praznik. - Z obnovo notranjosti Hiše najstarejše trte v Mariboru zaokrožujejo celovito obnovo Lenta.
Predstavljamo roman MIŠELOVKA, prvenec Dominika Milotića, ki je prejel prvo nagrado na natečaju Novi Roman 2025 v organizaciji Kulturnega centra Maribor. Gre za izjemno ambiciozno delo, ki s svojo literarno širino, filozofsko poglobljenostjo in pripovedno večplastnostjo predstavlja pomemben prispevek k sodobni slovenski literaturi. Mišelovka ni klasičen roman – je hkrati zgodba in zrcalo, spomin in slutnja, dokument in mit. Avtor s kompleksno pripovedno strukturo in menjavo pripovednih glasov postopoma razkriva fragmentirano zgodbo Alfreda Stanovnika, moža, očeta, deda in iskalca resnice, ki mu skrivnostno besedilo iz očetove zapuščine začne razkrivati mrežo družinskih napak, pozabljenih bolečin in neizrečenih strahov. A njegova zgodba ni edina – roman se razpira v mnogoglasje: skozi perspektive njegove žene, vnuka in zunanjega pripovedovalca prehajamo med časovnimi plastmi, spomini in projekcijami.
Predstavljamo roman MIŠELOVKA, prvenec Dominika Milotića, ki je prejel prvo nagrado na natečaju Novi Roman 2025 v organizaciji Kulturnega centra Maribor. Gre za izjemno ambiciozno delo, ki s svojo literarno širino, filozofsko poglobljenostjo in pripovedno večplastnostjo predstavlja pomemben prispevek k sodobni slovenski literaturi. Mišelovka ni klasičen roman – je hkrati zgodba in zrcalo, spomin in slutnja, dokument in mit. Avtor s kompleksno pripovedno strukturo in menjavo pripovednih glasov postopoma razkriva fragmentirano zgodbo Alfreda Stanovnika, moža, očeta, deda in iskalca resnice, ki mu skrivnostno besedilo iz očetove zapuščine začne razkrivati mrežo družinskih napak, pozabljenih bolečin in neizrečenih strahov. A njegova zgodba ni edina – roman se razpira v mnogoglasje: skozi perspektive njegove žene, vnuka in zunanjega pripovedovalca prehajamo med časovnimi plastmi, spomini in projekcijami.
V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture bodo nocoj v goriškem Kinemaxu predvajali premiero celovečernega dokumentarnega filma Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved v njem raziskujeta spomine na drugo svetovno vojno skozi oči otrok in mladostnikov. Z osebnimi pričevanji, zbranimi na obeh straneh meje, in z arhivskimi posnetki iz družinskih albumov sta ustvarili dokument časa, ki pomemben del skupne preteklosti ohranja pred pozabo. V oddaji tudi o tem: - Trg Evrope med obema Goricama v znamenju mladih. - Danes praznuje Občina Pivka. - V Ajdovščini poteka 14. Rally Vipavska dolina.
V sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture bodo nocoj v goriškem Kinemaxu predvajali premiero celovečernega dokumentarnega filma Ne pozabi me. Avtorici Nadja Velušček in Anja Medved v njem raziskujeta spomine na drugo svetovno vojno skozi oči otrok in mladostnikov. Z osebnimi pričevanji, zbranimi na obeh straneh meje, in z arhivskimi posnetki iz družinskih albumov sta ustvarili dokument časa, ki pomemben del skupne preteklosti ohranja pred pozabo. V oddaji tudi o tem: - Trg Evrope med obema Goricama v znamenju mladih. - Danes praznuje Občina Pivka. - V Ajdovščini poteka 14. Rally Vipavska dolina.
Za mariborskimi svetniki je burna seja. Med drugim so sprejeli rekordna proračuna za letos in prihodnje leto in investicijski dokument za obnovo Gregorčičeve ulice in Maistrovega trga. Obe točki sta poskrbeli za razburkano razpravo in tudi dve obstrukciji.
Za mariborskimi svetniki je burna seja. Med drugim so sprejeli rekordna proračuna za letos in prihodnje leto in investicijski dokument za obnovo Gregorčičeve ulice in Maistrovega trga. Obe točki sta poskrbeli za razburkano razpravo in tudi dve obstrukciji.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala 2. svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V drugem delu filma so predstavljeni dogodki po kapitulaciji Nemčije, ko so ljudje po Evropi že slavili mir in svobodo. Po osvoboditvi Ljubljane so na drugih delih slovenskega ozemlja še vedno potekali boji. Nemška vojska in njeni zavezniki, ustaši, četniki in domobranci, se niso želeli predati in so se umikali proti zahodnim zaveznikom, na Koroško. Prišlo je do bojev, požiganja vasi in ubijanja civilistov, dokler ni 15. maja 1945 konec vojne dočakala tudi Slovenija. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala 2. svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V drugem delu filma so predstavljeni dogodki po kapitulaciji Nemčije, ko so ljudje po Evropi že slavili mir in svobodo. Po osvoboditvi Ljubljane so na drugih delih slovenskega ozemlja še vedno potekali boji. Nemška vojska in njeni zavezniki, ustaši, četniki in domobranci, se niso želeli predati in so se umikali proti zahodnim zaveznikom, na Koroško. Prišlo je do bojev, požiganja vasi in ubijanja civilistov, dokler ni 15. maja 1945 konec vojne dočakala tudi Slovenija. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!
V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Katastrofa ob jezer Kivu je izjemen potopisni dokumentarni film Jožeta Možine, ki je malo po izbruhu vulkana Niragongo obiskal najbolj prizadeto mesto Goma ob jezeru Kivu. Ob beleženju posledic vulkanskega izbruha se nem predstavi slovenski misijonar primorski rojak Danilo Lisjak in z njim pomaga avtor odstreti resnično katastrofo, ki pesti prebivalstvo Ruande in Vhodnega Konga, kjer je zaradi vojne razseljenih več milijonov ljudi. Spoznamo lokalno tradicijo, spor med Hutuji in Tuciji, ki je privedel do genocida v Ruandi. V centru za zapuščeno mladino, ki ga vodil Slovenec Lisjak se avtor oddaje s pomočjo predstavnika Rdečega križa pogovarja z otroki vojaki – temu fenomenu afriških vojn, ki predstavlja najhujšo zlorabo mladih ljudi. V filmu se prepletata podoba idilične pokrajine in grozot vojne, gre za pomemben dokument iz tistega dela afriškega kontinenta, ki je praktično pozabljen in daleč od oči svetovne javnosti.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V prvem delu filma so predstavljene razmere v Evropi, potem ko se je nemški vojaški stroj po skoraj šestih letih znašel pred neizogibnim porazom. Hitler je storil samomor, zavezniki so osvobajali mesta in države in 8. maja 1945 je Nemčija podpisala kapitulacijo. Čez slovensko ozemlje so se z Balkana proti Avstriji pomikale obsežne vojaške enote, nemška armada E, ustaši, četniki in drugi sodelavci okupatorja, skupaj okoli 400.000 vojakov. Številčna vojaška sila je celo ogrožala obstoj slovenskega partizanskega gibanja. Kljub temu so slovenski partizani skupaj s štirimi jugoslovanskimi armadami osvobajali slovensko ozemlje ter osvobodili Ljubljano in Trst. 1. del se konča s prihodom slovenske vlade iz Ajdovščine v Ljubljano. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
Dokumentarni film Dan zmage opisuje dogodke pred 80 leti, ko se je končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala 60 milijonov človeških življenj. V prvem delu filma so predstavljene razmere v Evropi, potem ko se je nemški vojaški stroj po skoraj šestih letih znašel pred neizogibnim porazom. Hitler je storil samomor, zavezniki so osvobajali mesta in države in 8. maja 1945 je Nemčija podpisala kapitulacijo. Čez slovensko ozemlje so se z Balkana proti Avstriji pomikale obsežne vojaške enote, nemška armada E, ustaši, četniki in drugi sodelavci okupatorja, skupaj okoli 400.000 vojakov. Številčna vojaška sila je celo ogrožala obstoj slovenskega partizanskega gibanja. Kljub temu so slovenski partizani skupaj s štirimi jugoslovanskimi armadami osvobajali slovensko ozemlje ter osvobodili Ljubljano in Trst. 1. del se konča s prihodom slovenske vlade iz Ajdovščine v Ljubljano. V filmu poleg zgodovinarjev sodeluje tudi deset udeležencev vojne, takratnih partizanov, kurirjev in aktivistov, kar mu daje še posebej pristno noto. Zaradi številnih fotografij in filmskih posnetkov iz tistega časa gre za pomemben zgodovinski dokument. Scenarij in režija Zvezdan Martić.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
1. maja se v Novi Gorici začenja drugi izmed osrednjih in najbolj množičnih dogodkov Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica-Gorica - Pohod za Evropo. Med 1. in 10. majem bo v obeh Goricah potekal bogat program, ki bo združil kulturo, šport in zabavo ter obudil zgodovinski spomin na Pohode prijateljstva, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih presegli meje - dobesedno in simbolno.Prvi pohod je potekal leta 1976, v času, ko je železna zavesa še ločevala Vzhod in Zahod. A ravno meja med obema Goricama je bila takrat ena najbolj odprtih v Evropi. Leta 1985 se je pohoda udeležilo več kot devet tisoč ljudi. Župan takratne skupščine občine Nova Gorica Danilo Bašin se spominja, da je čezmejni utrip med mestoma odražal tudi širše politične odnose med Italijo in Jugoslavijo. Istega leta je Bašin s takratnim goriškim županom podpisal prvi uradni dokument o čezmejnem sodelovanju med mestoma - simbolen korak, ki je tlakoval pot do današnje skupne Evropske prestolnice kulture. Z njim se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler. Na fotografiji starodavno naselje v občini Naborjet - Ovčja vas v Videmski pokrajini v Italiji, v središču naselja je župnijska cerkev; foto: Wikipedija
Cerkev je bila skozi stoletja osrednji javni prostor govorjene in pisane slovenske besede. Že Brižinski spomeniki, ki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najzgodnejši dokument slovenske kulture, so povezani s cerkvijo. Nekatera besedila teh spomenikov se nanašajo tudi na veliko noč, najpomembnejši krščanski praznik. V času tega praznika skozi pogovor, ki je nastal v sodelovanju Programa Ars Radia Slovenija, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, razmišljamo, kakšna je bila vloga cerkve pri oblikovanju slovenščine in kakšen je bil pri tem njen pomen za slovensko besedo in slovensko kulturo v Avstriji in Italiji, pa tudi kako pomembno mesto ima tam cerkev pri ohranjanju slovenščine danes. Sodelujejo prof. dr. Edvard Kovač, Marko Tavčar in Andrej Lampichler. Na fotografiji starodavno naselje v občini Naborjet - Ovčja vas v Videmski pokrajini v Italiji, v središču naselja je župnijska cerkev; foto: Wikipedija
Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.
Danes je prvi prelomni trenutek za pokojninsko reformo. Socialni partnerji bodo po mesecih pogajanj podpisovali predvidoma usklajen dokument. - Unija pospešeno pripravlja protiukrepe na ameriške carine. V sredo začnejo veljati 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države. - V Bologni v Italiji začetek največjega mednarodnega knjižnega sejma otroške in mladinske literature. Po lanskem gostovanju Slovenije letos v središču Estonija. - Planiški konec tedna popolnoma slovenski: Domen Prevc z 254-imi metri in pol postavil nov svetovni rekord, Anže Lanišek prvič zmagal na letalnici bratov Gorišek.
Mariborski svetniki bodo ta teden potrjevali investicijski dokument o dolgo pričakovani obnovi dotrajane Tržnice Tabor. O podrobnostih v tokratni Radijski tribuni.
Mariborski svetniki bodo ta teden potrjevali investicijski dokument o dolgo pričakovani obnovi dotrajane Tržnice Tabor. O podrobnostih v tokratni Radijski tribuni.
O tem naj bi odločali na eni prihodnjih sej. Izhodišča je skupaj s strokovnimi službami vseh občin pripravila idrijsko-cerkljanska razvojna agencija. Kot so poudarli na seji sveta regije, je to izjemno pomemben dokument, ki bo podlaga tudi za pripravo državnih dokumentov, in bo vplival na prihodnji razvojni potencial regije. V oddaji tudi o tem: - Zaradi težav s turškim gradbincem drugi tir ne bi smel zamujati. - Asfaltna baza v Vrtojbi na Evropsko sodišče. - Začela se je prenova skladišča Liberats v Kopru.
O tem naj bi odločali na eni prihodnjih sej. Izhodišča je skupaj s strokovnimi službami vseh občin pripravila idrijsko-cerkljanska razvojna agencija. Kot so poudarli na seji sveta regije, je to izjemno pomemben dokument, ki bo podlaga tudi za pripravo državnih dokumentov, in bo vplival na prihodnji razvojni potencial regije. V oddaji tudi o tem: - Zaradi težav s turškim gradbincem drugi tir ne bi smel zamujati. - Asfaltna baza v Vrtojbi na Evropsko sodišče. - Začela se je prenova skladišča Liberats v Kopru.
Državni zbor bo danes potrdil resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bo nadomestila 20 let star dokument. Pristojni odbor jo je potrdil brez glasu proti. V njej je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije, na podlagi katerih bo protikorupcijska komisija pripravila akcijski načrt. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev neenotna v zvezi z dogovorom o nenapadanju energetske infrastrukture in v morju. - Srbski predsednik Vučić na srečanju v Bruslju zanikal uporabo zvočnega topa in obljubil pojasnila. - Neja Dvornik s šestim mestom na zadnjem veleslalomu sezone dosegla uvrstitev kariere.
Državni zbor bo danes potrdil resolucijo o preprečevanju korupcije, ki bo nadomestila 20 let star dokument. Pristojni odbor jo je potrdil brez glasu proti. V njej je opisanih 77 strateških ciljev pri odpravi korupcije, na podlagi katerih bo protikorupcijska komisija pripravila akcijski načrt. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev neenotna v zvezi z dogovorom o nenapadanju energetske infrastrukture in v morju. - Srbski predsednik Vučić na srečanju v Bruslju zanikal uporabo zvočnega topa in obljubil pojasnila. - Neja Dvornik s šestim mestom na zadnjem veleslalomu sezone dosegla uvrstitev kariere.
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
Socialni partnerji so prejeli čistopis novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; tako imenovani ZPIZ-2O in dokument, kjer so predlogi podrobneje razloženi. Gre za težko pričakovane spremembe pokojninske zakonodaje o katerih so se socialni partnerji pogajali vse od jeseni (september), v začetku tega tedna pa končali pogajanja. Zavezali so se, da vsebine ne bodo komentirali, zato je vse gradivo še neuradno. Na Radiu Slovenija smo pridobili čistopis in obrazložitev členov. Gre za dva obsežna – po 60 strani dolga dokumenta. Večina tistega kar smo poročali do sedaj – upokojitveni pogoji, daljše referenčno obdobje, odmerni odstotki in nov zimski dodatek – je v dokumentu podrobno razloženo. Več v pogovoru z Urško Valjavec
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pogajanja o pokojninski reformi se prevešajo v drugo polovico. Na Radiu Slovenija smo neuradno pridobili dokument, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. V oddaji tudi o tem: Ameriški predsednik Trump uvedel sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Evropska komisija se bo sestala s poljsko vlado. V ospredju pogovorov varnost in obramba. Obnova Kulturnega doma Brežice prehaja v zadnjo fazo.
Pogajanja o pokojninski reformi se prevešajo v drugo polovico. Na Radiu Slovenija smo neuradno pridobili dokument, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. V oddaji tudi o tem: Ameriški predsednik Trump uvedel sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. Evropska komisija se bo sestala s poljsko vlado. V ospredju pogovorov varnost in obramba. Obnova Kulturnega doma Brežice prehaja v zadnjo fazo.
Vseh 12 primorskih občin, ki sodelujejo pri skoraj 117 milijonov evrov težkem projektu regijske vodooskrbe, je do konca preteklega leta potrdilo investicijski dokument. To pomeni, da je naložbo uvrstilo v svoje proračune in se zavezalo k financiranju lastnih deležev. Zdaj pripravljajo dokumentacijo, da bodo lahko oddale vlogo na ministrstvo za naravne vire in prostor za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev.
Vseh 12 primorskih občin, ki sodelujejo pri skoraj 117 milijonov evrov težkem projektu regijske vodooskrbe, je do konca preteklega leta potrdilo investicijski dokument. To pomeni, da je naložbo uvrstilo v svoje proračune in se zavezalo k financiranju lastnih deležev. Zdaj pripravljajo dokumentacijo, da bodo lahko oddale vlogo na ministrstvo za naravne vire in prostor za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju elektronske glasbe pri nas. Konec sedemdesetih je bil čas sprememb. V Slovenijo je najprej z malo ploščo in potem celovečernim prvencem Pankrtov Dolgcajt pljusknil punk ter nova generacija kantavtorjev, ki je glasno in brezkompromisno slavila kulturo »naredi sam.« Vendar se nikjer in v nobenem primeru na tej strani Alp tovrstno razmišljanje ni bolj ustrezno opredmetilo, kot na primeru Mihe Kralja. Pojmovanje naredi sam je razširil. Vse je naredil sam, a tudi po svoje. 25. maja 1973 je pod zaporedno številko 1 novoustanovljene založbe Virgin izšel album Mikea Oldfielda – Tubular Bells. V grobem je napovedal, da po letih glasbenega kolektivizma v ospredje stopajo posamezniki, ki bodo zveneli kot bend ali orkester. Miha Kralj, je – če že ni hodil pred časom – hodil vštric z njim, le da takrat mnogi tega še niso vedeli. V ušesih je namreč še vedno šumela Sava, v kulturnih domovih na sobotnih plesih pa se je na veliko plesalo na velike uspešnice skupine Prah. V obeh predzgodbah se je Kralj kalil in pripravljal teren. S pomočjo (pretihotapljenih) inovacij se je vse bolj osamosvajal in v številne plesne dvorane, vključno z legendarno Emonsko kletjo, vstopal kot »one-man-band«. Dokler se ni odločil za izlet v neznano. Leta 1980 je zasijala Andromeda, vesoljska simfonija, dokument časa in album, ki je bil tako drugačen, da so ga morali izdati v Beogradu. Skoraj istočasno pa so mu zaradi podobnosti z Jean-Michelom Jarreom prilepili etiketo: jugoslovanski Jean-Michel Jarre. Film Električne sanje je film o Mihi Kralju, o spregledanem pionirju tihotapljenja in elektronske glasbe pri nas, ki se – ne glede, da je prodal na deset tisoče plošč – preživlja z igranjem na nedeljskih plesih in veselicah. Nastopil je čas, da njegova zgodba pride med nas, da se gledalcem predstavi izjemen človeški in umetniški karakter in da Miha Kralj ne bo več nekdo, temveč človek z imenom in priimkom pred portretom ali skladbami.
Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Oddaja je namenjena pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti.
Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser
Radijska dokumentarna zgodba SLO POP dokument osvetljuje specifični gledališki proces gledališkega koncerta Slovenska popevka, koprodukcija SMG in CUDV Dolfke Boštjančič Draga pri Igu, ki je povezal ljudi s posebnimi potrebami in profesionalne dramske igralce v skupno zgodbo in izkušnje ustvarjalcev, hkrati pa z raznolikimi sogovorniki in s pojmi inkluzija, krivda, odpuščanje in predvsem sprejemanje poskuša v širokem kotu razmišljati o bolj umirjeni, preudarni, empatični sodobni družbi in svetu strpnosti. O vsem tistem torej, kar nam že močno in nevarno primanjkuje. Dokumentarec je nastal znotraj mednarodnega projekta European Radio Project na pobudo Bavarskega radia. Tematsko izhodišče sta bila pojma krivda in odpuščanje v najširšem pomenu, v njem pa sodeluje 7 držav s samostojnimi ustvarjalci, pretežno iz nacionalnih radijskih hiš. Poleg Slovenije še Češka, Finska, Italija, Latvija, Nemčija in Slovaška. Projekt je bil uspešen na mednarodnem razpisu programa Reporters in the Filed, ki ga financira fundacija Robert Bosch Stiftung z namenom spodbujanja neodvisnega novinarstva in obravnave ključnih družbenih tem. Avtor in režiser Klemen Markovčič, Radio Slovenija Tonski mojster Urban Gruden Izvirna glasba Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Sofinancirano Reporters in the Field/Robert Bosch Stiftung Trajanje 24' 29'' Oktober 2019 Intervjuvanci Boris Benko Diego Barrios Ross Dr. Valerija Bužan Borko Horvat Željko Hrs Klara Kastelec Zdravko Kosić Andreja Lazar Jolanda Lazar Dr. Metka Novak Blaž Pirman Matjaž Pograjc * Zasnova in vodenje posebne pogovorne oddaje Klemen Markovčič Tehnilčna realizacija Vladimir Jovanović December 2019 Sogovorniki Dr. Valerija Bužan, specilana pedagoginja Miha Lobnik, zagovornik enoakosti Matjaž Pograjc, režiser
Danes so začeli veljati zaostreni protikoronski ukrepi, med drugim glede zbiranja, nošenja mask in preverjanja pogojev PCT. Po besedah informacijske pooblaščenke zakon dovoljuje vpogled v osebni dokument ob preverjanju izpolnjevanja omenjenih pogojev. Prah medtem dviguje napovedano samotestiranje učencev in dijakov, ki bo od ponedeljka v šolah. Nelagodje se že širi po družbenih omrežjih, opozarjajo v Združenju ravnateljev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenska tiskovna agencija bo končno dobila sredstva za opravljanje javne službe za letos. Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je prepričan, da je bila njegova predčasna razrešitev izključno politično motivirana in pravico iskal na sodišču. Med udeleženci podnebne konference v Glasgowu kar 500 lobistov industrije fosilnih goriv.
Danes so začeli veljati zaostreni protikoronski ukrepi, med drugim glede zbiranja, nošenja mask in preverjanja pogojev PCT. Po besedah informacijske pooblaščenke zakon dovoljuje vpogled v osebni dokument ob preverjanju izpolnjevanja omenjenih pogojev. Prah medtem dviguje napovedano samotestiranje učencev in dijakov, ki bo od ponedeljka v šolah. Nelagodje se že širi po družbenih omrežjih, opozarjajo v Združenju ravnateljev. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenska tiskovna agencija bo končno dobila sredstva za opravljanje javne službe za letos. Nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je prepričan, da je bila njegova predčasna razrešitev izključno politično motivirana in pravico iskal na sodišču. Med udeleženci podnebne konference v Glasgowu kar 500 lobistov industrije fosilnih goriv.
Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva
Kakšni so vladni načrti glede pokojninske reforme? Neuradno smo pridobili dokument, ki bo danes na mizah socialnih partnerjev. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje. Med drugim bi se odmerni odstotek zvišal vsako leto in ob koncu prehodnega obdobja znašal 70. Druge teme: - Ameriški predsednik Trump odobril sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču - Poljska na čelu Evropske unije pridobiva vse večji vpliv, tudi zaradi utrjevanja vezi z Združenimi državami in političnih kriz v Franciji in Nemčiji - Slovenske košarkarice po zmagi nad Bolgarkami le še korak oddaljene od evropskega prvenstva
Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.
Socialni partnerji so v okviru ekonomsko-socialnega sveta danes nadaljevali pogajanja o pokojninski reformi. Potekala so za zaprtimi vrati, izjav po srečanju ni bilo, smo pa na Radiu Slovenija pred tem neformalno pridobili dokument ministrstva za delo, ki med drugim zajema starostne meje, odmerni odstotek in redno usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki: - Dijaki pristojnega ministra opozarjajo na varnost v šolah in dijaških domovih. - Mednarodno kazensko sodišče v primeru ameriških sankcij podprli dve tretjini njegovih članic. - Zahteva po vključitvi nerešenih manjšinskih vprašanj v pogodbo prihodnje avstrijske koalicije.
Mariborska občina, ki je po več kot treh desetletjih samostojne države še ena redkih občin brez sprejetega občinskega prostorskega načrta, bi lahko ta najpomembnejši prostorski dokument kmalu le dobila. Čaka le še na eno izmed številnih soglasij s strani države, napoveduje pa se tudi politična podpora.
Mariborska občina, ki je po več kot treh desetletjih samostojne države še ena redkih občin brez sprejetega občinskega prostorskega načrta, bi lahko ta najpomembnejši prostorski dokument kmalu le dobila. Čaka le še na eno izmed številnih soglasij s strani države, napoveduje pa se tudi politična podpora.
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Na Radiu Slovenija so pridobili dokument o pokojninski reformi, ki ga je pripravila vladna stran in o katerem se bodo socialni partnerji pogovarjali na današnji seji. Večina predlogov ima sedemletno prehodno obdobje - spremembe pokojninske zakonodaje bodo postopne in bi v polnosti začele veljati šele leta 2034. Gre za tako imenovani prvi vsebinski sklop V oddaji tudi o tem: - Anonimno pismo koprskemu zdravstvenemu domu očita nekatere domnevno sporne prakse - Izolska občina bo tudi letos subvencionirala obnovo fasad in streh v starem mestu - V Sežani bo prvi študijski program o oblikovanju materialov in digitalizaciji oblikovalskih procesov
Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.
Pozno sinoči se je v Bruslju končalo neformalno srečanje voditeljev članic Evropske unije, ki so največ pozornosti namenili krepitvi evropske obrambe in odnosom z novo ameriško administracijo, ki jo spet vodi Donald Trump. Ločeno so se pogovarjali z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem in z britanskim premierjem Kierom Starmerjem. Druge teme: - Trump začasno zamrznil višje carine za Mehiko in Kanado, tik preden bi danes začele veljati. - Kaj prinaša predlog prve celovite prenove medijskega zakona po več kot 20-ih letih? Dokument danes na poslanskih mizah. - Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu dobila Janez Vodičar in Irena Rosa. Za vrhunski mednarodni dosežek nagrajenih več nosilcev olimpijskih medalj.
Nadzorni svet Marjetice Koper je danes obravnaval in potrdil elaborat o oblikovanju cen v Kopru in Ankaranu. Dokument morata obravnavati še občinska sveta obeh občin, od njegove potrditve pa je odvisna tudi usoda aneksa o uskladitvi plač. V oddaji tudi o tem: - V idrijskem zdravstvenem domu za 32 ur na teden znova odpirajo dodatno ambulanto. - V Marezigah še tretjič iščejo najemnika trgovine. - Premiera monodrame Tako bližji tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Nadzorni svet Marjetice Koper je danes obravnaval in potrdil elaborat o oblikovanju cen v Kopru in Ankaranu. Dokument morata obravnavati še občinska sveta obeh občin, od njegove potrditve pa je odvisna tudi usoda aneksa o uskladitvi plač. V oddaji tudi o tem: - V idrijskem zdravstvenem domu za 32 ur na teden znova odpirajo dodatno ambulanto. - V Marezigah še tretjič iščejo najemnika trgovine. - Premiera monodrame Tako bližji tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
Jutri bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. V tem duhu bomo malce po 16-i predstavili knjigo Spomini Janka Oitzla; gre za dokument, ki predstavlja eno izmed mnogih usod koroških Slovencev, ki jim je plebiscit močno zaznamoval življenje. Predstavili bomo še knjižne novosti zbirke Moderni klasiki, med katerimi je klasično delo škotske književnosti – roman Zlata leta gospodične Jean Brodie; sprehodili pa se bomo tudi po razstavi Lojzeta Logarja, ki jo odpirajo v Galeriji Slovenj Gradec. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Jutri bo minilo 100 let od koroškega plebiscita. V tem duhu bomo malce po 16-i predstavili knjigo Spomini Janka Oitzla; gre za dokument, ki predstavlja eno izmed mnogih usod koroških Slovencev, ki jim je plebiscit močno zaznamoval življenje. Predstavili bomo še knjižne novosti zbirke Moderni klasiki, med katerimi je klasično delo škotske književnosti – roman Zlata leta gospodične Jean Brodie; sprehodili pa se bomo tudi po razstavi Lojzeta Logarja, ki jo odpirajo v Galeriji Slovenj Gradec. Vabljene in vabljeni k poslušanju!
Danes mineva natanko 250 let od takrat, ko je cesarica Marija Terezija izdala Splošno šolsko naredbo, dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Kako se je začelo? Odgovor na to vprašanje smo poiskali v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.
Danes mineva natanko 250 let od takrat, ko je cesarica Marija Terezija izdala Splošno šolsko naredbo, dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Kako se je začelo? Odgovor na to vprašanje smo poiskali v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani.
Skoraj 200 tisoč obiskov na dan beleži spletni portal jezikovnih virov Fran, ki na enem mestu združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po zadnji raziskavi, ki so jo lani opravili na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, je skoraj večina vprašanih dejala, da dostopa do enojezičnih slovarjev v elektronski obliki, kar 91 odstotkov z računalnika, s telefona 34 odstotkov. Modernizacija slovarjev in prenos iz knjižne v elektronsko obliko je nujna za tehnološko družbo, pravi dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki še doda, da je vsak slovar verodostojen dokument svojega časa. In končno smo jim v tem času tudi v Sloveniji posvetili dan – 16. oktober je namreč mednarodni dan slovarjev, letos prvič tudi pri nas.
Skoraj 200 tisoč obiskov na dan beleži spletni portal jezikovnih virov Fran, ki na enem mestu združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Po zadnji raziskavi, ki so jo lani opravili na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, je skoraj večina vprašanih dejala, da dostopa do enojezičnih slovarjev v elektronski obliki, kar 91 odstotkov z računalnika, s telefona 34 odstotkov. Modernizacija slovarjev in prenos iz knjižne v elektronsko obliko je nujna za tehnološko družbo, pravi dr. Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki še doda, da je vsak slovar verodostojen dokument svojega časa. In končno smo jim v tem času tudi v Sloveniji posvetili dan – 16. oktober je namreč mednarodni dan slovarjev, letos prvič tudi pri nas.
Vzgib za cikel je istoimenska knjiga režiserja in dolgoletnega profesorja na AGRFT Univerze v Ljubljani Aleša Jana, ki podrobno predstavlja bogato zgodovino radijske igre v Sloveniji. Knjigo je pod uredniškim vodstvom Anje Roškar, v zbirki Dokumenti letošnjega junija izdal Slovenski gledališki inštitut. Režiser Klemen Markovčič je ob 90. obletnici Radia Slovenija idejno in izvedbeno zasnoval šest oddaj, ki v ospredje postavljajo ključne mejnike in fenomene radijskoigrske umetnosti pri nas. Oddajo tvorijo razmisleki Aleša Jana, tematski povzetki iz knjige in izbrane igre kot zvočne povečave posameznih tem ali fenomenov. Sklepna, šesta oddaja Cikla s temo Radijska igra kot dokument v Evropskem letu kulturne dediščine širi pogled iz povečave na radio v širokem kotu. Ta je namreč s svojo vlogo in tehnologijo ustvarjalec in hranitelj ter čuvar slovenske kulturne dediščine ne samo na zvočnem, slušnem področju, temveč tudi eden izmed temeljev ohranjanja nacionalne tradicije in identitete. Kar je za tako majhen narod kakršen so Slovenci neprecenljive vrednosti. Avtor cikla, vodja pogovora in režiser oddaj Klemen Markovčič Tonski mojstri Tonski mojstri Urban Gruden, Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Bralec Renato Horvat Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2018 Oddaje so nastale ob sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta in 3. programa Radia Slovenija ? ARS.
Vzgib za cikel je istoimenska knjiga režiserja in dolgoletnega profesorja na AGRFT Univerze v Ljubljani Aleša Jana, ki podrobno predstavlja bogato zgodovino radijske igre v Sloveniji. Knjigo je pod uredniškim vodstvom Anje Roškar, v zbirki Dokumenti letošnjega junija izdal Slovenski gledališki inštitut. Režiser Klemen Markovčič je ob 90. obletnici Radia Slovenija idejno in izvedbeno zasnoval šest oddaj, ki v ospredje postavljajo ključne mejnike in fenomene radijskoigrske umetnosti pri nas. Oddajo tvorijo razmisleki Aleša Jana, tematski povzetki iz knjige in izbrane igre kot zvočne povečave posameznih tem ali fenomenov. Sklepna, šesta oddaja Cikla s temo Radijska igra kot dokument v Evropskem letu kulturne dediščine širi pogled iz povečave na radio v širokem kotu. Ta je namreč s svojo vlogo in tehnologijo ustvarjalec in hranitelj ter čuvar slovenske kulturne dediščine ne samo na zvočnem, slušnem področju, temveč tudi eden izmed temeljev ohranjanja nacionalne tradicije in identitete. Kar je za tako majhen narod kakršen so Slovenci neprecenljive vrednosti. Avtor cikla, vodja pogovora in režiser oddaj Klemen Markovčič Tonski mojstri Tonski mojstri Urban Gruden, Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Bralec Renato Horvat Produkcija Uredništva za kulturo, julij 2018 Oddaje so nastale ob sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta in 3. programa Radia Slovenija ? ARS.
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.
Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje. Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja. To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko.
Po treh letih od začetka prve faze projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave se stvari vendarle premikajo. Tudi dolgo pričakovana hidrološko-hidravlična študija za porečje Vipave, ki je temeljni dokument za vse protipoplavne ukrepe na in ob tej reki, naj bi bila zaključena do februarja. V oddaji tudi o tem: - Z Evropsko prestolnico kulture gradijo večjo prepoznavnost območja. - Na gradu Kromberk so sinoči predstavili knjigo nedavno preminulega sociologa, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja. - Slovenske rokometašice se bodo s tekmo proti Nemkam poslovile od evropskega prvenstva.
Po treh letih od začetka prve faze projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave se stvari vendarle premikajo. Tudi dolgo pričakovana hidrološko-hidravlična študija za porečje Vipave, ki je temeljni dokument za vse protipoplavne ukrepe na in ob tej reki, naj bi bila zaključena do februarja. V oddaji tudi o tem: - Z Evropsko prestolnico kulture gradijo večjo prepoznavnost območja. - Na gradu Kromberk so sinoči predstavili knjigo nedavno preminulega sociologa, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja. - Slovenske rokometašice se bodo s tekmo proti Nemkam poslovile od evropskega prvenstva.
Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš
Po koncu zasedanja škofovske sinode v Rimu smo obiskali celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Strnil je nekaj vtisov in vsebinskih poudarkov zaključnega dokumenta. Formacija je zdaj ena glavnih nalog Cerkve, poudarja sogovornik. »Dokument okrepi vabilo na sinodalno pot, skupno pot, da bi res lahko zaživeli drug z drugim, drug ob drugem, da bi se zavedali, kdo nas kliče in predvsem, zakaj. Da bi bili Cerkev v poslanstvu,« pove celjski škof. Foto: Matjaž Feguš
Ena izmed najbolj pomembnih obletnic leta, ki se izteka, je prav gotovo obletnica izdaje Splošne šolske naredbe. Letos je namreč minilo natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala ta prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? Odgovore smo iskali v oddaji Sledi časa, ki vam jo ponovno, kot zadnjo v tem letu, ponovno ponujamo v poslušanje.
Ena izmed najbolj pomembnih obletnic leta, ki se izteka, je prav gotovo obletnica izdaje Splošne šolske naredbe. Letos je namreč minilo natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala ta prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? Odgovore smo iskali v oddaji Sledi časa, ki vam jo ponovno, kot zadnjo v tem letu, ponovno ponujamo v poslušanje.
Govorili smo o izzivih dokumentarnega gledališča - umetniškega formata, v katerega je vpisana dvojnost intimne izpovedi in splošno sprejetih zgodovinskih dejstev; kritična distanca in sentimentalno obarvan pristop in ne nazadnje problematika spominjanja (in pozabljanja), ki se, lahko pa se tudi ne, uspe izogniti pristranskosti, cenzuri in prilagajanju. Naša gostja je bila dramaturginja in gledališka kritičarka Zala Dobovšek. Izhodišče našega pogovora pa je bila njena doktorska raziskava v nastajanju, ki nosi naslov Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Avtorica fotografije: Nada Žgank
Govorili smo o izzivih dokumentarnega gledališča - umetniškega formata, v katerega je vpisana dvojnost intimne izpovedi in splošno sprejetih zgodovinskih dejstev; kritična distanca in sentimentalno obarvan pristop in ne nazadnje problematika spominjanja (in pozabljanja), ki se, lahko pa se tudi ne, uspe izogniti pristranskosti, cenzuri in prilagajanju. Naša gostja je bila dramaturginja in gledališka kritičarka Zala Dobovšek. Izhodišče našega pogovora pa je bila njena doktorska raziskava v nastajanju, ki nosi naslov Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Avtorica fotografije: Nada Žgank
15. oktober je mednarodni dan bele palice. Zato ponujamo spet v poslušanje zanimivo reportažo: Mestna občina Nova Gorica je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
15. oktober je mednarodni dan bele palice. Zato ponujamo spet v poslušanje zanimivo reportažo: Mestna občina Nova Gorica je prva v Sloveniji pripravila Strateški načrt dostopnosti. Gre za dokument s smernicami za izvedbo kakovostnih rešitev težav z dostopnostjo do javnih ustanov, informacij in storitev. Načrt je namenjen predvsem občanom z različnimi oviranostmi. Matejo Grebenjak je zanimalo, kako si Novo Gorico predstavljajo slepi. Na sprehod po mestu vrtnic se je odpravila s članico Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
Christopher Hill je ameriški veleposlanik v Srbiji, ki ne skriva, da je na težkem diplomatskem mestu. V očeh številnih Srbov še danes pooseblja državo, ki je pred dobrima dvema desetletjema bombardirala Beograd. Veleposlanik Hill prav tako priznava, da je glede položaja Kosova, ko se pogovarja s predstavniki srbskih oblasti, še vedno veliko več vprašanj kot odgovorov. Hill je bil tudi član ekipe, ki je pripravljala Daytonski sporazum, in vztraja, da je sporazum kljub težavam še danes relevanten in obvezujoč dokument, odločilen za obstoj Bosne in Hercegovine. Voditelj: Edvard Žitnik
Christopher Hill je ameriški veleposlanik v Srbiji, ki ne skriva, da je na težkem diplomatskem mestu. V očeh številnih Srbov še danes pooseblja državo, ki je pred dobrima dvema desetletjema bombardirala Beograd. Veleposlanik Hill prav tako priznava, da je glede položaja Kosova, ko se pogovarja s predstavniki srbskih oblasti, še vedno veliko več vprašanj kot odgovorov. Hill je bil tudi član ekipe, ki je pripravljala Daytonski sporazum, in vztraja, da je sporazum kljub težavam še danes relevanten in obvezujoč dokument, odločilen za obstoj Bosne in Hercegovine. Voditelj: Edvard Žitnik
Ob zaključku triletne sinode papež poziva k spreobrnjenju tudi slovenske katoličane. Triletna sinoda o skupni hoji vseh krščenih je z oktobrskim zasedanjem v Vatikanu končana. Bila je posebna po dolžini, vrsti udeležencev in načinu dela. Poleg škofov so z volilnim glasom odločali tudi laiki, med njimi ženske. Ob koncu pa je na presenečenje vseh papež Frančišek sklepni dokument razglasil za apostolsko spodbudo vsem Cerkvam po svetu. H kakšnemu spreobrnjenju poziva tudi slovenske katoličane? V Cerkvi, tudi pri nas, se začenja novo obdobje reform različnih služb in struktur, da bodo služili človeku in Bogu. Nikodemovi večeri pa so letos v Ljubljani potekali na različnih lokacijah na temo molitev. Pred 25. leti sta Svetovna luteranska zveza in Katoliška cerkev podpisali Skupno izjavo glede nauka o opravičenju. Ob dnevu reformacije sta na pomemben korak sprave spomnila škofa Leon Novak in Peter Štumpf. Papež pa v novembru vabi k sočutju do staršev, ki so izgubili otroka. Ta družba naj živi, prepevajo ob godu svetega Martina Fantje z Viča.
Ob zaključku triletne sinode papež poziva k spreobrnjenju tudi slovenske katoličane. Triletna sinoda o skupni hoji vseh krščenih je z oktobrskim zasedanjem v Vatikanu končana. Bila je posebna po dolžini, vrsti udeležencev in načinu dela. Poleg škofov so z volilnim glasom odločali tudi laiki, med njimi ženske. Ob koncu pa je na presenečenje vseh papež Frančišek sklepni dokument razglasil za apostolsko spodbudo vsem Cerkvam po svetu. H kakšnemu spreobrnjenju poziva tudi slovenske katoličane? V Cerkvi, tudi pri nas, se začenja novo obdobje reform različnih služb in struktur, da bodo služili človeku in Bogu. Nikodemovi večeri pa so letos v Ljubljani potekali na različnih lokacijah na temo molitev. Pred 25. leti sta Svetovna luteranska zveza in Katoliška cerkev podpisali Skupno izjavo glede nauka o opravičenju. Ob dnevu reformacije sta na pomemben korak sprave spomnila škofa Leon Novak in Peter Štumpf. Papež pa v novembru vabi k sočutju do staršev, ki so izgubili otroka. Ta družba naj živi, prepevajo ob godu svetega Martina Fantje z Viča.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Leta 1582 je vikar Andrej Recelj iz male vasi Raka na Dolenjskem iz nemščine prevedel pravni dokument, ki je urejal razmerja med najemniki vinogradov. Tem so takrat rekli »gora«, zato se je tudi ta prevod imenoval »Gorske bukve«. Zanimive so zato, ker so bile edini pravni dokument v slovenskem jeziku do 18. stoletja. Strokovnjaki z različnih področij so preučili skrivnostni rokopis Gorskih bukev in ugotovili, da je to prepis Recljevih bukev. Zanimalo jih je, kje so ga uporabljali, dokazali njegovo starost, ga prevedli v današnjo slovenščino in ugotavljali, ali je v edinem katoliškem tekstu protestantskega časa kakšna podobnost z jezikom protestantov. Danes na Raki sicer pijejo drugačno vino, kot so ga v času Gorskih bukev , a vinogradniki se še vedno trudijo za ohranitev stare tradicije vinogradništva, ki daje pečat kraju že skoraj petsto let.
Leta 1582 je vikar Andrej Recelj iz male vasi Raka na Dolenjskem iz nemščine prevedel pravni dokument, ki je urejal razmerja med najemniki vinogradov. Tem so takrat rekli »gora«, zato se je tudi ta prevod imenoval »Gorske bukve«. Zanimive so zato, ker so bile edini pravni dokument v slovenskem jeziku do 18. stoletja. Strokovnjaki z različnih področij so preučili skrivnostni rokopis Gorskih bukev in ugotovili, da je to prepis Recljevih bukev. Zanimalo jih je, kje so ga uporabljali, dokazali njegovo starost, ga prevedli v današnjo slovenščino in ugotavljali, ali je v edinem katoliškem tekstu protestantskega časa kakšna podobnost z jezikom protestantov. Danes na Raki sicer pijejo drugačno vino, kot so ga v času Gorskih bukev , a vinogradniki se še vedno trudijo za ohranitev stare tradicije vinogradništva, ki daje pečat kraju že skoraj petsto let.