Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V okviru javnih evropskih televizij že več kot pol stoletja nastajajo skupni projekti in kakovostni TV programi za odrasle in otroke. V okviru EBU (European Broadcasting Union) delovne skupine za otroški in mladinski program že več kot 30 let članice ustvarjajo dokumentarne filme za izmenjavo. Vsaka sodelujoča država posname svoj film, na račun tega pa ima pravico do predvajanja vseh ostalih filmov sodelujočih držav…
Otroški in mladinski program TV Slovenija sodeluje v izmenjavah že od leta 1990.
Dokumentarni filmi prikazujejo otroke, ki skozi lastno videnje in na njim lasten način predstavljajo neko pomembno obdobje v svojem življenju.
Dolžina vsakega filma je 15 minut. Dokumentarni filmi so namenjeni izbrani ciljni skupini otroških gledalcev, in sicer od 10 do 12-letnim otrokom.
V ospredju filma je 12 letni Leon iz Destrnika pri Ptuju. S prijateljem Janom, tudi starim 12 let, obdelujeta lasten zelenjavni vrt! Kaj vrt, celo njivo imata zase! Načrtujeta, da bosta vse pridelke na koncu tudi prodala, in to na pravi tržnici s posebnim imenom pridelovalca. Snemanje je potekalo od aprila do konca junija, toliko časa je namreč potekalo delo: najprej oranje in rahljanje ter priprave zemlje, nato izbira poljščin… Sledi saditev in sejanje, …pa čakanje ter opazovanje, zalivanje, če je zemlja izsušena… Končno sledi pobiranje pridelkov, čiščenje in priprava le-teh za prodajo, pot na tržnico in … prodajanje! Tudi to je posebna spretnost, ki se je Leon in Jan tudi hitro naučita. Še bosta prišla in prihodnje leto bosta spet vrtnarila! Ob njuni nevsakdanji dejavnosti spoznamo še Leonovo družino in življenje ter delo na kmetiji. … In kako lepo je, če lahko uresničuješ svoje sanje. Naša filmska zgodba beleži, kako dobro Leonu in Janu to uspeva, saj je vrtnarjenje njuna strast.
V ospredju filma je 12 letni Leon iz Destrnika pri Ptuju. S prijateljem Janom, tudi starim 12 let, obdelujeta lasten zelenjavni vrt! Kaj vrt, celo njivo imata zase! Načrtujeta, da bosta vse pridelke na koncu tudi prodala, in to na pravi tržnici s posebnim imenom pridelovalca. Snemanje je potekalo od aprila do konca junija, toliko časa je namreč potekalo delo: najprej oranje in rahljanje ter priprave zemlje, nato izbira poljščin… Sledi saditev in sejanje, …pa čakanje ter opazovanje, zalivanje, če je zemlja izsušena… Končno sledi pobiranje pridelkov, čiščenje in priprava le-teh za prodajo, pot na tržnico in … prodajanje! Tudi to je posebna spretnost, ki se je Leon in Jan tudi hitro naučita. Še bosta prišla in prihodnje leto bosta spet vrtnarila! Ob njuni nevsakdanji dejavnosti spoznamo še Leonovo družino in življenje ter delo na kmetiji. … In kako lepo je, če lahko uresničuješ svoje sanje. Naša filmska zgodba beleži, kako dobro Leonu in Janu to uspeva, saj je vrtnarjenje njuna strast.
10- letni Jan iz Kopra, obmorskega mesta v Sloveniji, obožuje robote. Zelo zabavno se mu zdi igrati z njimi, še bolj zanimivo je, če jim sam daješ naloge. Jan posveča ves njegov prosti čas tej dejavnosti. Je del skupine mladih sestavljalcev robotov iz kock, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje v robotikii, FLL. Poleg tega pa se morajo vedno izkazati še pri dobrodelnem projektu. Letošnji izziv je najti rešitev, ki bi pomagala starejšim ljudem. Razlike med generacijami nenadoma izginejo. V dokumentarnem filmu vidimo, da ti projekti mladim ustvarjalcem/izumiteljem/ približajo generacije svojih staršev ali celo starih staršev.Čeprav so starejši ljudje videti drugačni od otrok, je Jan prepričan, da bo on še vedno mlad po srcu, tudi če bo dosegel visoko starost in imel sive lase. Skoraj tako, kot njihovi dedki in babice, kaj ne? Scenarij in režija: Nina Blažin
10- letni Jan iz Kopra, obmorskega mesta v Sloveniji, obožuje robote. Zelo zabavno se mu zdi igrati z njimi, še bolj zanimivo je, če jim sam daješ naloge. Jan posveča ves njegov prosti čas tej dejavnosti. Je del skupine mladih sestavljalcev robotov iz kock, ki se pripravljajo na mednarodno tekmovanje v robotikii, FLL. Poleg tega pa se morajo vedno izkazati še pri dobrodelnem projektu. Letošnji izziv je najti rešitev, ki bi pomagala starejšim ljudem. Razlike med generacijami nenadoma izginejo. V dokumentarnem filmu vidimo, da ti projekti mladim ustvarjalcem/izumiteljem/ približajo generacije svojih staršev ali celo starih staršev.Čeprav so starejši ljudje videti drugačni od otrok, je Jan prepričan, da bo on še vedno mlad po srcu, tudi če bo dosegel visoko starost in imel sive lase. Skoraj tako, kot njihovi dedki in babice, kaj ne? Scenarij in režija: Nina Blažin
Anže je na prvi pogled tipičen enajstletnik, ki se rad druži in igra s svojimi vrstniki, obiskuje šolo, ima rad glasbo, živali, šport…, ima tudi najboljšega prijatelja Smiljana! Ko sta se spoznala, je bil Smiljan prepričan, da Anže ne more biti dober prijatelj, saj je bil molčeč, deloval je odmaknjeno in vzvišeno … Potem pa je Smiljan izvedel za Anžetovo posebnost in pričel ga je spoznavati s popolnoma druge plati: Anže je namreč aktivni športnik. Prav nič vsakdanjega športa si ni izbral: trenira in tekmuje v hitrostnem rolanju! Kar ima večina nas za razvedrilo, pomeni Anžetu tekmovalno udejstvovanje. Zbral je že veliko pokalov in priznanj, zato se zdaj pripravlja na največji izziv: rolerski polmaraton! 21 kilometrov je najdaljša preizkušnja in za to so potrebne posebne priprave. Še dobro, da je trener kar njegov oče, sotekmovalec pa tudi njegov brat Gal. Bo Anže kos temu izzivu? Bomo videli, vsekakor pa ga bodo na tekmi v Zagrebu spodbujali prav vsi domači!
Anže je na prvi pogled tipičen enajstletnik, ki se rad druži in igra s svojimi vrstniki, obiskuje šolo, ima rad glasbo, živali, šport…, ima tudi najboljšega prijatelja Smiljana! Ko sta se spoznala, je bil Smiljan prepričan, da Anže ne more biti dober prijatelj, saj je bil molčeč, deloval je odmaknjeno in vzvišeno … Potem pa je Smiljan izvedel za Anžetovo posebnost in pričel ga je spoznavati s popolnoma druge plati: Anže je namreč aktivni športnik. Prav nič vsakdanjega športa si ni izbral: trenira in tekmuje v hitrostnem rolanju! Kar ima večina nas za razvedrilo, pomeni Anžetu tekmovalno udejstvovanje. Zbral je že veliko pokalov in priznanj, zato se zdaj pripravlja na največji izziv: rolerski polmaraton! 21 kilometrov je najdaljša preizkušnja in za to so potrebne posebne priprave. Še dobro, da je trener kar njegov oče, sotekmovalec pa tudi njegov brat Gal. Bo Anže kos temu izzivu? Bomo videli, vsekakor pa ga bodo na tekmi v Zagrebu spodbujali prav vsi domači!