Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.
Med 900 tisoč zaposlenimi pri nas je tudi približno 35 tisoč invalidov, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. V Sloveniji jih živi od 8 do 10 tisoč, zaposlenih pa jih je le približno 25 odstotkov v delovni dobi. Kakšne so zaposlitvene možnosti slepih in slabovidnih pri nas, je njihov položaj zaradi slepote in slabovidnosti pri zaposlovanju bolj specifičen od položaja drugih skupin invalidov? Kako je z njihovo izobrazbo ter kako jim pomaga zaposlitvena rehabilitacija? Poznajo delodajalci vse zakonske možnosti in ugodnosti finančnih spodbud, ki jih dobijo, če zaposlijo invalida in kakšni so primeri dobrih praks? Odgovore bomo iskali v današnjem Studiu ob 17.00 z gosti: Svetovalka generalnega direktorja za področje zaposlovanja invalidov in zaposlitvene rehabilitacije Zavoda za zaposlovanje Lea Kovač, vodja oddelka za spodbujanje zaposlovanja invalidov iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Aleksandra Kuhar, vodja programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Nastja Žlajpah, Novartisova zunanja sodelavka, članica v upravnem odboru Evropske zveze slepih, in sicer na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, s poudarkom na zaposlovanju slepih in slabovidnih Anja Uršič vodja interesne skupine za vključevanje oseb z invalidnostmi v Novartisu Tamara Barič.
Marjan Kozina je imel veliko talentov. Bil je duhovit ustvarjalec - skladatelj in pisatelj, umetnik, ki ga še danes občudujemo. To pot bomo v oddaji Čas, prostor in glasba približno enako pozornost namenili obem njegovim primarnim talentom. Hkrati pa bomo poudarili njegov izjemen smisel za lepo melodijo in za navdih s humorjem. Prav zato smo poleg nekaterih drobnih Kozinovih umetnin za oddajo izbrali tudi njegov spis iz knjige »Dobra volja Marjana Kozine« - Kritik.
Marjan Kozina je imel veliko talentov. Bil je duhovit ustvarjalec - skladatelj in pisatelj, umetnik, ki ga še danes občudujemo. To pot bomo v oddaji Čas, prostor in glasba približno enako pozornost namenili obem njegovim primarnim talentom. Hkrati pa bomo poudarili njegov izjemen smisel za lepo melodijo in za navdih s humorjem. Prav zato smo poleg nekaterih drobnih Kozinovih umetnin za oddajo izbrali tudi njegov spis iz knjige »Dobra volja Marjana Kozine« - Kritik.
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Ste danes že spili prvo kavo? Ali bo morda kmalu na vrsti že druga? Si kavo najraje skuhate kar sami doma ali vam je ljubše, da vam jo prijazno postrežejo v kavarni? V tokratni oddaji Pod pokrovko, ki sledi, je Tadeja Bizilj skupaj s sogovornico, baristko Evo Bogdan, med drugim ugotavljala, kaj je osnova za dobro kavo, kakšno kavo pri nas najraje pijemo, kako se pripravi prava turška kava in kakšna je razlika med kapučinom in kavo z mlekom. Prisluhnimo …
Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, izboljšujejo se življenjske razmere, izobraženost in leta zdravega življenja. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejšem poročilu o tem še poudaril, da se v Evropski uniji uvrščamo med gospodarsko uspešnejše članice, a z velikim zaostankom pri produktivnosti dela. Za izboljšanje bi morali v središče vseh družbenih procesov postaviti ustvarjalnost. Ob tem so poudarili nujnost spodbujanja učenja skozi vse življenje.
Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, izboljšujejo se življenjske razmere, izobraženost in leta zdravega življenja. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v najnovejšem poročilu o tem še poudaril, da se v Evropski uniji uvrščamo med gospodarsko uspešnejše članice, a z velikim zaostankom pri produktivnosti dela. Za izboljšanje bi morali v središče vseh družbenih procesov postaviti ustvarjalnost. Ob tem so poudarili nujnost spodbujanja učenja skozi vse življenje.
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
Rad ima štruklje, presenečen je nad tem, da v Sloveniji še vedno poslujemo z gotovino, hkrati pa je navdušen nad našo naravo, lokalno hrano in prijaznostjo ljudi. Aaron Arnold je ameriški študent, ki se je pred osmimi meseci preselil v Slovenijo in se nad njo tako navdušil, da si želi ostati tudi po študiju. Všeč mu je bolj umirjen življenjski slog, daljši poletni dopusti, o katerih lahko v ZDA le sanjajo, saj da je tam bolj značilno pehanje za denarjem in zasledovanje tako imenovane "korporativne Amerike". O naši državi govori v samih presežnikih, zato ni nič nenavadnega, da ga v Evropi osebno gostimo prav na rojstni dan Slovenije.
Tokratna gostja oddaje sicer ni del zakulisja, temveč je postavljena povsem v ospredje. So jo pa zaradi njene inovativnosti opazili in izpostavili največji mojstri ritmične gimnastike. Brigita Krašovec je s svojo vajo s trakom navdušila tako navijače kot tudi sotekmovalke in sodnice. Na evropskem prvenstvu je za vajo izbrala prav poseben izbor glasbe, ki ga je začinila z iskrenim in zabavnim uvodom.
Tokratna gostja oddaje sicer ni del zakulisja, temveč je postavljena povsem v ospredje. So jo pa zaradi njene inovativnosti opazili in izpostavili največji mojstri ritmične gimnastike. Brigita Krašovec je s svojo vajo s trakom navdušila tako navijače kot tudi sotekmovalke in sodnice. Na evropskem prvenstvu je za vajo izbrala prav poseben izbor glasbe, ki ga je začinila z iskrenim in zabavnim uvodom.
Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti avtorja knjižnih uspešnic, spletna vplivneža, zdravnika in duhovnika: Davida Zupančiča in Martina Goloba. Tako zelo sta si različna, a v svojem bistvu prav navdihujoče sorodna. Pogovarjali so se o ustvarjanju, zdravju telesa in duha ter iskali načine, ki nam lahko pomagajo, da med izzivi naših življenj, ostajamo dobro in dobri.
Bernarda Žarn v Dnevni sobi gosti avtorja knjižnih uspešnic, spletna vplivneža, zdravnika in duhovnika: Davida Zupančiča in Martina Goloba. Tako zelo sta si različna, a v svojem bistvu prav navdihujoče sorodna. Pogovarjali so se o ustvarjanju, zdravju telesa in duha ter iskali načine, ki nam lahko pomagajo, da med izzivi naših življenj, ostajamo dobro in dobri.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Na Lojtrci novih smo razglasili zadnjega mesečnega zmagovalca te sezone, slišali ste novo skladbo ansambla Unikat, ki letos praznuje 25 let glasbenega ustvarjanja, in spoznali dve sveži imeni domače scene – ansambel Žibert in Kvintet slovenskih deklet. Posebna glasbena poslastica pa je tudi koncert v živo ansambla Prva liga.
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Z radijskim mikrofonom smo tokrat obiskali otroke skupine Ptički iz ljubljanskega Vrtca pod Gradom. Povedali so, kakšna so njihova jutra in kdo jih zbudi, kaj imajo na krožniku za zajtrk in kdo jim doma pripravi najbolj okusno govejo juho in najboljše palačinke. V teh lepih majskih dneh se je marsikdo med vami že podal tudi na kolo, skiro, rolarje, tisti manjši pa na poganjalčka. Ste med njimi tudi vi? Kako poskrbite za varnost? Imate vedno na glavi čelado? In kako se obnašate na cesti, v prometu? Tudi o tem bomo povedali besedo ali dve v tokratni oddaji Radijski ringaraja. Bodite z nami!
Nedeljsko dopoldne je bilo spet glasbeno in razigrano. Prisluhnite oddaji V dobri družbi s Kristijanom – tokrat s koncertom v živo ansambla Vihar. Poleg tega smo predstavili najnovejše skladbe ansamblov Banovšek, Raubarji in Refren, ter preverili, kaj se bo dogajalo na priljubljenem festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu.
Nedeljsko dopoldne je bilo spet glasbeno in razigrano. Prisluhnite oddaji V dobri družbi s Kristijanom – tokrat s koncertom v živo ansambla Vihar. Poleg tega smo predstavili najnovejše skladbe ansamblov Banovšek, Raubarji in Refren, ter preverili, kaj se bo dogajalo na priljubljenem festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu.
Anže Džumhur opravlja nevidno, a izjemno pomembno delo. Je analitik v celjskem nogometnem klubu, kjer skupaj s trenerjem Albertom Riero igralce pripravlja na tekme in skrbi za to, da je na igrišču čim manj presenetljivih scenarijev. Nepogrešljivosti njegovega poklica se zavedajo tudi nogometaši.
Anže Džumhur opravlja nevidno, a izjemno pomembno delo. Je analitik v celjskem nogometnem klubu, kjer skupaj s trenerjem Albertom Riero igralce pripravlja na tekme in skrbi za to, da je na igrišču čim manj presenetljivih scenarijev. Nepogrešljivosti njegovega poklica se zavedajo tudi nogometaši.
Spanje je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega ali celo kot nekaj, kar lahko žrtvujemo za druge obveznosti. V sodobnem hitrem tempu življenja, polnem stresa, digitalnih motenj in neprestanih obveznosti, kakovosten spanec pogosto ni več prioriteta. A številne raziskave potrjujejo, da je prav dober spanec ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Ste vedeli, da povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja? Potrebe po spanju se spreminjajo skozi življenje. Na primer, novorojenčki spijo več ur kot odrasli, medtem ko se starejši pogosto zbujajo in spijo manj. Koliko ur na noč spite? Se zbujate spočiti ali z občutkom, da bi potrebovali še nekaj ur spanca? Ali si vzamemo dovolj časa za počitek? Kaj nas najbolj ovira pri dobrem spancu? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Spanje je ena izmed temeljnih potreb vsakega človeka, a pogosto ga jemljemo kot samoumevnega ali celo kot nekaj, kar lahko žrtvujemo za druge obveznosti. V sodobnem hitrem tempu življenja, polnem stresa, digitalnih motenj in neprestanih obveznosti, kakovosten spanec pogosto ni več prioriteta. A številne raziskave potrjujejo, da je prav dober spanec ključen za fizično in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja. Ste vedeli, da povprečen človek prespi približno tretjino svojega življenja? Potrebe po spanju se spreminjajo skozi življenje. Na primer, novorojenčki spijo več ur kot odrasli, medtem ko se starejši pogosto zbujajo in spijo manj. Koliko ur na noč spite? Se zbujate spočiti ali z občutkom, da bi potrebovali še nekaj ur spanca? Ali si vzamemo dovolj časa za počitek? Kaj nas najbolj ovira pri dobrem spancu? O tem smo govorili v petkovi anketi!
Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov. Tak je naslov obsežne razstavne predstavitve grafične umetnice Zore Stančič v Mestni galeriji Ljubljana. Dialog med tradicijo in inovacijo spodbuja projekt Tartini BIS, eden izmed ciljev projekta pa je vzbuditi radovednost mladega občinstva ter narediti glasbo Giuseppa Tartinia bolj dostopno in sodobno. Tudi v elektronskih priredbah, ki jih bodo izvedli v Portorožu. V nadaljevanju predstavljamo baletni večer Cluster, ki ga pripravlja baletni ansambel SNG Maribor in ga sestavljajo štiri koreografske uspešnice, ki jih je Edward Clug pripravil za Nizozemsko plesno gledališče med letoma 2015 in 2022. Razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka predstavlja lutkovni opus hrvaškega umetnika Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Slovenski javnosti je umetnik najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Na ogled je v glaeriji Kresija v Ljubljani.
Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov. Tak je naslov obsežne razstavne predstavitve grafične umetnice Zore Stančič v Mestni galeriji Ljubljana. Dialog med tradicijo in inovacijo spodbuja projekt Tartini BIS, eden izmed ciljev projekta pa je vzbuditi radovednost mladega občinstva ter narediti glasbo Giuseppa Tartinia bolj dostopno in sodobno. Tudi v elektronskih priredbah, ki jih bodo izvedli v Portorožu. V nadaljevanju predstavljamo baletni večer Cluster, ki ga pripravlja baletni ansambel SNG Maribor in ga sestavljajo štiri koreografske uspešnice, ki jih je Edward Clug pripravil za Nizozemsko plesno gledališče med letoma 2015 in 2022. Razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka predstavlja lutkovni opus hrvaškega umetnika Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Slovenski javnosti je umetnik najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Na ogled je v glaeriji Kresija v Ljubljani.
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica. Sestavlja jih več zaselkov, med njimi Krvavec. Tam je bila rojena danes 96-letna Marija Humar. Odraščala je v zelo veliki družini, mama je 14-krat rodila, preživelo je 9 otrok. Živeli so skromno življenje, veliko delali. Razvajanja niso poznali. Z gospo Marijo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica. Sestavlja jih več zaselkov, med njimi Krvavec. Tam je bila rojena danes 96-letna Marija Humar. Odraščala je v zelo veliki družini, mama je 14-krat rodila, preživelo je 9 otrok. Živeli so skromno življenje, veliko delali. Razvajanja niso poznali. Z gospo Marijo se je pogovarjala Mateja Grebenjak.
Turistična zasedenost ob prvomajskih praznikih običajno izrisuje tudi podobo najvišje sezone. Turistični ponudniki napovedujejo dobro zasedenost kapacitet, želje po daljših potovanjih pa vse bolj beležijo v turističnih agencijah. Toda kot kažejo podatki Statističnega urada, zaradi visokih cen ter zdravstvenih in drugih dejavnikov več kot polovica prebivalstva ne potuje. Po praznikih pa se bo začela prenova nekdanjega mejnega objekta na prehodu Lipica. V oddaji tudi o tem: - Mineva natanko 80 let od osvoboditve mesta Koper. - Plesna predstava Brezmejno telo bo na Cerju in ne v solkanskem kamnolomu - Nogometaši Kopra se bodo pomerili s Celjem.
Turistična zasedenost ob prvomajskih praznikih običajno izrisuje tudi podobo najvišje sezone. Turistični ponudniki napovedujejo dobro zasedenost kapacitet, želje po daljših potovanjih pa vse bolj beležijo v turističnih agencijah. Toda kot kažejo podatki Statističnega urada, zaradi visokih cen ter zdravstvenih in drugih dejavnikov več kot polovica prebivalstva ne potuje. Po praznikih pa se bo začela prenova nekdanjega mejnega objekta na prehodu Lipica. V oddaji tudi o tem: - Mineva natanko 80 let od osvoboditve mesta Koper. - Plesna predstava Brezmejno telo bo na Cerju in ne v solkanskem kamnolomu - Nogometaši Kopra se bodo pomerili s Celjem.
Andreja Ojsteršek Urh v slovenskem namiznem tenisu deluje že skoraj pol stoletja. Tekom svojega delovanja je imela različne vloge, od igralke do trenerke, trenutno pa je selektorica moške izbrane vrste. Je edina ženska v namiznoteniški karavani, ki opravlja to vlogo.
Andreja Ojsteršek Urh v slovenskem namiznem tenisu deluje že skoraj pol stoletja. Tekom svojega delovanja je imela različne vloge, od igralke do trenerke, trenutno pa je selektorica moške izbrane vrste. Je edina ženska v namiznoteniški karavani, ki opravlja to vlogo.
V oddaji V dobri družbi s Kristijanom smo tudi tokrat uživali v koncertu V ŽIVO – naš studio je napolnil odlični Trio Šubic, ki je poskrbel za iskrive melodije, dober ritem in domače vzdušje. Slišali smo tudi sveže glasbene novosti – nove skladbe predstavljajo Vetrnjaki, Ansambel Simona Gajška in Srčni muzikanti. In ne pozabimo – na Lojtrci novih so ostala še zadnji štirje predlogi, ki čakajo na vaš glas.
V oddaji V dobri družbi s Kristijanom smo tudi tokrat uživali v koncertu V ŽIVO – naš studio je napolnil odlični Trio Šubic, ki je poskrbel za iskrive melodije, dober ritem in domače vzdušje. Slišali smo tudi sveže glasbene novosti – nove skladbe predstavljajo Vetrnjaki, Ansambel Simona Gajška in Srčni muzikanti. In ne pozabimo – na Lojtrci novih so ostala še zadnji štirje predlogi, ki čakajo na vaš glas.
Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.
Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.
Aljoša Žorga je eden izmed najuspešnejših slovenskih košarkarjev v nekdanji državi. Z Jugoslavijo je bil olimpijski podprvak leta 1968 in svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani. V pravkar izdani avtobiografiji pojasni svoje družinske korenine, tehtanje med klarinetom, študijem in košarko, začetke na tivolskih igriščih. V karieri se je poleg košev in uspehov nabralo tudi veliko anekdot. Žorga spremlja tudi aktualno košarko, razmišlja tudi o slovenski reprezentanci.
Aljoša Žorga je eden izmed najuspešnejših slovenskih košarkarjev v nekdanji državi. Z Jugoslavijo je bil olimpijski podprvak leta 1968 in svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani. V pravkar izdani avtobiografiji pojasni svoje družinske korenine, tehtanje med klarinetom, študijem in košarko, začetke na tivolskih igriščih. V karieri se je poleg košev in uspehov nabralo tudi veliko anekdot. Žorga spremlja tudi aktualno košarko, razmišlja tudi o slovenski reprezentanci.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Že pred sončnim vzhodom smo poklicali Mateja Kranjca, "tajnika in deklico za vse" pri Godbi Zgornje Savinjske doline. O njihovi prvomajski budnici, pomenu le-tega za kraje in godbeniško dejavnost ter vtisih, ki so se nabrali v zadnjih skoraj štiri desetletjih, ko je sam godbenik.
Šah v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljen, nove tehnologije pa prinašajo tudi nove izzive, s katerimi se sooča Ana Srebrnič. Ena prvih slovenskih velemojstric je po koncu igralske kariere postala ena najboljših šahovskih sodnic na svetu, veliko pa pripomore tudi k razvoju šaha v Sloveniji.
Šah v zadnjih letih postaja vse bolj priljubljen, nove tehnologije pa prinašajo tudi nove izzive, s katerimi se sooča Ana Srebrnič. Ena prvih slovenskih velemojstric je po koncu igralske kariere postala ena najboljših šahovskih sodnic na svetu, veliko pa pripomore tudi k razvoju šaha v Sloveniji.
Znova vabimo V dobro družbo s Kristijanom. Slišali boste lahko koncert V ŽIVO z Grand Kvintetom – iskrena glasba, pristna energija in melodije, ki jih preprosto morate slišati. Pokukali smo tudi k Mladim korenjakom in Dolenjskim 5, preverili, kaj je novega, ter odkrivali zanimivo glasbeno sodelovanje treh dam. Klavdije, Polonce in Janje. Ne bo manjkala niti Lojtrca novih – lestvica svežih domačih predlogov.
Znova vabimo V dobro družbo s Kristijanom. Slišali boste lahko koncert V ŽIVO z Grand Kvintetom – iskrena glasba, pristna energija in melodije, ki jih preprosto morate slišati. Pokukali smo tudi k Mladim korenjakom in Dolenjskim 5, preverili, kaj je novega, ter odkrivali zanimivo glasbeno sodelovanje treh dam. Klavdije, Polonce in Janje. Ne bo manjkala niti Lojtrca novih – lestvica svežih domačih predlogov.
V oddaji Potujte smo preverili, kako dobro so turistični ponudniki pripravljeni na letošnjo sezono. Ustavili smo se na turističnih kmetijah, v kampih in v kopališčih in pri turističnih agencijah preverili, po kakšnih počitnicah povprašujemo potrošniki. Še zadnjič pa smo v potopisnem klepetu radijsko potovali po Kambodži.
V oddaji Potujte smo preverili, kako dobro so turistični ponudniki pripravljeni na letošnjo sezono. Ustavili smo se na turističnih kmetijah, v kampih in v kopališčih in pri turističnih agencijah preverili, po kakšnih počitnicah povprašujemo potrošniki. Še zadnjič pa smo v potopisnem klepetu radijsko potovali po Kambodži.
Minuli petek je bil tako imenovani dan tišine v spomin na leto 1996, ko je študentka Univerze v Virginiji Maria Pulzetti s kampanjo opozorila na družbene pritiske in diskriminacijo, ki jo doživljajo številni mladi pripadniki skupnosti LGBT. Ali so tudi pri nas ljudje z drugačno spolno usmerjenostjo ali identiteto pogosto diskriminirani? FOTO: Srdjan Živulović/BoBo
Minuli petek je bil tako imenovani dan tišine v spomin na leto 1996, ko je študentka Univerze v Virginiji Maria Pulzetti s kampanjo opozorila na družbene pritiske in diskriminacijo, ki jo doživljajo številni mladi pripadniki skupnosti LGBT. Ali so tudi pri nas ljudje z drugačno spolno usmerjenostjo ali identiteto pogosto diskriminirani? FOTO: Srdjan Živulović/BoBo
Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.
Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Pot ob žici je najbolj množična in največja športnorekreativno prireditev pri nas, ki je v letu 2024 privabila več kot 37.000 udeležencev. Najbolj množičen je sobotni pohod po poti okoli Ljubljane, kjer je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja italijanskih in kasneje nemških okupatorjev - zato tudi ime Pot ob žici. Prireditev se je sicer začela že v četrtek s pohodom otrok ljubljanskih vrtcev, nadaljevala se je v petek z osnovnošolci in dijaki, zaključila pa se je v soboto z rekreativnim pohodom in tekom trojk.
Lahko Mariboru uspe velika vrnitev? Mala mu je že na derbiju. Zaostajal je, bil sprva precej raztresen, Olimpijo pa je presekal avtogol v 15. minuti. Maribor je rastel, po odmoru še enkrat zadel, potem pa brez večjih težav obdržal vodstvo. V sredo lahko zmanjša zaostanek Olimpije na samo štiri točke tri tekme pred koncem. Marko Cirman razmišlja, da je bil zelo pomemben gol Raula Florucza proti Celju, ko si je Olimpija v izdihljajih tekme zagotovila točko. To pomeni, da bi lahko razlika v sredo skopnela na štiri, ne pa tri točke, torej se lahko preobrat zgodi potem na dveh tekmah, ne samo na eni. Jože Pepevnik pravi, da je zmaga zelo pomembna za Maribor, ampak da bi lahko bilo prvenstvo prekratko, da bi vijoličasti prehiteli zeleno-bele. Podobno razmišlja tudi Boštjan Janežič, ki poudarja, da so tekmeci Olimpije v zadnjih treh krogih, to so Mura, Radomlje in Bravo, v slabi formi. Gost podkasta je Nino Žugelj. Žugelj je pred leti prestopil na Norveško, kjer je igral nad polarnim krogom, v Bodu za Bodo/Glimt, februarja pa je prestopil k Djurgardnu na Švedsko. Oba kluba imata odlični evropski sezoni. Oba sta se uvrstila v polfinale celinskih tekmovanj. Žugelj razlaga, kako je igrati na severu, kjer lahko včasih v enem dnevu doživite štiri različne letne čase, pravi pa tudi, da je bolje imeti urejena, dobra igrišča, pa četudi umetna, kot pa slaba, blatna naravna. Voditelj podkasta je Luka Petrič.
Lahko Mariboru uspe velika vrnitev? Mala mu je že na derbiju. Zaostajal je, bil sprva precej raztresen, Olimpijo pa je presekal avtogol v 15. minuti. Maribor je rastel, po odmoru še enkrat zadel, potem pa brez večjih težav obdržal vodstvo. V sredo lahko zmanjša zaostanek Olimpije na samo štiri točke tri tekme pred koncem. Marko Cirman razmišlja, da je bil zelo pomemben gol Raula Florucza proti Celju, ko si je Olimpija v izdihljajih tekme zagotovila točko. To pomeni, da bi lahko razlika v sredo skopnela na štiri, ne pa tri točke, torej se lahko preobrat zgodi potem na dveh tekmah, ne samo na eni. Jože Pepevnik pravi, da je zmaga zelo pomembna za Maribor, ampak da bi lahko bilo prvenstvo prekratko, da bi vijoličasti prehiteli zeleno-bele. Podobno razmišlja tudi Boštjan Janežič, ki poudarja, da so tekmeci Olimpije v zadnjih treh krogih, to so Mura, Radomlje in Bravo, v slabi formi. Gost podkasta je Nino Žugelj. Žugelj je pred leti prestopil na Norveško, kjer je igral nad polarnim krogom, v Bodu za Bodo/Glimt, februarja pa je prestopil k Djurgardnu na Švedsko. Oba kluba imata odlični evropski sezoni. Oba sta se uvrstila v polfinale celinskih tekmovanj. Žugelj razlaga, kako je igrati na severu, kjer lahko včasih v enem dnevu doživite štiri različne letne čase, pravi pa tudi, da je bolje imeti urejena, dobra igrišča, pa četudi umetna, kot pa slaba, blatna naravna. Voditelj podkasta je Luka Petrič.
Le redki so tako dolgo del reprezentančnih pogonov na Nogometni zvezi Slovenije kot Novica Petrović. 25 let mineva, odkar je debitiral v štabu izbrane vrste. Zraven je vse od prvega nastopa Slovenije na velikem tekmovanju, od Eura 2000, čez nekaj dni pa se zanj začenja novo. Z mlado reprezentanco bo odšel na Slovaško na evropsko prvenstvo do 21 let. Petrović je ekonom ekipe. Tisti, ki skrbi za opremo, da so vsi urejeni, da so primerno oblečeni in da so dresi čisti. Spominja se svojih prvih korakov, ko je bilo dresov precej manj kot jih je zdaj in niso bili vsi pisani na kožo igralcem. Sašo Udovič si je denimo moral pomagati z lepilnim trakom, da si je dolge rokave zalepil na roke, da niso viseli čez prste njegovih rok. Petrović pa ob svojih dolžnostih igra pomembno vlogo pri ustvarjanju dobrega ozračja v reprezentanci. Vratar Martin Turk pravi, da je kot drugi tata, Tio Cipot pa, da ni igralca, ki njega ne bi imel rad, hkrati pa da tudi zna prisluhniti in deliti realne nasvete. Tako dolgo je že zraven, da marsikdo potrka na njegova vrata, ko potrebuje pogovor. Petrović je tudi nekdanji sodnik in zdaj kontrolor sojenja v drugi ligi. Lahkotnih, neargumentiranih razprav o sojenju ne dopušča, vselej zahteva razumevanje do sodniškega dela. V četrt stoletja je postal nezamenljiv člen slovenskih nogometnih reprezentanc. Vseskozi ekonom, nekoč sodnik, včasih nekdo, na katerega se lahko igralci obrnejo, ko potrebujejo pogovor, vedno pa tisti, na katerega se lahko ekipa zanese.
Le redki so tako dolgo del reprezentančnih pogonov na Nogometni zvezi Slovenije kot Novica Petrović. 25 let mineva, odkar je debitiral v štabu izbrane vrste. Zraven je vse od prvega nastopa Slovenije na velikem tekmovanju, od Eura 2000, čez nekaj dni pa se zanj začenja novo. Z mlado reprezentanco bo odšel na Slovaško na evropsko prvenstvo do 21 let. Petrović je ekonom ekipe. Tisti, ki skrbi za opremo, da so vsi urejeni, da so primerno oblečeni in da so dresi čisti. Spominja se svojih prvih korakov, ko je bilo dresov precej manj kot jih je zdaj in niso bili vsi pisani na kožo igralcem. Sašo Udovič si je denimo moral pomagati z lepilnim trakom, da si je dolge rokave zalepil na roke, da niso viseli čez prste njegovih rok. Petrović pa ob svojih dolžnostih igra pomembno vlogo pri ustvarjanju dobrega ozračja v reprezentanci. Vratar Martin Turk pravi, da je kot drugi tata, Tio Cipot pa, da ni igralca, ki njega ne bi imel rad, hkrati pa da tudi zna prisluhniti in deliti realne nasvete. Tako dolgo je že zraven, da marsikdo potrka na njegova vrata, ko potrebuje pogovor. Petrović je tudi nekdanji sodnik in zdaj kontrolor sojenja v drugi ligi. Lahkotnih, neargumentiranih razprav o sojenju ne dopušča, vselej zahteva razumevanje do sodniškega dela. V četrt stoletja je postal nezamenljiv člen slovenskih nogometnih reprezentanc. Vseskozi ekonom, nekoč sodnik, včasih nekdo, na katerega se lahko igralci obrnejo, ko potrebujejo pogovor, vedno pa tisti, na katerega se lahko ekipa zanese.
V oddaji smo slišali koncert Srčnih muzikantov, ki so v našem studiu zaigrali v živo – srčno, energično in z veliko glasbene predanosti. Na Lojtrci novih predstavili štiri sveže predloge, ki se potegujejo za vaš glas, zato ne zamudite priložnosti, da izberete svojega favorita. V oddaji smo poklepetali tudi z Modrijani, ansamblom Tomaža Rota in ansamblom Tik-Tak – o njihovih novih skladbah, navdihu in ustvarjanju.
V oddaji smo slišali koncert Srčnih muzikantov, ki so v našem studiu zaigrali v živo – srčno, energično in z veliko glasbene predanosti. Na Lojtrci novih predstavili štiri sveže predloge, ki se potegujejo za vaš glas, zato ne zamudite priložnosti, da izberete svojega favorita. V oddaji smo poklepetali tudi z Modrijani, ansamblom Tomaža Rota in ansamblom Tik-Tak – o njihovih novih skladbah, navdihu in ustvarjanju.
Slovenska žanrska literatura je ta hip v res dobri kondiciji. To potrjuje tudi knjižni prvenec Maše Jelušič, kriminalni roman z naslovom Profesor je končno mrtev. Knjiga, izšla je pri založbi Goga, bo razveselila vse ljubitelje dobrih kriminalk, tudi tiste, ki od kriminalnih romanov pričakujejo nekoliko več: recimo dobro psihologijo likov, poznavanje kriminalističnih postopkov in tudi luciden vpogled v družbeno tkivo. Roman Profesor je končno mrtev je svojo predstavitev že dočakal tudi v tujini, in sicer na festivalu Thrillerfest v Beogradu.
Slovenska žanrska literatura je ta hip v res dobri kondiciji. To potrjuje tudi knjižni prvenec Maše Jelušič, kriminalni roman z naslovom Profesor je končno mrtev. Knjiga, izšla je pri založbi Goga, bo razveselila vse ljubitelje dobrih kriminalk, tudi tiste, ki od kriminalnih romanov pričakujejo nekoliko več: recimo dobro psihologijo likov, poznavanje kriminalističnih postopkov in tudi luciden vpogled v družbeno tkivo. Roman Profesor je končno mrtev je svojo predstavitev že dočakal tudi v tujini, in sicer na festivalu Thrillerfest v Beogradu.
Lepo pozdravljeni v naši duhovni oddaji! Tokratna duhovna misel je vezana na odnose. Nikoli ne bom pozabil svojega kolega, ki mi večkrat reče, da je v življenju uspešen zato, ker je v zelo lepih, ljubezenskih in spoštljivih odnosih s svojo družino, s svojo ženo in z otroki. Odnosi so nekaj, kar človeka dviga in kar človeka lahko tudi zelo potre. Je nekaj, kar ti omogoča leteti, in je nekaj, kar ti lahko omogoči, da zboliš. Človek je odnosno bitje in lahko ima v moči vere tudi odnos s presežnim. Odnos je nekaj, v čemer se lahko človek pogovarja, gradi, dela, ustvarja in kot ljudje smo ves čas v odnosih. Zato je dobro imeti dober odnos, najprej s samim seboj. Prisluhniti svojemu srcu, svojemu utripu srca, svoji misli, svojemu telesu. Človek, če nima odnosa s svojim telesom, lahko hitro zboli. Zelo pomembno je imeti odnos, lep odnos, spoštljiv, prijateljski odnos, poslovni odnos z bližnjimi, s katerimi živimo, »fair play«, se pravi poštenost drug do drugega. Ne nazadnje, odnos z Bogom, ki ga lahko izražamo v molitvi. Odnos do Stvarstva, ki je podpis Božjega prsta. Odnos do sveta, ki je tudi izraz tega, kar je Bog ustvaril. In kako postati boljši v odnosih? Več poslušati, manj govoriti. Opazovati. Biti manj občutljiv, pa hkrati čuteč. Prisluhniti v stiskah bližnjega in v vsakem človeku najti brata in sestro. Odnos lahko gradiš tako, da tudi sam sprejmeš, da si ljubljen od Boga in ne nazadnje od ljudi, ki so ti bližnji. Odnos gradiš tako, da sprejmeš lep odnos bližnjega. Vse dobro vam želim in vas toplo pozdravljam!
Lepo pozdravljeni v naši duhovni oddaji! Tokratna duhovna misel je vezana na odnose. Nikoli ne bom pozabil svojega kolega, ki mi večkrat reče, da je v življenju uspešen zato, ker je v zelo lepih, ljubezenskih in spoštljivih odnosih s svojo družino, s svojo ženo in z otroki. Odnosi so nekaj, kar človeka dviga in kar človeka lahko tudi zelo potre. Je nekaj, kar ti omogoča leteti, in je nekaj, kar ti lahko omogoči, da zboliš. Človek je odnosno bitje in lahko ima v moči vere tudi odnos s presežnim. Odnos je nekaj, v čemer se lahko človek pogovarja, gradi, dela, ustvarja in kot ljudje smo ves čas v odnosih. Zato je dobro imeti dober odnos, najprej s samim seboj. Prisluhniti svojemu srcu, svojemu utripu srca, svoji misli, svojemu telesu. Človek, če nima odnosa s svojim telesom, lahko hitro zboli. Zelo pomembno je imeti odnos, lep odnos, spoštljiv, prijateljski odnos, poslovni odnos z bližnjimi, s katerimi živimo, »fair play«, se pravi poštenost drug do drugega. Ne nazadnje, odnos z Bogom, ki ga lahko izražamo v molitvi. Odnos do Stvarstva, ki je podpis Božjega prsta. Odnos do sveta, ki je tudi izraz tega, kar je Bog ustvaril. In kako postati boljši v odnosih? Več poslušati, manj govoriti. Opazovati. Biti manj občutljiv, pa hkrati čuteč. Prisluhniti v stiskah bližnjega in v vsakem človeku najti brata in sestro. Odnos lahko gradiš tako, da tudi sam sprejmeš, da si ljubljen od Boga in ne nazadnje od ljudi, ki so ti bližnji. Odnos gradiš tako, da sprejmeš lep odnos bližnjega. Vse dobro vam želim in vas toplo pozdravljam!
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Dragi prijatelji, vsak dan je nov dan. Je kot nepopisan list papirja. Kaj bo na njem napisano, je odvisno od nas samih. Novice, ki jih preberemo v časopisu, morda jih slišimo na radiu, ali jih vidimo na televiziji, nam jemljejo veselje in navdušenje. Dobivamo vtis, da vse propada. Nasilje, vojne so v vseh medijih. Ustvarja se vtis, da lahko samo z nasiljem rešujemo vse konflikte na svetu. Nasilje je najmočnejše orožje, ki ga ne more nič ustaviti. Če dobro premislimo, bomo videli, da ni nasilje najmočnejše. Dobrota je tista, ki na koncu vedno zmaga. Zdi se neverjetno, pa vendar drži. Ko sem po končani vojni v Bosni in Hercegovini obiskoval vasi in naselja, je bil prvi vtis moreč. Porušene hiše, razbite družine, uničena otroštva so bili rezultati več let trajajoče vojne in nasilja. Iz takega razmišljanja me vedno znova zdramijo besede malega fanta Josipa, ki mi je rekel: »Stric! A mi boš naredil hišo?« In res smo tisto poletje v grobem obnovili hišo za njegovo družino. In ko sem razmišljal o vseh teh porušenih hišah, se mi je utrnila misel: »Ali ni dobrota, ljubezen močnejša kot najbolj uničujoče orožje?« Ob vseh ruševinah dobi človek občutek, da je nasilje nemogoče ustaviti. Posledice nasilja so takoj vidne. Toda vsako nasilje slej ko prej izgubi ostrino, se utrudi, se izčrpa. V razvaline in v času vojne uničene hiše so se začeli vračati ljudje, ki so z dobroto in pomočjo dobrih ljudi obnovili porušene vasi. In v te vasi so se počasi spet vračali življenje, dobrota in prijaznost. Še kako drži misel, ki jo je že v 18. stoletju zapisal Edmund Burke: »Za zmago zla je potrebno le, da dobri ljudje ne ukrepajo!« Ni najpomembnejše, kar se dogaja okrog nas, pomembno je, kako znamo mi to sprejemati. In kakšen je naš odziv na slabo in zlo? Na nasilje lahko odgovorimo z nasiljem ali dobroto. Vse je odvisno od nas. Sad nasilja je nasilje, sad dobrote je dobrota. Naše besede in dejanja lahko prinašajo med ljudi razumevanje, sočutje, lahko pa povzročijo nasilje, nerazumevanje. In to ni nekaj novega. Že stoletja pred Kristusom je zapisano v Bibliji: »Vsemogočni Bog mi je dal učen jezik, da bi znal trudne krepiti z besedo. Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci.« Vsak dan lahko z besedami spodbujamo in podpiramo druge. Svoje uho uporabimo, da prisluhnemo drug drugemu. In svet naenkrat postane drugačen tudi zaradi mene in tebe!
Igor Pancar se je v rani mladosti navdušil nad motošportom in strast do bencinskih hlapov hitro prenesel na sina Jana, ki danes nastopa v elitnem razredu svetovnega prvenstva v motokrosu. Oče in sin sta najmanjša ekipa v karavani, v kateri sta si s trdim delom ustvarila ugled, predvsem pa spoštovanje tovarniških moštev, za katera vozijo najboljši tekmovalci.
Igor Pancar se je v rani mladosti navdušil nad motošportom in strast do bencinskih hlapov hitro prenesel na sina Jana, ki danes nastopa v elitnem razredu svetovnega prvenstva v motokrosu. Oče in sin sta najmanjša ekipa v karavani, v kateri sta si s trdim delom ustvarila ugled, predvsem pa spoštovanje tovarniških moštev, za katera vozijo najboljši tekmovalci.
Že sedmo leto zapored v Društvu turističnih vodnikov Krasa in Brkinov z brezplačnimi vodenji predstavljajo svoje delo ter naravne in kulturne znamenitosti prostora. Začeli so ta konec tedna in organizirali tri vodenja, preostalih osem vodenj pa načrtujejo na prvi in drugi vikend v marcu. Izbrali so zanimive točke, ki ležijo v občinah Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Prispevek je pripravila Irena Cunja.
Že sedmo leto zapored v Društvu turističnih vodnikov Krasa in Brkinov z brezplačnimi vodenji predstavljajo svoje delo ter naravne in kulturne znamenitosti prostora. Začeli so ta konec tedna in organizirali tri vodenja, preostalih osem vodenj pa načrtujejo na prvi in drugi vikend v marcu. Izbrali so zanimive točke, ki ležijo v občinah Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina. Prispevek je pripravila Irena Cunja.
V dobri družbi s Kristijanom – na Radiu Maribor ste lahko prisluhnili dvema urama odlične domače glasbe, svežih melodij in posebnega glasbenega utripa. Predstavili smo koncert Ansambla Tomaža Rota, ki smo ga ekskluzivno posneli v živo v našem studiu – zaigrali so uspešnice in predstavili tudi nekaj povsem novih skladb. V oddaji smo predvajali najnovejše pesmi ansamblov Opev, Črna mačka in Generacija ter preverili, kaj pripravljajo in kako zvenijo njihovi najnovejši glasbeni podvigi. Na Lojtrci novih čakamo tudi mesečnega zmagovalca – odločitev, ki smo jo čakali ves mesec. Če ste zamudili – vabljeni k poslušanju prek spletnega arhiva.
V dobri družbi s Kristijanom – na Radiu Maribor ste lahko prisluhnili dvema urama odlične domače glasbe, svežih melodij in posebnega glasbenega utripa. Predstavili smo koncert Ansambla Tomaža Rota, ki smo ga ekskluzivno posneli v živo v našem studiu – zaigrali so uspešnice in predstavili tudi nekaj povsem novih skladb. V oddaji smo predvajali najnovejše pesmi ansamblov Opev, Črna mačka in Generacija ter preverili, kaj pripravljajo in kako zvenijo njihovi najnovejši glasbeni podvigi. Na Lojtrci novih čakamo tudi mesečnega zmagovalca – odločitev, ki smo jo čakali ves mesec. Če ste zamudili – vabljeni k poslušanju prek spletnega arhiva.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Mejo med dvema narodoma je označevala visoka in praktično neprehodna gorska veriga, prepletena z ledenik in hudourniki. Šlo je skoraj za enaka ljudstva, ljudje so si bili podobni skoraj v vsem in prav zato so bili tudi nenehno v sporu. Naroda sta si bila v laseh na različnih področjih: od gospodarskega, diplomatskega do športnega. Zdelo se je, da je vojna med narodoma neizogibna in je le še vprašanje časa. Poveljnika obeh vojsk sta poslala vsak svojega tajnega agenta, da bi se pozanimala o lokacijah, kjer bi vojska najlažje vdrla na sovražnikovo ozemlje. Agenta sta se vrnila in sporočila praktično identično ugotovitev: »Obstaja samo ena točka na meji med obema državama, kjer je mogoč vdor vojske.« Na obeh straneh so se generali zadovoljno nasmihali, meli roke in s prstom kazali na zemljevid, kjer je bila označena ta točka: »Tako, tu bomo torej napadli z našimi oboroženimi silami!« Že so se veselili grmenja oklepnikov in strelov iz orožja, hitre zmage, slave in medalj. Vendar sta bila oba tajna agenta malce v zadregi. Tako je poročal eden izmed njih: »Rad bi še povedal, da na tem kraju, kjer bi napadli, stanuje delaven kmet z ljubko ženo. V majhni hiši živita skupaj s svojim prvim otrokom in še en je na poti. Imata se rada in o njima se po bližnji vasi govori, da sta najsrečnejša človeka na svetu. Če bi vojska prečkala njuno posest in se nastanila v njihovi bližini, bi zagotovo uničili njihovo srečo.« Na obrazu generalov je ob tej novici nasmeh ugasnil. Vsi zbegani so umolknili. »Te vojne ne more biti!« so enoglasno sklenili tako na eni kot na drugi strani meje. Vojna med narodoma ni bila nikoli napovedana. Med novicami, ki jih bomo danes poslušali po tem istem radiu, bomo verjetno težko slišali kakšno, ki bi bila podobna tej zgodbi. Z veliko moči pride velika odgovornost, ki jo nosijo politični in vojaški voditelji. Ampak tudi mi se vsakodnevno odločamo, ali bomo šli v bitke, ki bodo rušile našo in srečo drugih. Lahko naš cilj res opraviči vsa sredstva, tudi na tuj račun? Pravijo, da je samo ena točka na svetu, ki onemogoča vojne, nasilje in agresivnost. Nahaja se v našem srcu. Aleksander Solženicin, ruski pisatelj in disident, je nekoč zapisal: »Razmejitev med dobrim in zlim ne poteka po državnih mejah, niti med družbenimi razredi ali političnimi strankami, ampak skozi vsako človeško srce.« Negujmo dobro v naših srcih, ki bo preprečevalo naše vojne pohode in omogočalo naše sobivanje.
Mejo med dvema narodoma je označevala visoka in praktično neprehodna gorska veriga, prepletena z ledenik in hudourniki. Šlo je skoraj za enaka ljudstva, ljudje so si bili podobni skoraj v vsem in prav zato so bili tudi nenehno v sporu. Naroda sta si bila v laseh na različnih področjih: od gospodarskega, diplomatskega do športnega. Zdelo se je, da je vojna med narodoma neizogibna in je le še vprašanje časa. Poveljnika obeh vojsk sta poslala vsak svojega tajnega agenta, da bi se pozanimala o lokacijah, kjer bi vojska najlažje vdrla na sovražnikovo ozemlje. Agenta sta se vrnila in sporočila praktično identično ugotovitev: »Obstaja samo ena točka na meji med obema državama, kjer je mogoč vdor vojske.« Na obeh straneh so se generali zadovoljno nasmihali, meli roke in s prstom kazali na zemljevid, kjer je bila označena ta točka: »Tako, tu bomo torej napadli z našimi oboroženimi silami!« Že so se veselili grmenja oklepnikov in strelov iz orožja, hitre zmage, slave in medalj. Vendar sta bila oba tajna agenta malce v zadregi. Tako je poročal eden izmed njih: »Rad bi še povedal, da na tem kraju, kjer bi napadli, stanuje delaven kmet z ljubko ženo. V majhni hiši živita skupaj s svojim prvim otrokom in še en je na poti. Imata se rada in o njima se po bližnji vasi govori, da sta najsrečnejša človeka na svetu. Če bi vojska prečkala njuno posest in se nastanila v njihovi bližini, bi zagotovo uničili njihovo srečo.« Na obrazu generalov je ob tej novici nasmeh ugasnil. Vsi zbegani so umolknili. »Te vojne ne more biti!« so enoglasno sklenili tako na eni kot na drugi strani meje. Vojna med narodoma ni bila nikoli napovedana. Med novicami, ki jih bomo danes poslušali po tem istem radiu, bomo verjetno težko slišali kakšno, ki bi bila podobna tej zgodbi. Z veliko moči pride velika odgovornost, ki jo nosijo politični in vojaški voditelji. Ampak tudi mi se vsakodnevno odločamo, ali bomo šli v bitke, ki bodo rušile našo in srečo drugih. Lahko naš cilj res opraviči vsa sredstva, tudi na tuj račun? Pravijo, da je samo ena točka na svetu, ki onemogoča vojne, nasilje in agresivnost. Nahaja se v našem srcu. Aleksander Solženicin, ruski pisatelj in disident, je nekoč zapisal: »Razmejitev med dobrim in zlim ne poteka po državnih mejah, niti med družbenimi razredi ali političnimi strankami, ampak skozi vsako človeško srce.« Negujmo dobro v naših srcih, ki bo preprečevalo naše vojne pohode in omogočalo naše sobivanje.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Tokratni izbor urednika glasbenih oddaj Armanda Šturmana je logičen in nadvse predvidljiv: Nova skladba skupine Kameleoni, ki jo v rubriki Pesem tedna predstavlja avtor, Jadran Ogrin.
Tokratni izbor urednika glasbenih oddaj Armanda Šturmana je logičen in nadvse predvidljiv: Nova skladba skupine Kameleoni, ki jo v rubriki Pesem tedna predstavlja avtor, Jadran Ogrin.
Duh dvorane Leona Štuklja. Esad Kršič ali Esko, kot ga pozna košarkarski svet, je zadnjih nekaj let v pokoju. A še vedno ga najdemo v dvorani, kjer je več kot dve desetletji opravljal vlogo hišnika. Pripravil je tribune, opremo, garderobe. Naravnal koš, ko ga drugi niso znali. Ko gre v športni dvorani v Novem mestu kaj narobe, še danes pokličejo Eska. Ta z nasmehom na obrazu pripoveduje zgodbe svojega časa pri Krki. O ljudeh, ki jih je spoznal, velikanih športa, s katerimi prijateljuje. Je legenda kluba. Hišnik, ki je zaobšel definicijo svojega poklica in se zapisal v klubski DNK.
Duh dvorane Leona Štuklja. Esad Kršič ali Esko, kot ga pozna košarkarski svet, je zadnjih nekaj let v pokoju. A še vedno ga najdemo v dvorani, kjer je več kot dve desetletji opravljal vlogo hišnika. Pripravil je tribune, opremo, garderobe. Naravnal koš, ko ga drugi niso znali. Ko gre v športni dvorani v Novem mestu kaj narobe, še danes pokličejo Eska. Ta z nasmehom na obrazu pripoveduje zgodbe svojega časa pri Krki. O ljudeh, ki jih je spoznal, velikanih športa, s katerimi prijateljuje. Je legenda kluba. Hišnik, ki je zaobšel definicijo svojega poklica in se zapisal v klubski DNK.
Tudi tokrat vas znova vabimo V dobro družbo – tja, kjer se glasba sliši bolje, pogovori pa gredo naravnost v srce. Slišali smo koncert v živo – in to z odličnim Štigl kvintetom. Klepetali tudi z ansamblom Šepet – ob 10-letnici delovanja in novih skladbah smo obujali spomine in pogledali naprej. Čarobno noto pa je dodal ansambel Vzrock, ki nam je pripravil nekaj čisto posebnega – čarovniškega. In seveda – Lojtrca novih prinaša sveže predloge, ki jih ne gre preslišati. Nedelja dopoldne je rezervirana za vas, glasbo in dobro družbo.
Tudi tokrat vas znova vabimo V dobro družbo – tja, kjer se glasba sliši bolje, pogovori pa gredo naravnost v srce. Slišali smo koncert v živo – in to z odličnim Štigl kvintetom. Klepetali tudi z ansamblom Šepet – ob 10-letnici delovanja in novih skladbah smo obujali spomine in pogledali naprej. Čarobno noto pa je dodal ansambel Vzrock, ki nam je pripravil nekaj čisto posebnega – čarovniškega. In seveda – Lojtrca novih prinaša sveže predloge, ki jih ne gre preslišati. Nedelja dopoldne je rezervirana za vas, glasbo in dobro družbo.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Božično-novoletni prazniki so že po običaju primerni za peko potice in pripravo ostalih kulinaričnih dobrot. Na Turistični kmetiji Pri Levarjevih vselej lepo diši po domači kuhinji, ki vključuje mesne ali zelenjavne jedi, kruh iz krušne peči, božični kruh poprtnik ali pa potico. Prav za pripravo te značilne slovenske sladice nam je gospodinja Jolanda zaupala nekaj nasvetov, izkušenj in veščin iz kulinarične dediščine Dolenjega Jezera. S kulinariko je povezana tudi pridelava divjih špargljev. V Vrtnariji Golob-Klančič v Vitovljah na Goriškem so predstavili rezultate enoletnega projekta, kako uspešno zatirati razvoj lišajev in mahov, ki povzročajo velike težave v pridelavi divjih špargljev. Povpraševanje po njih že krepko presega ponudbo, ugotavljajo tako pridelovalci kot stroka. V oddaji smo obiskali tudi Božičevo kmetijo v Podnanosu. Tam je doma najboljša pridelovalka žganja po izboru drugega mednarodnega festivala žganih pijač Slovenija 2024.
Siromak s pametjo prekaša soseda grofa. Pripoveduje: Brane Grubar. Slovenska ljudska pravjica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Siromak s pametjo prekaša soseda grofa. Pripoveduje: Brane Grubar. Slovenska ljudska pravjica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.
V Dnevni sobi danes gostimo Sanjo Rozman - zdravnico, psihoterapevtko, avtorico osmih knjig in ugledno mednarodno predavateljico o zasvojenosti. Pri nas je bila prva, ki je pisala in spregovorila o nekemičnih zasvojenostih, še posebno o odvisnosti od odnosov. Svoje znanje in izkušnje uporablja pri delu v Zavodu Sprememba v srcu, ki ga je ustanovila in ga vodi že trideset let. V Dnevno sobo jo je povabila Bernarda Žarn.
V oddaji V dobri družbi s Kristijanom, ki ste ji lahko prisluhnili v nedeljo ob desetih dopoldne, smo pripravili pravo glasbeno poslastico. V živo iz Studia 22 so nastopili Razigrani, ki s svojo ubrano pesmijo, energijo in domačnostjo vedno znova navduši poslušalce. Z Vražjimi muzikanti smo poklepetali o njihovi novi skladbi, s Petrom Prohartom pa o novem glasbenem projektu in prihajajočem koncertu. In seveda – niso manjkali niti sveži predlogi na Lojtrci novih.
V oddaji V dobri družbi s Kristijanom, ki ste ji lahko prisluhnili v nedeljo ob desetih dopoldne, smo pripravili pravo glasbeno poslastico. V živo iz Studia 22 so nastopili Razigrani, ki s svojo ubrano pesmijo, energijo in domačnostjo vedno znova navduši poslušalce. Z Vražjimi muzikanti smo poklepetali o njihovi novi skladbi, s Petrom Prohartom pa o novem glasbenem projektu in prihajajočem koncertu. In seveda – niso manjkali niti sveži predlogi na Lojtrci novih.
Besedilni svet Olfamoža zaznamujejo besedne igre, divji asociativni tok, provokativnost, pa hkrati posebna občutljivost, nena(va)dna, čudaška lepota, prav tako kot je igriva, nepredvidljiva, divja, pa hkrati očarljiva instrumentalna improvizacija, kot jo prakticira Andrej Fon, glasbenik, multiinstrumentalist, kantavtor, ki stoji za psevdonimom Olfamož. Pred trinajstimi leti je pod tem imenom v duhu naredi-si-sam izdal prvenec Omahuj, pred desetletjem je svojo alter kantavtorsko prakso razširil v večji ansambel Olfamoštvo in predstavil odlično ploščo Hupam, da ste dobro. Pred slabim mesecem pa je založba Ente Tapes izdala Popizdajo, ki združuje prvine prejšnjih dveh plošč.
Besedilni svet Olfamoža zaznamujejo besedne igre, divji asociativni tok, provokativnost, pa hkrati posebna občutljivost, nena(va)dna, čudaška lepota, prav tako kot je igriva, nepredvidljiva, divja, pa hkrati očarljiva instrumentalna improvizacija, kot jo prakticira Andrej Fon, glasbenik, multiinstrumentalist, kantavtor, ki stoji za psevdonimom Olfamož. Pred trinajstimi leti je pod tem imenom v duhu naredi-si-sam izdal prvenec Omahuj, pred desetletjem je svojo alter kantavtorsko prakso razširil v večji ansambel Olfamoštvo in predstavil odlično ploščo Hupam, da ste dobro. Pred slabim mesecem pa je založba Ente Tapes izdala Popizdajo, ki združuje prvine prejšnjih dveh plošč.
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Anja Ćorić je psihologinja, ki ima v AMZS Centru varne vožnje psihosocialne delavnice za voznike začetnike. Z njo se v programih varne vožnje srečajo tudi tisti, ki si s pomočjo tečajev pomagajo pri izbrisu kazenskih točk, pomaga pa tudi vsem, ki se med vožnjo srečujejo s strahom, tesnobo, neprijetnimi občutki.
Fizioterapevt Matej Bombač sodeluje s številni športniki: s športnimi plezalci, rokometašicami, nogometaši in tudi plavalci. V zadnjih letih je v ospredju sodelovanje z dvakratno olimpijsko prvakinjo, športno plezalko, Janjo Garnbret. Matej Bombač je bil zraven pri njeni poškodbi prsta na olimpijskih igrah v Parizu. Bil je tudi pomemben član ekipe pri rehabilitaciji poškodbe palca na nogi, ki jo je imela Janja Garnbret. Matej Bombač se ves čas uči in raziskuje, saj želi športnikom nuditi le najboljše.
Fizioterapevt Matej Bombač sodeluje s številni športniki: s športnimi plezalci, rokometašicami, nogometaši in tudi plavalci. V zadnjih letih je v ospredju sodelovanje z dvakratno olimpijsko prvakinjo, športno plezalko, Janjo Garnbret. Matej Bombač je bil zraven pri njeni poškodbi prsta na olimpijskih igrah v Parizu. Bil je tudi pomemben član ekipe pri rehabilitaciji poškodbe palca na nogi, ki jo je imela Janja Garnbret. Matej Bombač se ves čas uči in raziskuje, saj želi športnikom nuditi le najboljše.