Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je leta 2007 prvič organizirala največjo svetovno okoljsko prostovoljno akcijo, Uro za Zemljo. Lani je pri tem sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest, letos pričakujejo, da se bo ta pobuda uresničila v več kot 190 državah. Med njimi je tudi Slovenija. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje o tem, kako bi lahko s spremembo naših navad in delovanja vsi prispevali za dobrobit okolja in narave, vplivali na preprečevanje podnebnih sprememb ter ohranjali biotsko raznolikost. V Jutro na Prvem smo poklicali gospo Nevenko Lukič Rojšek, predstavnico Svetovne organizacije za zaščito narave v Sloveniji. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je leta 2007 prvič organizirala največjo svetovno okoljsko prostovoljno akcijo, Uro za Zemljo. Lani je pri tem sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest, letos pričakujejo, da se bo ta pobuda uresničila v več kot 190 državah. Med njimi je tudi Slovenija. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje o tem, kako bi lahko s spremembo naših navad in delovanja vsi prispevali za dobrobit okolja in narave, vplivali na preprečevanje podnebnih sprememb ter ohranjali biotsko raznolikost. V Jutro na Prvem smo poklicali gospo Nevenko Lukič Rojšek, predstavnico Svetovne organizacije za zaščito narave v Sloveniji. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Sosonce je manj znan pojav, ki spada v skupino tako imenovanih fotometeorjev oziroma pojavov, ko sončna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. Pojavi se ob sončnem vzhodu ali zahodu. Za kaj torej gre? Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik, Agencija RS za okolje.
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat gremo v svet tako imenovanih fotometeorjev. To so – preprosto povedano – različni optični pojavi v zemeljskem ozračju, ko sončna ali mesečna svetloba v določenih okoliščinah ustvari nek odboj oziroma lom. In eden od takšnih pojavov je prav mavrica. Zakaj nastane ta optična iluzija, ali se kje dotika tal in seveda – iz katerih barv je resnično sestavljena? Sogovornica: meteorologinja Jana Banko z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Meteorološki izraz, ki ga predstavljamo v današnjem jutru je slana. Bi znali razložiti za kakšen fizikalni pojav gre? In kakšna je razlika med slano in roso? Sogovornik: Gregor Vertačnik, ARSO.
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Kot najbolj hladna so se izkazala mrazišča v Julijskih Alpah, tam smo 9. januarja leta 2009 zabeležili najnižjo temperaturo - 49 stopinj Celzija. Sicer pa po uradnih meritvah za t.i. slovensko Sibirijo velja Babno Polje, na nadmorski višini dobrih 750 metrov. -34 stopinj in pol pod ničlo je še vedno slovenskih rekord, danes pa se z Gregorjem Vertačnikom z Agencije za okolje pogovarjamo o definiciji in pojavu mrazišč.
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kaj je temperaturna inverzija oz. obrat? Začne se po navadi s kakšno mirno in jasno zimsko nočjo. V kotanjah, dolinah in kotlinah se nabere hladnejši zrak. Potem pa narobe svet oziroma spodaj hladno, zgoraj topleje. Več o tem vremenskem pojavu meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Ledene sveče so recimo temu majhni ledeni kapniki, ki pa seveda rastejo precej hitreje kot jamski kapniki. Pojav razlaga meteorolog Matija Klančar, ARSO.
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
Črna burja? Je to burja, ki piha v Črni na Koroškem? Tako (med drugim) razmišljajo anketiranci, meteorologi pa črni burji pravijo ciklonalna burja. Podrobnejšo razlago omenjenega vremenskega pojava razloži Matija Klančar z Agencije za okolje.
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
SSKJ geslo "poledica" opredeli kot "tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču". Kaj pa pravijo meteorologi? Z Veroniko Hladnik Zakotnik odgovorimo na vprašanje, na katerega so odgovarjali tudi mimoidoči v anketi: kaj je poledica?
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
Kadar sneži in veter raznaša ta sneg, govorimo o snežnem metežu. Vejavica pa se dogaja brez istočasnega sneženja. Tako je bilo denimo ob koncu prejšnjega tedna na Gorenjskem, ko je že zapadli sneg raznašal karavanški fen.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
Usodni letošnji prvi sneg je na začetku tega tedna ohromil promet in marsikomu povzročil prenekatero težavo na poti v službo. Kakšen je ta sneg z meteorološkega vidika oziroma koliko vrst snega sploh poznamo? Zanimivo je recimo že to, da imajo arktična ljudstva samo za različne vrste snega tudi sto in več izrazov. Sogovornik: meteorolog Blaž Šter iz Agencije Republike Slovenije za okolje.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
V Sloveniji opozorila pred nevarnostjo snežnih plazov pripravlja Služba za sneg in plazove Agencije RS za okolje. Evropska lestvica je petstopenjska, poročilo o stanju snežne odeje (bilten) pa ARSO pripravi tri krat na teden. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Čeprav v nižinah te dni snega ni, pa je sneg v visokogorju, kjer se pogosto zgodijo tudi snežni plazovi. V jutru na Prvem jim posvečamo vsaj dve petkovi epizodi rubrike, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. V naslednjih minutah o definicijah ter klasifikacijah snežnih plazov, pa tudi o vzrokih za njihov nastanek. Sogovornik: Blaž Šter.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
V zimskem času se v vremenskih napovedih včasih znajde tudi naslednji stavek: »V nekoliko višjih legah Primorske in Notranjske lahko v kombinaciji s sneženjem nastanejo snežni zameti.« In prav to bo tudi iztočnica za naslednjih nekaj minut v rubriki, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Agencijo za okolje. Sogovornik: meteorolog Andrej Velkavrh.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Verjetnost belega božiča se je v zadnjih 50ih letih precej zmanjšala. V številnih krajih po Sloveniji celo teče najdaljši niz zelenih božičev doslej. O belem in zelenem božiču s strokovnega, meteorološkega z Gregorjem Vertačnikom z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Tokrat o vremenskem pojavu, ki ga opažamo predvsem poleti - v času poletnih neviht. Se ja pa te dni zgodilo, da smo namesto decembrskega pokanja slišali decembrsko grmenje. Verjetno gre za neobičajnost? Odgovarja meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sogovornica: Veronika Hladnik Zakotnik z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig, glas številnih oglasov Boštjan Napotnik Napo je v tokratni epizodi Prvakov tedna pripovedoval o spajanju muzike in kuhanja, o trendih, ki ta čas prevladujejo v kuhariji, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov, o AGFRT-ju, mundialu in volovskem repu, ki se skuha v nedeljo, v ponedeljek pa spremeni v rimsko dobroto s pašto.
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Sogovornik: meteorolog Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Društvo novinarjev je na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče medijske dosežke v tem letu. Med dobitnicami tega priznanja sta tudi novinarki Prvega, Tita Mayer, ki s podkastom Na pravi strani odpira pereča vprašanja pravic žensk, in Urška Henigman, ki se je skupaj s televizijsko novinarko Nežo Prah Seničar lotila projekta Slovar spolne vzgoje, v katerem so mladim predstavili 10 izrazov s področja spolnosti, ki se uporabljajo v sodobni družbi.
Društvo novinarjev je na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče medijske dosežke v tem letu. Med dobitnicami tega priznanja sta tudi novinarki Prvega, Tita Mayer, ki s podkastom Na pravi strani odpira pereča vprašanja pravic žensk, in Urška Henigman, ki se je skupaj s televizijsko novinarko Nežo Prah Seničar lotila projekta Slovar spolne vzgoje, v katerem so mladim predstavili 10 izrazov s področja spolnosti, ki se uporabljajo v sodobni družbi.
19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. S tem so želeli poudariti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu, saj skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov. S svetovnim dnevom pa je že14 let povezana tudi akcija, ki jo vsako leto izvede Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Katero je "Naj javno stranišče" leta 2022 in katero je prejelo "straniščno metlico" za najslabše urejeno? V pogovoru za Prvi program Radia Slovenija s koordinatorko akcije, Danico Koren.
19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. S tem so želeli poudariti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu, saj skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov. S svetovnim dnevom pa je že14 let povezana tudi akcija, ki jo vsako leto izvede Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Katero je "Naj javno stranišče" leta 2022 in katero je prejelo "straniščno metlico" za najslabše urejeno? V pogovoru za Prvi program Radia Slovenija s koordinatorko akcije, Danico Koren.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
Profesor doktor Dragan Petrovec je pravnik, ki se je že na začetku poklicne poti odločil, da ne bo čisto klasičen pravnik. Posvetil se je kriminologiji in penologiji in postal mednarodno priznani strokovnjak na področju izvrševanja kazni. Kot pisec knjig, kolumn in esejev večkrat tudi koga razburi in ujezi. Poudarja, da je »upor proti zlorabam, ki jih izvršuje oblast, katerakoli že, najbolj državotvorno dejanje« Nizki nagoni ne izbirajo pripadnosti, izobrazbe, poklica, rase, vere ali podobnih značilnosti. Je pa bistvena razlika med tem, če objavi nek twit s sovražno, nestrpno vsebino povprečen prebivalec Slovenije, ali pa če to stori politik, ki poseduje izjemno veliko izvršilno moč? Ali je vladni načrt za boj proti sovražnemu govoru pravi pristop? Zakaj ljudje volijo politike, ki nato zamajejo pravno državo v njenih temeljih? Doktor Dragan Petrovec gost tokratne epizode Prvakov tedna.
S sogovorniki s Kitajske, Nepala, Kolumbije in Nove Zelandije o tradicijah, povezanih z umrlimi, pogrebi, spominjanjem pokojnih.
S sogovorniki s Kitajske, Nepala, Kolumbije in Nove Zelandije o tradicijah, povezanih z umrlimi, pogrebi, spominjanjem pokojnih.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Današnji dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Kako praznovati današnji dan, je treba predvsem pomen dosežkov izpred 500-tih let približati današnjim generacijam, ali je treba dan reformacije napolniti tudi z neko aktualizirano vsebino? Kakšen je položaj pisateljev v svetu in času, ko se stremi k rastočemu BDP-ju in so čislani predvsem tisti, ki neposredno ustvarjajo dodano vrednost, kulturniki, umetniki pa poslušajo zmerljivke, da so paraziti? O moči pisane besede 500 let po Trubarju, o tem ali je pravo branje le branje knjig, in procesih reformacije, ki se na različnih nivojih zares nikoli ne ustavijo, smo se v praznični epizodi Prvakov tedna pogovarjali s predsednikom Društva slovenskih pisateljev Dušanom Mercem.
Šestdeset let mineva od prvega Festivala slovenske popevke, ki je potekal med 10. in 12. majem na Bledu. Takrat je slavila Mandolina, ki sta jo odpela Stane Mancini in v alternaciji Beti Jurković. Slednja se še vedno zelo dobro spomni, kakšni občutki so jo prevevali pred šestimi desetletji, ko je stopila pred občinstvo na Bledu. Tudi ta pa zanjo nosi prav poseben pomen. O popevki, svojih jutrih, mladih generacijah pevcev in soncu življenja je Beti Jurkovič pripovedovala za Prvi. V Opatijo jo je poklicala Simona Moličnik.
Šestdeset let mineva od prvega Festivala slovenske popevke, ki je potekal med 10. in 12. majem na Bledu. Takrat je slavila Mandolina, ki sta jo odpela Stane Mancini in v alternaciji Beti Jurković. Slednja se še vedno zelo dobro spomni, kakšni občutki so jo prevevali pred šestimi desetletji, ko je stopila pred občinstvo na Bledu. Tudi ta pa zanjo nosi prav poseben pomen. O popevki, svojih jutrih, mladih generacijah pevcev in soncu življenja je Beti Jurkovič pripovedovala za Prvi. V Opatijo jo je poklicala Simona Moličnik.
Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.
Jutri bo minilo 45 let od prvega koncerta benda z imenom Pankrti, v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani se je to zgodilo, svoj prvi koncert so oglaševali z na roko napisanimi plakati v formatu A3 in s pripisom, da gre za prvi pank koncert na Balkanu. Vse so povedali in odpeli na en izposojeni mikrofon. Andrej Šifrer je v Stopu zapisal: »Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle v šentflorjansko rock sceno.« Pravkar odstopljeni direktor Javne agencije za knjigo Dimitrij Rupel, tedanji recenzent revije Teleks je svetoval bralcem, naj prvo malo ploščo Pankrtov preslišijo. Pero Lovšin v Prvakih tedna v jutru na Prvem o tem, da tovarišem danes verjame bolj kot gospodom, in da je že skrajni čas, da presežemo banalne razlike, ter da na vlaku punka ni nikakršnih omejitev, vstopijo lahko vsi, ne samo upokojenci z brezplačno letno vozovnico.
Radio Slovenija je pripravil prvi festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Avdiofestival je odprt dogodek, na katerem si v ljubljanski Cukrarni sodelujoči zastavljajo angažirana vprašanja, na primer kako še pripovedovati z zvokom, kako nagovoriti mlade in kako v vesolju medijskih vsebin ostati relevanten? Če so si nekoč v Cukrarni zatočišče našli modernisti, se dobro stoletje pozneje tam večkrat oglasi moderen in v prihodnost zazrt radio. Gost Prvakov tedna v jutru na Prvem, na dan Avdiofestivala, direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
Radio Slovenija je pripravil prvi festival sodobne govorne avdioprodukcije in radijskega medija. Avdiofestival je odprt dogodek, na katerem si v ljubljanski Cukrarni sodelujoči zastavljajo angažirana vprašanja, na primer kako še pripovedovati z zvokom, kako nagovoriti mlade in kako v vesolju medijskih vsebin ostati relevanten? Če so si nekoč v Cukrarni zatočišče našli modernisti, se dobro stoletje pozneje tam večkrat oglasi moderen in v prihodnost zazrt radio. Gost Prvakov tedna v jutru na Prvem, na dan Avdiofestivala, direktor Radia Slovenija Mirko Štular.
V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.
V novi epizodi »Prvakov tedna« smo se v jutranjem programu pogovarjali z gledališko in filmsko igralko Judito Zidar, letošnjo dobitnico Dnevnikove nagrade za izstopajočo umetniško stvaritev na odru Mestnega gledališča ljubljanskega v pretekli sezoni, ki pravi, da ima rada kompleksne, težke vloge močnih žensk. Stopiti v čevlje Meryl Streep ji ni bilo težko, saj je nekoč, ko je bila članica Prešernovega gledališča Kranj, v vlogi Marte »stopila« v čevlje Elizabeth Taylor. Pravi, da je aktivna državljanka, saj če bi bila pasivna in mirna, bi to pomenilo, da je pri nas vse v redu. S trditvijo, da ni velikih in majhnih vlog, temveč le veliki in majhni igralci, se strinja le deloma. Največji izziv na poti samorealizacije je biti človek.
S Stanetom Kocutarjem smo se sprehodili po dogajanju v štajerski prestolnici na prvi oktobrski konec tedna in se še posebno z zanimanjem seveda ustavili pri kraljici Lenta, Stari trti, kjer bodo 2. oktobra ob 11. uri opravili tradicionalno svečano trgatev. Izvedeli smo tudi več o zapuščini, ki se je ohranila, o njenem pomenu, še enem okroglem jubileju ter seveda letošnji letini. Staneta je pod Pekrsko gorco poklicala Mojca Delač.
S Stanetom Kocutarjem smo se sprehodili po dogajanju v štajerski prestolnici na prvi oktobrski konec tedna in se še posebno z zanimanjem seveda ustavili pri kraljici Lenta, Stari trti, kjer bodo 2. oktobra ob 11. uri opravili tradicionalno svečano trgatev. Izvedeli smo tudi več o zapuščini, ki se je ohranila, o njenem pomenu, še enem okroglem jubileju ter seveda letošnji letini. Staneta je pod Pekrsko gorco poklicala Mojca Delač.
Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.
Od smučarskih skokov do formule 1, od kraljice športa do najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Kako se pripravlja na mundial v Katarju, ki se mu je kot država zameril za vse čase? Katerega športa si ne želi komentirati in zakaj najraje počitnikuje na Rodosu? Kako mu gredo akrili in zakaj ni obnovil pilotske licence? Kako je ustvaril izjemno športno statistično zbirko in zakaj pravi, da ima že več kot 80 let delovne dobe? Zdravnik, legendarni športni reporter in športni publicist Andrej Stare v jutru na Prvem.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Po dolgem, vročem poletju, ki je bilo zelo skopo s padavinami, nas je minule dni doseglo obilno deževje. Ali gre za običajen vremenski obrat, ali za posledico podnebnih sprememb? V jutranjem programu smo se pogovarjali s klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Ali smo res stopili v obdobje t.i. »superneviht«? Ali je podnebne spremembe mogoče premagati, ali zgolj blažiti njihove posledice? Ob energetski in prehranski draginji, ko nekateri napovedujejo zelo težke čase, vsi smeli načrti zelene transformacije oziroma zelenega prehoda pristanejo na stranskem tiru. Okoljski standardi se začasno znižujejo, raba fosilnih goriv dobiva nov zagon, in prihaja kot nekakšna rešiteljica energetske krize. Je mar res ob prvi krizi zelene politike konec?
Po dolgem, vročem poletju, ki je bilo zelo skopo s padavinami, nas je minule dni doseglo obilno deževje. Ali gre za običajen vremenski obrat, ali za posledico podnebnih sprememb? V jutranjem programu smo se pogovarjali s klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj. Ali smo res stopili v obdobje t.i. »superneviht«? Ali je podnebne spremembe mogoče premagati, ali zgolj blažiti njihove posledice? Ob energetski in prehranski draginji, ko nekateri napovedujejo zelo težke čase, vsi smeli načrti zelene transformacije oziroma zelenega prehoda pristanejo na stranskem tiru. Okoljski standardi se začasno znižujejo, raba fosilnih goriv dobiva nov zagon, in prihaja kot nekakšna rešiteljica energetske krize. Je mar res ob prvi krizi zelene politike konec?
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 16.9. - 19.9. 2022.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 16.9. - 19.9. 2022.
Zoran Jerončič velja za enega največjih poznavalcev odbojke v Sloveniji. Vodil je številne klube tako pri nas kot v Italiji, je tudi strokovni komentator za odbojko na Televiziji Slovenija. Izjemno četrto mesto slovenskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu je ocenil v jutranjem programu na Prvem. Kako naprej, se bodo zlati generaciji odbojkarjev uresničile olimpijske sanje? Kakšen pečat temu ekipnemu športu sta dala dva italijanska selektorja na čelu slovenske reprezentance? Zakaj so italijanski odbojkarji igraje pokorili vso konkurenco in zakaj Zoran Jerončič odbojkarjem, ki jih trenira ne dovoli žvečilnega gumija?
Zoran Jerončič velja za enega največjih poznavalcev odbojke v Sloveniji. Vodil je številne klube tako pri nas kot v Italiji, je tudi strokovni komentator za odbojko na Televiziji Slovenija. Izjemno četrto mesto slovenskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu je ocenil v jutranjem programu na Prvem. Kako naprej, se bodo zlati generaciji odbojkarjev uresničile olimpijske sanje? Kakšen pečat temu ekipnemu športu sta dala dva italijanska selektorja na čelu slovenske reprezentance? Zakaj so italijanski odbojkarji igraje pokorili vso konkurenco in zakaj Zoran Jerončič odbojkarjem, ki jih trenira ne dovoli žvečilnega gumija?
Združeno kraljevstvo in svet žalujeta za britansko kraljico Elizabeto II. O njeni dolgi vladavini, pomenu, odzivih po svetu in postopkih po njeni smrti s komentatorjem Tomažem Gerdenom v posebni jutranji oddaji na Prvem.
Združeno kraljevstvo in svet žalujeta za britansko kraljico Elizabeto II. O njeni dolgi vladavini, pomenu, odzivih po svetu in postopkih po njeni smrti s komentatorjem Tomažem Gerdenom v posebni jutranji oddaji na Prvem.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 9.9. - 11.9. 2022.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 9.9. - 11.9. 2022.
Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser in ljubitelj košarke je bil gost ponedeljkovega jutranjega programa dan po nepričakovanem porazu naših košarkarjev proti BiH. Zlato z letnico 2017 je dobilo istoimenski dokumentarni film, s podpisom scenarista in režiserja Gorana Vojnovića. Ali bo morebitni košarkarski uspeh z letnico 2022 postal knjižna uspešnica, recimo iz žanra športne drame? Ali se bodoči košarkarski zvezdniki še rojevajo oziroma formirajo kot kratkohlačniki na zunanjih igriščih, nedaleč od svojega doma, kjer nato nekdo opazi njihov talent, jih povabi v klub…? Kako resno je mislili s košarko Goran, ko je postal »otrok« ŠD Ježica? Ali bo naša reprezentance ob koncu prvenstva vendarle košarkarski Evropi pokazala figo?
Goran Vojnović, pisatelj, filmski režiser in ljubitelj košarke je bil gost ponedeljkovega jutranjega programa dan po nepričakovanem porazu naših košarkarjev proti BiH. Zlato z letnico 2017 je dobilo istoimenski dokumentarni film, s podpisom scenarista in režiserja Gorana Vojnovića. Ali bo morebitni košarkarski uspeh z letnico 2022 postal knjižna uspešnica, recimo iz žanra športne drame? Ali se bodoči košarkarski zvezdniki še rojevajo oziroma formirajo kot kratkohlačniki na zunanjih igriščih, nedaleč od svojega doma, kjer nato nekdo opazi njihov talent, jih povabi v klub…? Kako resno je mislili s košarko Goran, ko je postal »otrok« ŠD Ježica? Ali bo naša reprezentance ob koncu prvenstva vendarle košarkarski Evropi pokazala figo?
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 2.9. - 4.9.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 2.9. - 4.9.
Mala planina je eden izmed predelov, ki sestavljajo Veliko planino, našo največjo visokogorsko pašno planino. Tukaj že skoraj sedem desetletij stoji Domžalski dom, naša zadnja avgustovska postojanka v tretji sezoni radijskega prebujanja iz planinskih koč. Z nami bodo oskrbnik, ki pravi, da mu je planina v dvanajstih letih zlezla pod kožo, predstavniki Planinskega društva Domžale, udeleženci posebnega Družinskega tabora ter seveda predsednik tamkajšnje pašne skupnosti in tudi čisto prava bajtarja. Teh je na planini le še peščica.
Mala planina je eden izmed predelov, ki sestavljajo Veliko planino, našo največjo visokogorsko pašno planino. Tukaj že skoraj sedem desetletij stoji Domžalski dom, naša zadnja avgustovska postojanka v tretji sezoni radijskega prebujanja iz planinskih koč. Z nami bodo oskrbnik, ki pravi, da mu je planina v dvanajstih letih zlezla pod kožo, predstavniki Planinskega društva Domžale, udeleženci posebnega Družinskega tabora ter seveda predsednik tamkajšnje pašne skupnosti in tudi čisto prava bajtarja. Teh je na planini le še peščica.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 26.8. - 28.8.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 26.8. - 28.8.
Ekipa Prvega je terenski studio tokrat postavila na Uskovnici!
Ekipa Prvega je terenski studio tokrat postavila na Uskovnici!
Novodobna ljudska ustvarjalnost in razlog za druženje na eni ter kič in za koga morda nepotrebno izpostavljanje na drugi strani. Vse to so rojstnodnevni mlaji, o katerih smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. Foto: Lucija Rosc.
Novodobna ljudska ustvarjalnost in razlog za druženje na eni ter kič in za koga morda nepotrebno izpostavljanje na drugi strani. Vse to so rojstnodnevni mlaji, o katerih smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. Foto: Lucija Rosc.
Ekipa Prvega je lovila lokalne zgodbe in planinski utrip pred Planinskim domom pri Gospodični, od koder se je javljala med 5.00 in 12.00. Sogovorniki: - Anton Progar, častni predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto, - Blaž Mrhar, oskrbnik planinskega doma pri Gospodični, - doc. dr. Andraž Jež z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete in znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, - Zdravko Damjanovič iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - Jože Perše iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, - Marica Praznik iz Planinskega društva Krka Novo mesto.
Ekipa Prvega je lovila lokalne zgodbe in planinski utrip pred Planinskim domom pri Gospodični, od koder se je javljala med 5.00 in 12.00. Sogovorniki: - Anton Progar, častni predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto, - Blaž Mrhar, oskrbnik planinskega doma pri Gospodični, - doc. dr. Andraž Jež z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete in znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, - Zdravko Damjanovič iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - Jože Perše iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, - Marica Praznik iz Planinskega društva Krka Novo mesto.
Klemen Košir je pisec knjig, ki se preživlja s kuhanjem, ekonomist, ki je postal Raziskovalec sveta okusov. Njegove kuharske knjige niso zgolj skupek receptov, gre tudi za raziskovanje okolja, spoznavanje narave, so road trip in si upamo tvegati z oceno, da so tudi malo avtobiografske. Ali Slovenci ribe več uživamo poleti, ali je to zgolj nek stereotip, ki temelji na asociaciji poletje- morje, ribe? Ali je ponedeljek primeren dan za obisk ribarnice? Katera je najredkejša sveža jadranska riba v slovenskih ribarnicah? Zakaj je Klemen po oddaji odšel v ribarnico iskat malo večjega osliča?
Klemen Košir je pisec knjig, ki se preživlja s kuhanjem, ekonomist, ki je postal Raziskovalec sveta okusov. Njegove kuharske knjige niso zgolj skupek receptov, gre tudi za raziskovanje okolja, spoznavanje narave, so road trip in si upamo tvegati z oceno, da so tudi malo avtobiografske. Ali Slovenci ribe več uživamo poleti, ali je to zgolj nek stereotip, ki temelji na asociaciji poletje- morje, ribe? Ali je ponedeljek primeren dan za obisk ribarnice? Katera je najredkejša sveža jadranska riba v slovenskih ribarnicah? Zakaj je Klemen po oddaji odšel v ribarnico iskat malo večjega osliča?
“Jzeru je, vode pa nej!” Je pa tukaj tretja sezona radijskega prebujanja iz planinskih koč. Ekipa Prvega je bila na prvi sobotni avgustovski postojanki v planinskem domu na Slivnici od 5h do 12h.
“Jzeru je, vode pa nej!” Je pa tukaj tretja sezona radijskega prebujanja iz planinskih koč. Ekipa Prvega je bila na prvi sobotni avgustovski postojanki v planinskem domu na Slivnici od 5h do 12h.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 5.8. - 7.8.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 5.8. - 7.8.
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Žledolom, pandemija koronavirusne bolezni, nesreče v kemijskih obratih, največji požar v zgodovini Slovenije ... To so najodmevnejši dogodki njegove službe, ki jo razume in opravlja kot poslanstvo. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje in poudarja, da ga pokonci drži vedenje, da pomagajo ljudem.
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Žledolom, pandemija koronavirusne bolezni, nesreče v kemijskih obratih, največji požar v zgodovini Slovenije ... To so najodmevnejši dogodki njegove službe, ki jo razume in opravlja kot poslanstvo. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v ospredje in poudarja, da ga pokonci drži vedenje, da pomagajo ljudem.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 29.7. - 1.8.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 29.7. - 1.8.
Ob 90. obletnici rojstva virtuoza na diatonični harmoniki Lojzeta Slaka smo se o njegovem življenju in delu pogovarjali z vodjo Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Ljudmilo Bajc. V muzeju lahko na svoj račun pridejo tako ljubitelji kot tudi poustvarjalci glasbe Lojzeta Slaka, ki je z Mirno Pečjo in Dolenjsko ostal povezan vse svoje življenje.
Ob 90. obletnici rojstva virtuoza na diatonični harmoniki Lojzeta Slaka smo se o njegovem življenju in delu pogovarjali z vodjo Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Ljudmilo Bajc. V muzeju lahko na svoj račun pridejo tako ljubitelji kot tudi poustvarjalci glasbe Lojzeta Slaka, ki je z Mirno Pečjo in Dolenjsko ostal povezan vse svoje življenje.
Vremenska napoved za konec tedna v gorah in pri vodah.
Vremenska napoved za konec tedna v gorah in pri vodah.
