Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.
Poročali smo že, da se v komenskem dnevnem centru za starejše občane soočajo z upadanjem števila uporabnikov. Hišo dobre volje trenutno obiskujejo štirje starostniki, ki se v dnevnem centru zadržijo od štiri do največ šest ur. To pa je premalo za finančno vzdržnost. ...v oddaji tudi o tem: - Povečuje se število mest za deficitarne poklice. - Na Reki se danes začenjajo Dnevi slovenske kulture. - Krogla na silvestrovo zadela občanko v Parecagu: dejanje ni bilo naklepno, temveč nespametno. - Na olimpijskih tekmovališčih se danes predstavlja petnajst slovenskih športnic in športnikov.
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini.
Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini.
V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.
V naslednjih dveh do treh tednih bodo Združene države Amerike Iran napadale še posebej močno. Donald Trump napoveduje, da jih bo vrnil »v kameno dobo, kamor sodijo.« Žal vse več avtokratov po svetu dela vse, da bomo na koncu v kameni dobi pristali vsi. Izraelsko-iranska skupine Sistanagila, ki deluje v Berlinu, medtem s svojim ustvarjanjem sporoča, da medsebojno poslušanje in radovednost povezujeta. Pravijo, da težava niso ljudje, ampak vlade in politiki.
Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.
Obiskali smo Teden slovenske drame, kjer je potekala razprava o položaju umetnosti v času političnih napetosti. Na okrogli mizi Hiša za goste: Umetniška svoboda na kocki – gledališče v politično zaznamovanih kontekstih, so ustvarjalci in teoretiki razmišljali o mejah svobode, odgovornosti in pritiskih, ki oblikujejo sodobno gledališče. V Galeriji Vžigalica pa je na ogled razstava Slikarska dirka anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO. Gre za sklepni poudarek cikla, ki raziskuje pluralnost pristopov, tehnik in pozicij slikarstva kot medija.
Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.
Policisti vandalov, ki so pred nekaj tedni razdejali mariborski Mestni park, še niso prijeli. Medtem na občini ob okrepljeni prisotnosti redarjev in policije v parku razmišljajo tudi o uvedbi dodatnih ukrepov, a jih pri tem precej omejuje zakonodaja.
Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.
Noč je prinesla nekoliko olajšanja za prebivalce območij, kjer je v minulih dneh pihal močan severni veter. Začenja se sanacija škode, ki je ponekod velika. Službe elektrodistributerjev bodo skušale odpraviti zadnje napake in zagotoviti elektriko vsem odjemalcem. V oddaji tudi: - Združene države napovedujejo končanje vojne v Iranu v nekaj tednih. - V Kranju s podelitvijo stanovskih nagrad dvignili zastor Tedna slovenske drame. - V razprodani Planici danes prvič tekma skakalk.
Pogonska goriva so od danes občutno dražja, povpraševanje potrošnikov se je zmanjšalo. Petrol bi lahko pomanjkanje na nekaterih črpalkah odpravil do petka. Druge teme: - V SDS dvomijo o verodostojnosti predčasnega glasovanja - Izrael napoveduje zavzetje juga Libanona - V Ljubljani zaradi gradbenih del v prihodnjih tednih motnje v prometu
Pogonska goriva so od danes občutno dražja, povpraševanje potrošnikov se je zmanjšalo. Petrol bi lahko pomanjkanje na nekaterih črpalkah odpravil do petka. Druge teme: - V SDS dvomijo o verodostojnosti predčasnega glasovanja - Izrael napoveduje zavzetje juga Libanona - V Ljubljani zaradi gradbenih del v prihodnjih tednih motnje v prometu
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
V novi epizodi gledamo v čarobno kroglo. Tako so namreč videti te dni ugibanja, kdaj bomo dobili novo koalicijo in ali jo bo vodil Golob ali Janša. Se pa sogovornika, novinar portala Necenzurirano in analitik Primož Cirman in odgovorni urednik tednika Reporter Silvestre Šurla, strinjata, da bomo vlado na koncu dobili, čeprav še ni jasno, kakšno. Pravita, da ko bodo poslanci dobili prvo plačo, bo za predčasne volitve vse manj možnosti. Koaliciji iz leta 1996 in 2011 sta prav tako nastajali z velikimi težavami in zapleti, saj je bil rezultat volitev med obema blokoma tudi takrat zelo tesen. Nista pa dočakali konca štiriletnega mandata. Sogovornika natančno analizirata afero Black Cube, vpliv kapitala na politično dogajanje in dejstvo da nova vlada nastaja v senci grožnje hude svetovne krize. Na poslušanje!
Med poletnimi počitnicami so mladi na različnih taborih in v počitniškem varstvu aktivni tako na kulturnem kot tudi na športnem področju. Šport in zabavo pa že 31. leto ponujajo tudi Gripovi aktivni tedni mladih. Osnovnošolci se lahko preizkusijo v najrazličnejših športnih panogah – od raftinga in ribolova do lokostrelstva in taborjenja v naravi – hkrati pa tudi v grajskih igrah in učenju kuharskih spretnosti. Mladi udeleženci Gripovih tednov in njihova animatorja so nam povedali, kaj vse so tam doživeli in v čem vse so se preizkusili.
Med poletnimi počitnicami so mladi na različnih taborih in v počitniškem varstvu aktivni tako na kulturnem kot tudi na športnem področju. Šport in zabavo pa že 31. leto ponujajo tudi Gripovi aktivni tedni mladih. Osnovnošolci se lahko preizkusijo v najrazličnejših športnih panogah – od raftinga in ribolova do lokostrelstva in taborjenja v naravi – hkrati pa tudi v grajskih igrah in učenju kuharskih spretnosti. Mladi udeleženci Gripovih tednov in njihova animatorja so nam povedali, kaj vse so tam doživeli in v čem vse so se preizkusili.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Slovenija čim prej potrebuje trdno vlado, je po pogovorih z vodji strank, izvoljenih v parlament, danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Stranke je pozvala, da se v prihodnjih tednih posvetijo iskanju skupnih izhodišč. Kot je dodala, so ji stranke zatrdile, da bodo sodelovale pri sprejemanju interventnih ukrepov. Ostali poudarki oddaje: Na bencinskih servisih zunaj avtocest opolnoči občutna podražitev goriv. Ameriška vojska bi se lahko pripravljala na dolgotrajno kopensko ofenzivo v Iranu. Nemški kancler Merz ob obisku sirskega predsednika Al Šare: v treh letih bi se iz Nemčije v domovino lahko vrnilo 80 odstotkov Sircev. Zavod za gozdove ocenjuje, da je nedavni vetrolom po državi poškodoval več kot 200 tisoč kubičnih metrov lesne mase, največ na Gorenjskem.
Ne moremo vsi biti zmagovalci, tudi pusta so ta teden sežgali. Če ste na počitnicah, niste veliko zamudili, v glavnem olimpijske medalje in nekaj s tem povezanih solza. A pred nami so zelo zanimivi tedni. Kampanja pred volitvami se je začela, v mednarodni areni pa, kljub ustanovitvi Odbora za mir, miru ne kaže najbolje.
Ne moremo vsi biti zmagovalci, tudi pusta so ta teden sežgali. Če ste na počitnicah, niste veliko zamudili, v glavnem olimpijske medalje in nekaj s tem povezanih solza. A pred nami so zelo zanimivi tedni. Kampanja pred volitvami se je začela, v mednarodni areni pa, kljub ustanovitvi Odbora za mir, miru ne kaže najbolje.
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah
Bo svetovni diplomaciji uspela najti dogovor za mir v Ukrajini? Ameriški predsednik Donald Trump bo danes v Beli hiši gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega; kmalu pa se bo v Budimpešti o Ukrajini na štiri oči pogovoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Druge teme: - KPK ni potrdila nepravilnosti glede zaposlovanja v bolnišnici Celje - Se bo v Bohinju le lahko začela prenova hotela Zlatorog? - Nov primer vandalizma na železniških progah
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
Na skoraj tri tisoč voliščih lahko nekaj manj kot 1,7 milijona Slovencev odloča o svojih predstavnikih v Državnem zboru. Do 16. ure je glasovalo skoraj 860 tisoč ljudi, kar je 50,73 odstotka volilnih upravičencev. Za primerjavo – pred štirimi leti, ko je bila udeležba na koncu skoraj 71 odstotkov, je do 16. ure glasovalo dobrih 49 odstotkov ljudi. Vse neznanke se bodo sicer počasi začele razkrivati po zaprtju volišč ob 19. uri, najprej z rezultati vzporednih volitev. Drugi poudarki oddaje: - Petrol znova zavrnil očitke o nepravilnostih ali odgovornosti za pomanjkanje goriv. - Oster odziv iranske vojske po ameriških zahtevah glede Hormuške ožine. - Tednik Nedelja - eden osrednjih medijev koroških Slovencev - zaznamuje 100-letnico obstoja.
V zadnjih tednih po svetu spremljamo administrativne omejitve pri gorivu, nadzor nad trgom in politične razprave o tem, kdo ima dostop in pod kakšnimi pogoji. Nič novega, dogodke namreč zgodovina že dobro pozna iz sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je naftna kriza pokazala, kako hitro se lahko poruši občutek samoumevne mobilnosti. No, danes je kontekst seveda drugačen, ampak logika ostaja podobna: energija ni le surovina, ampak temelj družbenega sistema. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
V zadnjih tednih po svetu spremljamo administrativne omejitve pri gorivu, nadzor nad trgom in politične razprave o tem, kdo ima dostop in pod kakšnimi pogoji. Nič novega, dogodke namreč zgodovina že dobro pozna iz sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je naftna kriza pokazala, kako hitro se lahko poruši občutek samoumevne mobilnosti. No, danes je kontekst seveda drugačen, ampak logika ostaja podobna: energija ni le surovina, ampak temelj družbenega sistema. Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Poslušamo novo solistično glasbo izjemnih pihalcev. Uvodoma glasbo silovite, uporne kratke izdaje »Chase the Demons Out«, na kateri švedski saksofonist Martin Küchen uzvoči izgon vojn in grozot, nato izdajo »Away, I Was«, še eno iz vrste poglobljenih solo izdaj angleškega saksofonista, sicer pa tudi fizika in inovatorja pihalskih tehnik Johna Butcherja ter glasbo ameriške flavtistke, improvizatorske in skladateljice Rachel Beetz, ki svojo igro na novi plošči »Tone Keepers« iznajdljivo členi na osnovne gradnike in jih sestavlja v hipnotičen tok.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tadej Pogačar četrtič osvojil Tour de France - ZDA in EU sklenili trgovinski sporazum - mariborska občina v teh tednih v intenzivnem ciklu preplastitve cest
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tadej Pogačar četrtič osvojil Tour de France - ZDA in EU sklenili trgovinski sporazum - mariborska občina v teh tednih v intenzivnem ciklu preplastitve cest
Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.
Res je umazana volilna kampanjo že skoraj za nami, ampak smo pa vsaj malo zamenjali zunanje sovražnike. Letos so manj na sporedu teme ilegalnih migracij, novih azilnih kapacitet za prosilce, varovanje meje z ograjami in podobno. Ampak ta tema vseskozi tli pod površjem dnevne politike pa tudi ob šankih in političnih plakatih. In na naših ulicah: Predstavniki Ambasade Rog so opozorili na povečano število rasističnih napadov na tuje delavce, študente in prosilce za azil po Ljubljani. Po njihovih podatkih jih je bilo v zadnjih nekaj tednih več deset.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
S sončnimi dnevi in pomladnimi temperaturami na ceste vračajo motoristi. A razmere na cestišču so v tem času zahtevne, za vozniki pa je dolg premor. Ker so motoristi v prometu med bolj ranljivimi skupinami, policija tudi tokrat ob začetku motoristične sezone namenja posebno pozornost preventivnim aktivnostim in varnosti. Policisti motoristi so v preteklih tednih že izvedli treninge varne vožnje na poligonu ter kondicijske vožnje, s katerimi so obnovili in nadgradili svoje vozniške spretnosti. Še več nasvetov je Silvija Peroša nanizala tudi za vse druge motoriste, ki se v teh dneh vračajo na svoje jeklene konjičke.
Potem ko je največji naftni trgovec včeraj zvišal cene na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer jih lahko določa neregulirano, so pogonska goriva od danes dražja tudi zunaj avtocest. Tam jih sicer določa vlada, ki je trošarine spustila na najmanjše možne in začasno ukinila CO2-dajatev. Kljub temu se je zaradi visokih cen črnega zlata v zadnjih dveh tednih liter bencina podražil za 11 centov in pol. Liter dizelskega goriva je dražji skoraj za 17 centov, kurilnega olja pa za 18 centov, kar je precej več od vladnih napovedi prejšnji teden. Regulirane cene naftnih derivatov bodo po novem spreminjali vsak teden. Drugi poudarki oddaje: - Iran trdi, da so navedbe ameriškega predsednika Trumpa o pogovorih med državama lažne in namenjene manipuliranju naftnih trgov. - Danes nov parlament volijo na Danskem. Ankete napovedujejo šibko zmago vladajočih socialnih demokratov, a vlado bodo težko sestavili. - V Ljubljani bo v vseh stanovanjskih soseskah parkiranje na javnih površinah plačljivo z dovolilnicami za stanovalce.
Potem ko je največji naftni trgovec včeraj zvišal cene na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer jih lahko določa neregulirano, so pogonska goriva od danes dražja tudi zunaj avtocest. Tam jih sicer določa vlada, ki je trošarine spustila na najmanjše možne in začasno ukinila CO2-dajatev. Kljub temu se je zaradi visokih cen črnega zlata v zadnjih dveh tednih liter bencina podražil za 11 centov in pol. Liter dizelskega goriva je dražji skoraj za 17 centov, kurilnega olja pa za 18 centov, kar je precej več od vladnih napovedi prejšnji teden. Regulirane cene naftnih derivatov bodo po novem spreminjali vsak teden. Drugi poudarki oddaje: - Iran trdi, da so navedbe ameriškega predsednika Trumpa o pogovorih med državama lažne in namenjene manipuliranju naftnih trgov. - Danes nov parlament volijo na Danskem. Ankete napovedujejo šibko zmago vladajočih socialnih demokratov, a vlado bodo težko sestavili. - V Ljubljani bo v vseh stanovanjskih soseskah parkiranje na javnih površinah plačljivo z dovolilnicami za stanovalce.
Do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini so še manj kot trije tedni. V panogi nordijskih smučarjev so skakalci in skakalke na turneji v Aziji, nordijski kombinatorci in tekači na smučeh pa so zbrani v Oberhofu.
Do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini so še manj kot trije tedni. V panogi nordijskih smučarjev so skakalci in skakalke na turneji v Aziji, nordijski kombinatorci in tekači na smučeh pa so zbrani v Oberhofu.
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil poročilo direktorice urada državne varnosti Tulsi Gabbard, v katerem ta trdi, da Iran ne izdeluje jedrskega orožja. Trump domneva, da bo Iran jedrsko orožje pridobil v nekaj tednih ali najpozneje v nekaj mesecih, česar Združene države po njegovih besedah ne smejo dovoliti. V oddaji tudi o tem: - Putin zagrozil z zavzetjem ukrajinskega mesta Sumi - Matej Tonin se ne bo potegoval za nov mandat vodenja NSi. - Najdaljšemu dnevu v letu bo sledila Poletna muzejska noč
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil poročilo direktorice urada državne varnosti Tulsi Gabbard, v katerem ta trdi, da Iran ne izdeluje jedrskega orožja. Trump domneva, da bo Iran jedrsko orožje pridobil v nekaj tednih ali najpozneje v nekaj mesecih, česar Združene države po njegovih besedah ne smejo dovoliti. V oddaji tudi o tem: - Putin zagrozil z zavzetjem ukrajinskega mesta Sumi - Matej Tonin se ne bo potegoval za nov mandat vodenja NSi. - Najdaljšemu dnevu v letu bo sledila Poletna muzejska noč
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Že zdaj poslušamo, v naslednjih tednih pa bomo še pogosteje slišali besede "leva, desna, sredina". Zelo zapleteni politični pojmi, ki pa jih brez težav razvozlajo tretješolci z osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži. Po predvajanju v Kinogledališču Tolmin se je z ekipo pogovarjala Mariša Bizjak.
Vlada je včeraj zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih trgih energentov znižala trošarine zanje. Taki posegi ob hkratnem nadaljnjem zviševanju cen nafte ne bodo zadržali končnih podražitev, lahko pa nekaj časa vzdržujejo stanje. V oddaji tudi o tem: -Vrhovno sodišče naj bi sodbo v primeru izpodbijanja veljavnosti referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sporočilo v dveh tednih. -Erozija kmetijskih površin zahteva tudi spremembo zakonodaje. -Obnova brežin pri trdnjavi Kluže zaradi drugačnega urnika daljša in dražja. -Začenja se javna predstavitev Odloka o Regijskem parku Snežnik. -Zvečer bodo odigrali 4 tekme osmine finala nogometne Lige prvakov.
Vlada je včeraj zaradi zaostrenih razmer na mednarodnih trgih energentov znižala trošarine zanje. Taki posegi ob hkratnem nadaljnjem zviševanju cen nafte ne bodo zadržali končnih podražitev, lahko pa nekaj časa vzdržujejo stanje. V oddaji tudi o tem: -Vrhovno sodišče naj bi sodbo v primeru izpodbijanja veljavnosti referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sporočilo v dveh tednih. -Erozija kmetijskih površin zahteva tudi spremembo zakonodaje. -Obnova brežin pri trdnjavi Kluže zaradi drugačnega urnika daljša in dražja. -Začenja se javna predstavitev Odloka o Regijskem parku Snežnik. -Zvečer bodo odigrali 4 tekme osmine finala nogometne Lige prvakov.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
Februarja je po slovenskih kinematografih začel krožiti nov dokumentarni film "Triglav: Pot odrešitve". Prinaša ganljivo zgodbo o eni najhujših nesreč v slovenskih gorah poleti 1972. Glavni protagonist Dare Vidic je imel takrat 13 let. V nevihti z udari strel je umrlo pet ljudi, med njimi trije Daretovi sovaščani. Film v produkciji ekipe Vizualist in koprodukciji animacijskega studia Invida in RTV Slovenija bo v prihodnjih tednih še naprej potoval po slovenskih kinematografih v art kino mreži.
Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.
Slovenski škofje so med 12. in 17. januarjem poromali v Rim in papežu Leonu XIV. predstavili delovanje Slovenske katoliške cerkve v zadnjem obdobju. V oddaji bomo spregovorili tudi o prvih mesecih delovanja novega papeža. Kako je potekal prvi izredni kardinalski konzistorij pod njegovim vodstvom? Kako je jubilejno, sveto leto, končano pred nekaj tedni, vplivalo na njeno delovanje? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00-tih. Gostje: dr. Andrej Saje, škof in predsednik SŠK; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Boštjan Udovič, profesor na FDV Univerze v Ljubljani. Avtor oddaje Tomaž Gerden.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Rusija je pred nekaj tedni izgubila partnerja v Venezueli, zdaj z likvidacijo vrhovnega vodje še v Iranu, podoben scenarij menjave režima ameriški predsednik napoveduje še za eno rusko zaveznico, Kubo. Kako se bo odzvala Moskva, ki je lani z Iranom podpisala dvajsetletni sporazum o vseobsegajočem strateškem, tudi vojaško-tehničnem sodelovanju, hkrati pa poskuša izboljšati skrhane odnose z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? Čeprav Rusija Iranu neposredno dobavlja orožje, sporazum ni vojaški pakt o kolektivni obrambi, a številni strokovnjaki njeno in kitajsko vojaško pomoč Iranu označujejo za možen nevaren korak stopnjevanja bližnjevzhodnega konflikta v širšo globalno konfrontacijo.
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.
Gripovi aktivni tedni mladih so namenjeni mladostnikom, ki se želijo preizkusiti v športih, ki jih ne morejo spoznati v šoli. Ribolov, paintball, kopanje v Krki in v Šmarjeških toplicah, vožnja s supi in igranje tenisa so samo nekateri izmed številnih športov, ki so mladim na voljo. Seveda pa na Gripovih tednih ne manjkajo niti ples, zabava, glasba in slavne Gripove palačinke. Več o samem dogajanju na Gripovih aktivnih tednih mladih in o izkušnjah mladih udeležencev smo izvedeli v tokratni oddaji Hudo!
Gripovi aktivni tedni mladih so namenjeni mladostnikom, ki se želijo preizkusiti v športih, ki jih ne morejo spoznati v šoli. Ribolov, paintball, kopanje v Krki in v Šmarjeških toplicah, vožnja s supi in igranje tenisa so samo nekateri izmed številnih športov, ki so mladim na voljo. Seveda pa na Gripovih tednih ne manjkajo niti ples, zabava, glasba in slavne Gripove palačinke. Več o samem dogajanju na Gripovih aktivnih tednih mladih in o izkušnjah mladih udeležencev smo izvedeli v tokratni oddaji Hudo!
Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...
Zdi se, da v teh časih evropska politika obravnava samo dve temi, oboroževanje in carine. A tudi pri teh dveh glavnih prioritetah večje enotnosti ni. Pri oboroževanju sta nastali dve večji skupini, pri carinah pa je protiukrepanje odvisno od vsake posamezne članice. Nekatere bi Trumpu z enako mero vrnile na področju industrije, spet druge na področju kmetijskih pridelkov ...
V manj kot treh tednih je openski tramvaj prepeljal že več tisoč ljudi. Največ gneče je ob koncih tedna. Poleg domačinov je veliko zanimanja tudi med obiskovalci iz drugih krajev Italije, Avstrije in Slovenije. Prav Slovenci so na zgodovinski tramvaj še posebej navezani, saj so do šestdesetih let prejšnjega stoletja predstavljali večino zaposlenih na in ob progi. V oddaji pa še: - Trump je kot meteorit treščil na ameriško in mednarodno politično prizorišče. - V kraško-brkinskih občinah se s prvim marcem zvišujejo cene komunalnih storitev. - Šempetrsko-vrtojbenski svetniki bodo razpravljali o širitvi pokopališča v Šempetru.
V manj kot treh tednih je openski tramvaj prepeljal že več tisoč ljudi. Največ gneče je ob koncih tedna. Poleg domačinov je veliko zanimanja tudi med obiskovalci iz drugih krajev Italije, Avstrije in Slovenije. Prav Slovenci so na zgodovinski tramvaj še posebej navezani, saj so do šestdesetih let prejšnjega stoletja predstavljali večino zaposlenih na in ob progi. V oddaji pa še: - Trump je kot meteorit treščil na ameriško in mednarodno politično prizorišče. - V kraško-brkinskih občinah se s prvim marcem zvišujejo cene komunalnih storitev. - Šempetrsko-vrtojbenski svetniki bodo razpravljali o širitvi pokopališča v Šempetru.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
V materinski hiši oziroma zavetišču za mladoletne mame v Liègeu se križajo poti najstnic, ki so ravnokar rodile ali pa so tik pred porodom. Za vsako od njih je drugačna zgodba, vendar jih vse povezujejo občutki stiske in negotovosti. Jessica je sama odraščala v rejniški družini in hkrati z iztekom nosečnosti išče svoje biološke starše. Perla se sooča z neresnim fantom, ki jo namerava med načrtovanjem skupne prihodnosti zapustiti; Julie si s partnerjem ureja življenje, a jo lovi njena narkomanska preteklost, Ariane pa beži pred domom, v katerem je doživela zlorabe … Film Mlade matere je trinajsti celovečerec belgijskih bratov Jeana-Pierra in Luca Dardenna. Izredno dinamičen, mozaičen preplet več osebnih zgodb nas postavi v središče dogajanja, brez pojasnjevanja, tako da je vsaj na začetku potrebno aktivno sodelovanje gledalca. Kamera v gibanju je ves čas v neposredni bližini protagonistk, njihovi obrazi in drobne geste povedo skoraj več kot dialogi. A stranski učinek te bližine, v katero nas potisneta brata Dardenne, ni samo spoznavanje človeške intime, ampak tudi svojevrsten pritisk. Film se namreč v večji meri odvije v zaprtih prostorih, ali pa so prizori posneti tako, da dogajalni prostor deluje brezperspektivno. Vendar bi kljub spretnemu obvladovanju mizanscenskega pristopa oziroma filmskih tehnik socialnega (neo)realizma težko rekli, da gre pri tem za čustveno manipulacijo. Stališče bratov Dardenne je pač jasno in tudi v celovečercu Mlade matere, za katerega sta prejela nagrado za najboljši scenarij lani v Cannesu, dosledno hodita po svoji poti. Film, ki raziskuje neko specifično temo, kaže predvsem globoko razumevanje za človeške stiske oziroma zagate, s katero se soočajo dekleta, ki niti sama še niso odrasla, a morajo že sprejemati najtežje odločitve. Vzporedno s temi študijami značajev oziroma intimnimi portreti mladoletnih mamic in njihovega zasebnega življenja avtorja raziskujeta tudi načine, kako se generacijsko dedujejo travme, zlorabe, odvisnosti in seveda sam razredni položaj. Če sta v tem brata Dardenne nekoliko – lahko bi rekli celo pričakovano – tezna, pa je z vidika družbene določenosti zanimiv tudi filmski prikaz, kako lahko socialna država deluje bolje od odločitev posameznika … Skratka, smo na znanem terenu belgijskega ustvarjalnega dvojca. Zaradi prepleta zgodb deluje celovečerec nekoliko bolj zgoščeno kot sicer, posledično pa je tudi žrtev določenih poenostavitev in ponekod predvidljivih fabulativnih rešitev. Sicer se pretežno uspešno izogne klišejem, vendar vsaj sam dvomim, da je bila ravno nagrada za scenarij tista najustreznejša. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.
Gonilna sila radeljskih gasilcev Primož Ternik je življenje namenil prostovoljcu. Prihaja iz dela Koroške, ki so mu lanske poplave nekako prizanesle, a orjejo ledino pri organiziranosti njihove dejavnosti. Je predsednik radeljskih prostovoljskih gasilcev in poveljnik gasilske zveze društev Dravske doline. V Radljah je z novim letom zaživelo poklicno gasilsko jedro, prvo takšno na Koroškem. Tudi zato, ker precej ljudi dela čez mejo, so ugotovili, da imajo pomanjkanje razpoložljivih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času. S poklicnim jedrom bodo to rešili. Hkrati v regiji že deluje regijski gasilski poligon, ki je dragocena pridobitev za usposabljanja gasilcev v regiji in širše.
Gonilna sila radeljskih gasilcev Primož Ternik je življenje namenil prostovoljcu. Prihaja iz dela Koroške, ki so mu lanske poplave nekako prizanesle, a orjejo ledino pri organiziranosti njihove dejavnosti. Je predsednik radeljskih prostovoljskih gasilcev in poveljnik gasilske zveze društev Dravske doline. V Radljah je z novim letom zaživelo poklicno gasilsko jedro, prvo takšno na Koroškem. Tudi zato, ker precej ljudi dela čez mejo, so ugotovili, da imajo pomanjkanje razpoložljivih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času. S poklicnim jedrom bodo to rešili. Hkrati v regiji že deluje regijski gasilski poligon, ki je dragocena pridobitev za usposabljanja gasilcev v regiji in širše.
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
Avtor resolucije o uvedbi slovenščine v srednje šole Učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« Prvi slovenski časopis Lublanske novice je začel izhajati leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žiga Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov. Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lublanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.
Tudi tokrat smo vas povabili v dobro družbo – in skupaj preživeli dopoldne, polno domače glasbe in prijetnih pogovorov. Najprej smo razglasili zmagovalca februarske Lojtrce novih ter predstavili štiri nove predloge, ki bodo v prihodnjih tednih iskali vašo podporo. Hvala za vsak glas – prav vi dajete tej lestvici poseben pomen. V nadaljevanju se nam je pridružil televizijski voditelj Andrej Geržina in razkril, kaj prinaša nova televizijska oddaja Nedelja po domače – oddaja, ki bo tudi na malih zaslonih negovala domačo besedo in glasbo. Glasbeni vrhunec dopoldneva je bil koncert ansambla Razgled v živo. Studio je napolnila pristna energija, melodije pa so znova dokazale, da domača glasba najlepše zazveni, ko jo doživimo skupaj. Povabili smo vas tudi na nova snemanja koncertov V dobri družbi v živo – ker je najlepše, ko se srečamo iz oči v oči. Hvala, ker ste del naše družbe.
Tudi tokrat smo vas povabili v dobro družbo – in skupaj preživeli dopoldne, polno domače glasbe in prijetnih pogovorov. Najprej smo razglasili zmagovalca februarske Lojtrce novih ter predstavili štiri nove predloge, ki bodo v prihodnjih tednih iskali vašo podporo. Hvala za vsak glas – prav vi dajete tej lestvici poseben pomen. V nadaljevanju se nam je pridružil televizijski voditelj Andrej Geržina in razkril, kaj prinaša nova televizijska oddaja Nedelja po domače – oddaja, ki bo tudi na malih zaslonih negovala domačo besedo in glasbo. Glasbeni vrhunec dopoldneva je bil koncert ansambla Razgled v živo. Studio je napolnila pristna energija, melodije pa so znova dokazale, da domača glasba najlepše zazveni, ko jo doživimo skupaj. Povabili smo vas tudi na nova snemanja koncertov V dobri družbi v živo – ker je najlepše, ko se srečamo iz oči v oči. Hvala, ker ste del naše družbe.
Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.
Prispevki prinašajo informacije o dobitnikih Valvasorjevih odličij, o letošnji razstavi Majskega salona na Ptuju, pogledali bomo na razstavo del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo v Goriških brdih. V Centru rog in v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani so odprli razstavo Dediščine prihodnosti. V Mariboru se je začel festival Prestopi, ob 30. obletnici Zavoda Muzeum je izšla publikacija Gledališče kot muzej in se odprla razstava Arhiv Furioso; od četrtka pa do 17. junija potekajo Tedni ljubiteljske kulture. Oddajo so oblikovali Goran Tenze, Nataša Uršič, Sanja Rejc, Irena Kodrič Cizerl, Ana Lorger, Metka Pirc. Tonski mojster Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v prihodnjih tednih bo nakup elektronske vinjete opravilo veliko uporabnikov avtocest in hitrih cest - Onkološki oddelek v UKC Maribor bo na nove obsevalne naprave čakal vsaj do konca leta - v Občini Benedikt je predvidena gradnja 21-ih hiš
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - v prihodnjih tednih bo nakup elektronske vinjete opravilo veliko uporabnikov avtocest in hitrih cest - Onkološki oddelek v UKC Maribor bo na nove obsevalne naprave čakal vsaj do konca leta - v Občini Benedikt je predvidena gradnja 21-ih hiš
Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.
Mariborske ceste in pločniki so v zadnjih tednih pritegnili veliko pozornosti javnosti. Prekrila jih je poledica. Občina je na novo lokacijo premaknila prometni radar. Številne pa zanima, ali bo občina po napovedanem začetku t. i. Masterplana le začela pospešeno obnavljati cestišča. O tem in še več v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.
V zadnjih tednih in tudi v preteklosti se je velikokrat zgodilo, da so politiki relativizirali odločitve institucij, ki so nujne za delovanje pravne države. Tako premier kot tudi predstavniki večine opozicijskih strank se zdaj zavezujejo, da so načela pravne države sveta. V oddaji tudi o tem: -Časa za oddajo pripomb na predlog evidence stavbnih zemljišč v občini Komen še do torka. -Kdo bo skrbel za dediščino Evropske prestolnice kulture? -Nogometaši Kopra so premagali Primorje.
V zadnjih tednih in tudi v preteklosti se je velikokrat zgodilo, da so politiki relativizirali odločitve institucij, ki so nujne za delovanje pravne države. Tako premier kot tudi predstavniki večine opozicijskih strank se zdaj zavezujejo, da so načela pravne države sveta. V oddaji tudi o tem: -Časa za oddajo pripomb na predlog evidence stavbnih zemljišč v občini Komen še do torka. -Kdo bo skrbel za dediščino Evropske prestolnice kulture? -Nogometaši Kopra so premagali Primorje.
Festival je najvidnejša promocija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki bogati znanja posameznikov in celotni skupnosti. Projekt poteka že 29 leto pod okriljem Andragoškega centra Slovenije v sodelovanju z različnimi ustanovami, zavodi in društvi, tudi čezmejnimi. - Avstrija je še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. - Makadamsko parkirišče pred Zdravstvenim domom v Idriji je že dolga leta nevralgična točka mesta. - Na festivalu vrtnic navdušila mlada umetnika z absolutnim posluhom. - Na reliju Vipavska dolina vodi Rok Turk.
Festival je najvidnejša promocija na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, ki bogati znanja posameznikov in celotni skupnosti. Projekt poteka že 29 leto pod okriljem Andragoškega centra Slovenije v sodelovanju z različnimi ustanovami, zavodi in društvi, tudi čezmejnimi. - Avstrija je še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. - Makadamsko parkirišče pred Zdravstvenim domom v Idriji je že dolga leta nevralgična točka mesta. - Na festivalu vrtnic navdušila mlada umetnika z absolutnim posluhom. - Na reliju Vipavska dolina vodi Rok Turk.
Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.
Piše Vid Bešter, bere Aleksander Golja. Roman Ivana Vogriča Iz strasti se začne z umorom. Leta 1908 je Anton Nanut v Štandrežu pri Gorici streljal najprej na nekdanjo zaročenko Marijo Pavlin, nato pa je skušal soditi še sebi. Kljub umoru pa ne beremo kriminalnega romana ‒ z romantiko zločinstva se nič ne ukvarja. Pa tudi zagonetka ni ‒ ne žandarji ne kakšni zasebni vohljači v romanu nimajo preveč dela. Vse okoliščine nesrečnega dogodka že na prvih straneh romana priobčujejo časniki. Sicer pa tudi ni kakšne velike skrivnosti. Zločin je navsezadnje eden še danes najbolj znanih in domačih: umor ženske v njenem domu. Morilec je prav tako tipičen: žrtvin nekdanji zaročenec, ki se kar ne more sprijazniti s tem, da ga Marija zavrača. Iz strasti je roman o usodi preživelega morilca. Najprej v že omenjenih citatih časnikarskih poročil beremo, kako je o umoru in razmerju sodila javnost. Nato se dogajanje preseli v sodno dvorano: govorita tožilec in advokat. Antona oziroma, kot ga kliče pripovedovalec, Tonija najprej obsodijo na smrt, nato mu sam cesar zniža kazen na desetletje “težke ječe”. Nazadnje spremljamo Tonija za zapahe v mariborsko kaznilnico, kjer pa po treh letih znova dvigne roko nadse. Roman so navdihnili resnični dogodki in tudi žanrsko ga moremo umestiti med zgodovinske romane. Očitno je, da hoče avtor Ivan Vogrič umor in njegove posledice umestiti v sorazmerno podrobno podobo časov in navad v notranjeavstrijskih deželah pred prvo svetovno vojno. Ta ambicija se kaže v stalnem prekinjanju osrednjega toka pripovedi z zastranitvami. Pripovedovalec se kar ne more zadržati, da ne bi navrgel še kakšne etnografske ali zgodovinske kuriozitete. Večinoma so to raznorazni z dogajanjem romana sočasni, a nepovezani dogodki. Ta navdušena raztresenost, ki kar naprej skače od ene zadeve k drugi, ne zna pa ločevati med bistvenim in odvečnim, povzroča, da zgodovinska dejstva v romanu niso povezana v celoto. Da bi to prikril, se tretjeosebni pripovedovalec pogosto zateka k zvijači: svoje zastranitve pripisuje Tonijevemu doživljanju in notranjemu življenju. Kot strela z jasnega nam na primer postreže z nekaj odstavkov dolgo klasifikacijo zločinov in pripadajočih jim načinov usmrtitve skozi stoletja … nakar, kot bi mu postalo nerodno, medlo doda: “... si je mislil Toni”. Vsevedni pripovedovalec se, da bi se prizemljil, pretvarja, da je pripovedna perspektiva pravzaprav Tonijeva. Posledica tega je, da svoje meje izgubijo protagonistovo védenje, razmišljanje in čustvovanje. Ko na primer Toni stopi pred sodišče, pripovedovalec odtava v katalogiziranje mučilnih naprav in praks skozi stoletja. Natezalnice in čarovniški stoli naj bi ponazorili Tonijevo čustveno stanje. Toda kdo neki čustvuje prek naštevanja mučilnih tehnik? Zelo daleč smo od premišljevanj kakšnega kneza Miškina o čustvovanju obsojenca na smrt. Posledice teh preskokov so lahko prav čudne in celo nelogične. Poglavitnega premisleka o povoda za Marijin umor ‒ in o ljubosumju nasploh ‒ ne dobimo ne od Tonija ne od pripovedovalca. Posredovan nam je s citati iz premislekov Henrika Tume in škofa Jegliča. Tako se znajdemo v nenavadnem položaju: javno objavljena premišljevanja izobraženega in naprednega advokata stojijo na mestu, kjer bi pričakovali razmišljanje in intimno doživljanje njegove stranke, običajnega delavca in morilca. Protagonist za nas tako ostaja čudno abstrakten. Stoji sredi vseh teh besed in pripovedovalec nanj obeša anekdote, zgodovinske detajle, citate iz razumniških spisov in spomine na posočje … to naj bi sprejeli namesto protagonistovega doživljanja in mišljenja. Toni sam pa molči. Nikdar se ne ubesedi, to pa je v romanu tako, kot če bi rekli, da je brez telesa. Prav z razmišljanjem, čustvovanjem in izražanjem likov ima roman tudi sicer težavo. Vse misli, spomini in pogovori zvenijo nekam togo. Ne bi bilo čisto zgrešeno pomisliti, da je kleč v tem, da zaporniki filozofirajo prav tako abstraktno kakor advokat Tuma pri večerji. Vogrič piše, kot bi ves čas nekaj dokazoval in argumentiral. Še posebej v prvi polovici romana, pri prikazu zločina in njegovega konteksta ter sodne obravnave, se bolj kot pisatelj kaže kot zgodovinar in odkrito navaja – oziroma trdi, da navaja – časopise in govore iz sodne dvorane, citira in ocenjuje sočasna literarna dela, spise, zakone. Vse svoje napore usmerja k poantam, ki pa so jim liki in situacije skoraj samo didaktični pripomočki. V drugem delu romana, v zaporu, postane to nagnjenje k poantiranju tako izrazito, da razprave med zaporniki skoraj spominjajo na platonske dialoge, tako zelo se njihovi glasovi zlivajo. Vidi se, da je Vogrič vajen akademskega stila, in kadar je potrebna podpora za misel, argument pa tudi prikaz čustva, potegne na plan kak citat. Žal si je pustil preveč svobode. Vse se pomeša in porazgubi, ker pripovedovalec ni omejen samo na vire, ampak si prav nestrokovno domišlja, da ima dostop tudi v glave in srca. Seveda to ne bi bil problem, če ne bi bil površen tudi pri argumentaciji svojih poant. Ne moremo mimo tega, da so umor, povod zanj in njegov družbeni vzrok v romanu obravnavani bolj kot ne klišejsko. Skoraj prelahko je pozabiti, da je Marija mrtva. Pripoved problem strasti tako ali tako pozabi oziroma ga razreši tako, da pač Toni Marije nikdar ni nehal ljubiti. To ni roman za moraliste. Koliko bolje bi bilo, če bi pripovedovalec ostal pri sestavljanju drobcev, ki nam jih razkrivajo viri, in če bi kot detektiv na delu, namesto da poskuša zapolniti luknje in razpoke v znanih dejstvih, nanje opozarjal.
Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.
Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.
Angleški kralj Richard III. je slovel po svoji okrutnosti in krvoločnosti. Znebil se je vseh svojih nasprotnikov, celo svoja dva nečaka je vrgel v ječo, da ne bi ogrozila njegovega prestola. Shakespeare ga opiše kot pošastnega tirana grbavega in nelepega videza. Ko je na bojnem polju videl, da se bliža konec – njegovi dinastiji in njemu samemu – naj bi, da bi se rešil, vzkliknil: Kraljestvo za konja! No, tako bi po dveh deževnih in oblačnih tednih tudi mi lahko vzdihnili, da damo karkoli za nekaj sončnih dni. Richardovo dinastijo so potem nadomestili Tudorji, njegovo slečeno pretepeno telo z vdrto lobanjo pa so naslednji dan vrnili, pripasano na konja. (Zgodovina zna biti okrutna.) Bliža se nedeljski večer in v zvezi s tem je imel Richard III. dober slogan, ki ga je posvojila tudi voditeljica Mojca: Zvestoba me veže.
Angleški kralj Richard III. je slovel po svoji okrutnosti in krvoločnosti. Znebil se je vseh svojih nasprotnikov, celo svoja dva nečaka je vrgel v ječo, da ne bi ogrozila njegovega prestola. Shakespeare ga opiše kot pošastnega tirana grbavega in nelepega videza. Ko je na bojnem polju videl, da se bliža konec – njegovi dinastiji in njemu samemu – naj bi, da bi se rešil, vzkliknil: Kraljestvo za konja! No, tako bi po dveh deževnih in oblačnih tednih tudi mi lahko vzdihnili, da damo karkoli za nekaj sončnih dni. Richardovo dinastijo so potem nadomestili Tudorji, njegovo slečeno pretepeno telo z vdrto lobanjo pa so naslednji dan vrnili, pripasano na konja. (Zgodovina zna biti okrutna.) Bliža se nedeljski večer in v zvezi s tem je imel Richard III. dober slogan, ki ga je posvojila tudi voditeljica Mojca: Zvestoba me veže.
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
Dan je minil v znamenju velike gneče na slovenskih cestah. Zaradi prihajajočih poletnih počitnic pri nas in drugod je bilo največ prometa v smeri proti Hrvaški. V zavodu Reševalni pas ob tem znova pozivajo voznike, naj se v koloni umaknejo na stran, pasu pa naj ne izkoriščajo za krajšanje poti. Druge teme: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze - Sluzenje morja bi lahko trajalo še več tednov
Dan je minil v znamenju velike gneče na slovenskih cestah. Zaradi prihajajočih poletnih počitnic pri nas in drugod je bilo največ prometa v smeri proti Hrvaški. V zavodu Reševalni pas ob tem znova pozivajo voznike, naj se v koloni umaknejo na stran, pasu pa naj ne izkoriščajo za krajšanje poti. Druge teme: - Izdano okoljsko soglasje za tretji avtocestni pas med Domžalami in Zadobrovo - Izraelska vojska z novimi napadi, na udaru tudi domnevno varna območja Gaze - Sluzenje morja bi lahko trajalo še več tednov
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.