Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jutro na Prvem
Ob iranskem napadu na Izrael se porajajo številna vprašanja, kaj ta odziv pomeni za bližnji vzhod, stabilnost regije in seveda za svet. »Vse oči so uprte v Izrael,« je poudarila naša dopisnica Karmen Švegel, ni pa v tem trenutku še znano, kako bo Izrael odgovoril. Ameriški predsednik Biden je poudaril, da ZDA ne bodo sodelovale pri morebitnem napadu na iransko ozemlje. Boštjan Videmšek pa poudarja, da je vendarle potrebno ob vseh aktualnih napetostih med Izraelom in Iranom potrebno postaviti na prvo, drugo in tretje mesto dogajanje v Gazi, in ocenjuje, da smo v tem trenutku vendarle priča taktičnemu dvobojevanju in ne uverturi v velik vojaški spopad.
Ob iranskem napadu na Izrael se porajajo številna vprašanja, kaj ta odziv pomeni za bližnji vzhod, stabilnost regije in seveda za svet. »Vse oči so uprte v Izrael,« je poudarila naša dopisnica Karmen Švegel, ni pa v tem trenutku še znano, kako bo Izrael odgovoril. Ameriški predsednik Biden je poudaril, da ZDA ne bodo sodelovale pri morebitnem napadu na iransko ozemlje. Boštjan Videmšek pa poudarja, da je vendarle potrebno ob vseh aktualnih napetostih med Izraelom in Iranom potrebno postaviti na prvo, drugo in tretje mesto dogajanje v Gazi, in ocenjuje, da smo v tem trenutku vendarle priča taktičnemu dvobojevanju in ne uverturi v velik vojaški spopad.
V Parku vojaške zgodovine Pivka ob koncu tedna pripravljajo Podmorničarski vikend. V sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar bodo obeležili trinajsto obletnico prihoda posebnega pomorskega plovila, ki je izjemen primer tehnične dediščine, v muzej. Kakšne pa so skrivnosti življenja in seveda dela pod morsko gladino? Sogovornik: direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič.
V Parku vojaške zgodovine Pivka ob koncu tedna pripravljajo Podmorničarski vikend. V sodelovanju z nekdanjimi podmorničarji iz Društva Podmorničar bodo obeležili trinajsto obletnico prihoda posebnega pomorskega plovila, ki je izjemen primer tehnične dediščine, v muzej. Kakšne pa so skrivnosti življenja in seveda dela pod morsko gladino? Sogovornik: direktor Parka vojaške zgodovine Pivka Janko Boštjančič.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna poteka že 9. festival zvončkov. Ta rastlina za marsikoga pomeni "znanilca pomladi", vsi znamo zapeti tisto o "zvončkih in trobenticah", zvončke se učimo risati že od malih nog. Kljub temu, da gre za rastlino, ki je zelo enostavna, se seveda o njej da veliko povedati. Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta je odličen poznavalec tega rodu in z nalezljivim navdušenjem nam je na jutranjem obisku na Prvem pripovedoval o navadnem malem zvončku, edini vrsti pri nas, ki pa je s svojimi različicami izredno pestra in morda boste tudi sami presenečeni, koliko zgodb skriva! Z dr. Jožetom Bavconom se je pogovarjala Mojca Delač.
V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna poteka že 9. festival zvončkov. Ta rastlina za marsikoga pomeni "znanilca pomladi", vsi znamo zapeti tisto o "zvončkih in trobenticah", zvončke se učimo risati že od malih nog. Kljub temu, da gre za rastlino, ki je zelo enostavna, se seveda o njej da veliko povedati. Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta je odličen poznavalec tega rodu in z nalezljivim navdušenjem nam je na jutranjem obisku na Prvem pripovedoval o navadnem malem zvončku, edini vrsti pri nas, ki pa je s svojimi različicami izredno pestra in morda boste tudi sami presenečeni, koliko zgodb skriva! Z dr. Jožetom Bavconom se je pogovarjala Mojca Delač.
Če človek s seboj po svetu nosi modrost in človečnost, tisto, najbolj pristno, potem gre lahko s tem globoko pod zemljo ali pa visoko bližje nebu, pa ne presahne. Ne, še plemeniti se in piše zgodbe. Tudi tisto o triglavski sfingi, Bonattijevem stebru in Anapurni II., ki je tlakovala začetke slovenskega himalajizma. Z velikim veseljem smo v družbo prebujajočega se dneva povabili enega vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja, prof. dr. Kazimirja Drašlarja, v alpinističnih vrstah Mikca, ki je v četrtek prejel priznanje Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač. Še več o njegovem življenju in v odpravah: https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174674975
Če človek s seboj po svetu nosi modrost in človečnost, tisto, najbolj pristno, potem gre lahko s tem globoko pod zemljo ali pa visoko bližje nebu, pa ne presahne. Ne, še plemeniti se in piše zgodbe. Tudi tisto o triglavski sfingi, Bonattijevem stebru in Anapurni II., ki je tlakovala začetke slovenskega himalajizma. Z velikim veseljem smo v družbo prebujajočega se dneva povabili enega vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja, prof. dr. Kazimirja Drašlarja, v alpinističnih vrstah Mikca, ki je v četrtek prejel priznanje Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač. Še več o njegovem življenju in v odpravah: https://prvi.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/2847501/174674975
Z večerno tekmo mešanih štafet se je včeraj v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju, za slovensko reprezentanco je bilo najuspešnejše do zdaj. Na prvenstvu stare celine se je pomerilo več kot 160 tekmovalcev iz 22 evropskih držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenska reprezentanca se domov vrača tudi z eno srebrno medaljo, ki je sploh prva medalja za slovensko turno smučanje na velikih tekmovanjih. V Francijo smo v živo poklicali selektorja slovenske turnosmučarske reprezentance Roberta Pritržnika, ki je strnil nekaj vtisov po končanem prvenstvu.
Z večerno tekmo mešanih štafet se je včeraj v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tekmovalnem turnem smučanju, za slovensko reprezentanco je bilo najuspešnejše do zdaj. Na prvenstvu stare celine se je pomerilo več kot 160 tekmovalcev iz 22 evropskih držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenska reprezentanca se domov vrača tudi z eno srebrno medaljo, ki je sploh prva medalja za slovensko turno smučanje na velikih tekmovanjih. V Francijo smo v živo poklicali selektorja slovenske turnosmučarske reprezentance Roberta Pritržnika, ki je strnil nekaj vtisov po končanem prvenstvu.
Okušanje penine untouched by light je le eno od 26 doživetij, ki nosijo oznako Edinstvena doživetja Slovenije. S kratko reportažo napovedujemo 15. sezono naPOTkov, v kateri bomo do konca marca odkrivali doživetja po Sloveniji.
Okušanje penine untouched by light je le eno od 26 doživetij, ki nosijo oznako Edinstvena doživetja Slovenije. S kratko reportažo napovedujemo 15. sezono naPOTkov, v kateri bomo do konca marca odkrivali doživetja po Sloveniji.
Lepi razgledi in dobra družba. Tako bi lahko na kratko povzeli izkušnjo silvestrovanja v planinskih kočah. V tistih, ki so v teh prazničnih dneh odprte, se intenzivno pripravljajo na najdaljšo noč v letu, kajti marsikdo se odloči, da bo novo leto pričakal na višjih nadmorskih višinah. Tudi mi smo izbrali eno. Sogovornica: oskrbnica na Koči na Kriški gori Marija Marčun.
Lepi razgledi in dobra družba. Tako bi lahko na kratko povzeli izkušnjo silvestrovanja v planinskih kočah. V tistih, ki so v teh prazničnih dneh odprte, se intenzivno pripravljajo na najdaljšo noč v letu, kajti marsikdo se odloči, da bo novo leto pričakal na višjih nadmorskih višinah. Tudi mi smo izbrali eno. Sogovornica: oskrbnica na Koči na Kriški gori Marija Marčun.
V Visočah četrto leto zapored znana ustvarjalka pripravlja tako imenovano Božično pravljico z jaslicami v kozjanski narodni noši in v naravni velikosti. Dva kilometra zahodno od Planine pri Sevnici na domačiji vsestranske umetnice, slikarke, prostovoljke, kaligrafinje, ljubiteljice kulinarike in tudi izdelovalke jaslic Klavdije Simler je že 15. decembra zagorelo tudi več kot 40.000 lučk.
V Visočah četrto leto zapored znana ustvarjalka pripravlja tako imenovano Božično pravljico z jaslicami v kozjanski narodni noši in v naravni velikosti. Dva kilometra zahodno od Planine pri Sevnici na domačiji vsestranske umetnice, slikarke, prostovoljke, kaligrafinje, ljubiteljice kulinarike in tudi izdelovalke jaslic Klavdije Simler je že 15. decembra zagorelo tudi več kot 40.000 lučk.
Simon Gale je poznavalec in prodajalec gramofonskih plošč. Te so v zadnjem desetletju spet zelo priljubljene, tudi med generacijami, ki jih prej sploh niso poznale. In rezultat: prodaja vinilnih plošč naj bi prvič po letu 1987 presegla prodajo zgoščenk.
Simon Gale je poznavalec in prodajalec gramofonskih plošč. Te so v zadnjem desetletju spet zelo priljubljene, tudi med generacijami, ki jih prej sploh niso poznale. In rezultat: prodaja vinilnih plošč naj bi prvič po letu 1987 presegla prodajo zgoščenk.
Tridnevni festival Naprej/Forward se je sklenil s podelitvijo nagrad čuvaj/watchdog novinarjem, novinarskim ekipam in fotoreporterjem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Ena izmed debitantk leta je postala tudi Eva Lipovšek, ki se na Radiu Slovenija "z zrelostjo loteva široke palete tudi zelo zahtevnih tem, kot so samousmrtitev, evtanazija, redke bolezni ..." Svoje občutke ob prejemu nagrade je s poslušalci delila v sobotnem jutru.
Tridnevni festival Naprej/Forward se je sklenil s podelitvijo nagrad čuvaj/watchdog novinarjem, novinarskim ekipam in fotoreporterjem, ki so v preteklem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo. Ena izmed debitantk leta je postala tudi Eva Lipovšek, ki se na Radiu Slovenija "z zrelostjo loteva široke palete tudi zelo zahtevnih tem, kot so samousmrtitev, evtanazija, redke bolezni ..." Svoje občutke ob prejemu nagrade je s poslušalci delila v sobotnem jutru.
Ob pestrem vremenskem dogajanju po nižinah smo poklicali na našo najvišjo meteorološko postajo, na 2514 metrov, na Kredarico, kjer sta v teh dneh meteorologa Andrej Rekar in Rado Jeklar. Povedala sta nam več o aktualnih razmerah, o tem, kako so ekstremni vremenski dogodki videti in slišati v visokogorju. Ker pa je postaja na Kredarici pomembna referenčna točka za spremljanje podnebnih sprememb, smo se pogovarjali tudi o tem. Na Triglavsko cesto 93 je v sobotnem jutru na Prvem poklicala Mojca Delač.
Ob pestrem vremenskem dogajanju po nižinah smo poklicali na našo najvišjo meteorološko postajo, na 2514 metrov, na Kredarico, kjer sta v teh dneh meteorologa Andrej Rekar in Rado Jeklar. Povedala sta nam več o aktualnih razmerah, o tem, kako so ekstremni vremenski dogodki videti in slišati v visokogorju. Ker pa je postaja na Kredarici pomembna referenčna točka za spremljanje podnebnih sprememb, smo se pogovarjali tudi o tem. Na Triglavsko cesto 93 je v sobotnem jutru na Prvem poklicala Mojca Delač.
Te dni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka sejem Narava in zdravje, vzporedno pa tudi razstava eksotičnih živali. Še danes jo lahko ujamete in zato smo pred sedmo pred mikrofon ujeli predstavnika Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Sogovornik: Aleš Abram.
Te dni na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka sejem Narava in zdravje, vzporedno pa tudi razstava eksotičnih živali. Še danes jo lahko ujamete in zato smo pred sedmo pred mikrofon ujeli predstavnika Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Sogovornik: Aleš Abram.
Ker je med gobarji vedno kar nekaj dilem glede nabiranja gob, okoli katerih se kakopak zelo slovensko mnenja razhajajo, smo poiskali šest najbolj tipičnih, da na Prvem vsaj za to jesen odpravimo dvom v to, kaj je glede gob res oziroma prav in kaj ne. Podali smo se v gozd - ne čisto zares sicer, ampak preko telefonske zveze - in poklicali Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj.
Ker je med gobarji vedno kar nekaj dilem glede nabiranja gob, okoli katerih se kakopak zelo slovensko mnenja razhajajo, smo poiskali šest najbolj tipičnih, da na Prvem vsaj za to jesen odpravimo dvom v to, kaj je glede gob res oziroma prav in kaj ne. Podali smo se v gozd - ne čisto zares sicer, ampak preko telefonske zveze - in poklicali Bojana Arzenška iz Gobarskega društva Kranj.
Novo sezono 7. strani smo že začeli, tedensko predstavljamo knjižne naslove, ki jih izberejo bralci. Tokrat pa bomo predstavili nekaj drugega – potek bralne značke za odrasle, konkretno v Mariborski knjižnici, kjer opažajo, da bralci predvsem pozdravljajo bralne predloge in se pogosto ustavijo pred knjižno polico z oznako »priporočamo«. Bibliotekarka Jasna Mlakar je sogovornica v Mariboru.
Novo sezono 7. strani smo že začeli, tedensko predstavljamo knjižne naslove, ki jih izberejo bralci. Tokrat pa bomo predstavili nekaj drugega – potek bralne značke za odrasle, konkretno v Mariborski knjižnici, kjer opažajo, da bralci predvsem pozdravljajo bralne predloge in se pogosto ustavijo pred knjižno polico z oznako »priporočamo«. Bibliotekarka Jasna Mlakar je sogovornica v Mariboru.
Jasna Banjac in Nikola Kangolov iz Makedonije sta bila nekoč člana mladinskih delovnih brigad in sta v njihovih akcijah pomagala v številnih krajih širom nekdanje skupne države. 45 let kasneje so se članice in člani spet srečali med delom v Sloveniji, kjer nekdanji člani pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. V kakšnem spominu imata čase brigadirstva in kako je duh njihovega dela ostal živ do danes, sta razkrila v jutranjem pogovoru.
Jasna Banjac in Nikola Kangolov iz Makedonije sta bila nekoč člana mladinskih delovnih brigad in sta v njihovih akcijah pomagala v številnih krajih širom nekdanje skupne države. 45 let kasneje so se članice in člani spet srečali med delom v Sloveniji, kjer nekdanji člani pomagajo pri odpravljanju posledic poplav. V kakšnem spominu imata čase brigadirstva in kako je duh njihovega dela ostal živ do danes, sta razkrila v jutranjem pogovoru.
Pred prvo tekmo slovenske reprezentance na skupinskem delu svetovnega prvenstva v košarki na Okinavi, smo se pogovarjali s športnim novinarjem Francijem Pavšerjem. Potrdil je, da je Luka Dončič nesporno največji zvezdnik na tem japonskem otoku, omenil nekaj organizacijskih težav in neprilagodljivosti ter diplomatsko napovedal izid prvenstva za domačo reprezentanco.
Pred prvo tekmo slovenske reprezentance na skupinskem delu svetovnega prvenstva v košarki na Okinavi, smo se pogovarjali s športnim novinarjem Francijem Pavšerjem. Potrdil je, da je Luka Dončič nesporno največji zvezdnik na tem japonskem otoku, omenil nekaj organizacijskih težav in neprilagodljivosti ter diplomatsko napovedal izid prvenstva za domačo reprezentanco.
Lendava bo danes znova prestolnica bograča. Na največjem tekmovanju v kuhanju te jedi – bogračfestu – se bo pomerilo 100 ekip, vse pa imajo enako izhodišče. Organizatorji namreč zagotovijo kotel, drva, meso, krompir, čebulo … Kaj torej naredi razliko in zmagovalni bograč? Odgovarja Borut Bači, ki je z ekipo enkrat že zmagal na tem tekmovanju.
Lendava bo danes znova prestolnica bograča. Na največjem tekmovanju v kuhanju te jedi – bogračfestu – se bo pomerilo 100 ekip, vse pa imajo enako izhodišče. Organizatorji namreč zagotovijo kotel, drva, meso, krompir, čebulo … Kaj torej naredi razliko in zmagovalni bograč? Odgovarja Borut Bači, ki je z ekipo enkrat že zmagal na tem tekmovanju.
Žal je zgodb, kakršnih je zgodba gorskega reševalca Petra Nagliča, v teh tednih vedno več. Ljudje, ki so s skrajnimi napori uspeli preprečiti še večjo škodo in reševali življenja, so ostali brez vsega, ko so pomagali drugim. Med prvimi je na pomoč ob neurju v Črni na Koroškem odšel tudi gorski reševalec in namestnik načelnika Društva Gorska reševalna služba Črna na Koroškem Peter Naglič, ki je ob spremljanju dogajanja takoj vedel, da se kraju približuje povodenj, kakršne ne pomni nihče. Na intervenciji je nadvse uspešno sodeloval ves čas, med tem pa se je doma zgodilo tisto, česar ni mogel preprečiti. Voda je vdrla v njegovo hišo, ki je zdaj neprimerna za bivanje. Poklicali smo ga in vprašali, kaj se je dogajalo v prvih trenutkih, ko je njegov domači kraj zadela velika nesreča.
Žal je zgodb, kakršnih je zgodba gorskega reševalca Petra Nagliča, v teh tednih vedno več. Ljudje, ki so s skrajnimi napori uspeli preprečiti še večjo škodo in reševali življenja, so ostali brez vsega, ko so pomagali drugim. Med prvimi je na pomoč ob neurju v Črni na Koroškem odšel tudi gorski reševalec in namestnik načelnika Društva Gorska reševalna služba Črna na Koroškem Peter Naglič, ki je ob spremljanju dogajanja takoj vedel, da se kraju približuje povodenj, kakršne ne pomni nihče. Na intervenciji je nadvse uspešno sodeloval ves čas, med tem pa se je doma zgodilo tisto, česar ni mogel preprečiti. Voda je vdrla v njegovo hišo, ki je zdaj neprimerna za bivanje. Poklicali smo ga in vprašali, kaj se je dogajalo v prvih trenutkih, ko je njegov domači kraj zadela velika nesreča.
V jutro na Prvem smo poklicali gospo Mojca Kramar Kokalj, ki skupaj s soprogom Mirkom že osmo leto oskrbuje Kočo na Loki pod Raduho. Zaradi vodne ujme in njenih posledic sta se 6. avgusta odločila kočo zapreti in oditi na pomoč ljudem v dolino. Tudi o tem nam je več povedala v sobotnem oglašanju in delila tudi nekaj srčnih zgodb z Loke ter želja za prihodnost. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V jutro na Prvem smo poklicali gospo Mojca Kramar Kokalj, ki skupaj s soprogom Mirkom že osmo leto oskrbuje Kočo na Loki pod Raduho. Zaradi vodne ujme in njenih posledic sta se 6. avgusta odločila kočo zapreti in oditi na pomoč ljudem v dolino. Tudi o tem nam je več povedala v sobotnem oglašanju in delila tudi nekaj srčnih zgodb z Loke ter želja za prihodnost. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Kot verjetno veste, to poletje na Prvem v Napotkih obiskujemo slovenske kampe. Seznam tistih, ki smo jih nameravali obiskati, smo naredili že spomladi. Če ne bi bilo neurja, ki je tragično prizadelo Slovenijo pretekli teden, bi danes tako slišali brezskrbne poletne, počitniške utrinke iz Kampa Menina. A kot tudi verjetno veste, se kamp nahaja na enem najbolj prizadetih območij v občini Rečica ob Savinji. Življenje približno 1200 obiskovalcev in okoli 70 zaposlenih tam se je popolnoma obrnilo pretekli petek skupaj z deročo vodo. V Kamp Menina, ki je zdaj seveda zaprt in kjer trenutno čistijo območje, je v petek poklicala Andreja Gradišar
Kot verjetno veste, to poletje na Prvem v Napotkih obiskujemo slovenske kampe. Seznam tistih, ki smo jih nameravali obiskati, smo naredili že spomladi. Če ne bi bilo neurja, ki je tragično prizadelo Slovenijo pretekli teden, bi danes tako slišali brezskrbne poletne, počitniške utrinke iz Kampa Menina. A kot tudi verjetno veste, se kamp nahaja na enem najbolj prizadetih območij v občini Rečica ob Savinji. Življenje približno 1200 obiskovalcev in okoli 70 zaposlenih tam se je popolnoma obrnilo pretekli petek skupaj z deročo vodo. V Kamp Menina, ki je zdaj seveda zaprt in kjer trenutno čistijo območje, je v petek poklicala Andreja Gradišar
Slovenijo vsako leto obišče več milijonov turistov, največ ravno v poletnih mesecih. Tudi minuli konec tedna, ko je Slovenija doživljala največjo naravno nesrečo v svoji zgodovini, pri nas ni manjkalo turistov. Lana Furlan se je odpravila na ulico in preverila, kako so obveščeni o razmerah v državi in kje so izvedeli za poplave, Klara Eva Kukovičič pa je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve preverila, kako poteka obveščanje tujcev po uradni poti. Z njo se je pogovarjal Dragan Barbutovski, vodja službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Slovenijo vsako leto obišče več milijonov turistov, največ ravno v poletnih mesecih. Tudi minuli konec tedna, ko je Slovenija doživljala največjo naravno nesrečo v svoji zgodovini, pri nas ni manjkalo turistov. Lana Furlan se je odpravila na ulico in preverila, kako so obveščeni o razmerah v državi in kje so izvedeli za poplave, Klara Eva Kukovičič pa je na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve preverila, kako poteka obveščanje tujcev po uradni poti. Z njo se je pogovarjal Dragan Barbutovski, vodja službe za strateške komunikacije na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Pomoč pri iskanju namestitev ter osnovni oskrbi so že v prvih urah po pričetku neurij ponudili mnogi. Pozneje so se pričela zbiranja osnovnih dobrin, ljudje so pričeli ponujati svoje storitve kot na primer čiščenje brezplačno. V jutru na Prvem smo bili na zbiralni akciji v Novem mestu, poklicali smo Almirja Pajiča iz Žalca, ki je čez vikend nudil brezplačno čiščenje mulja, ter Marto Rojnik iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je ponudila prenočišče, kuhala za gasilce, zbirala pomoč.
Pomoč pri iskanju namestitev ter osnovni oskrbi so že v prvih urah po pričetku neurij ponudili mnogi. Pozneje so se pričela zbiranja osnovnih dobrin, ljudje so pričeli ponujati svoje storitve kot na primer čiščenje brezplačno. V jutru na Prvem smo bili na zbiralni akciji v Novem mestu, poklicali smo Almirja Pajiča iz Žalca, ki je čez vikend nudil brezplačno čiščenje mulja, ter Marto Rojnik iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je ponudila prenočišče, kuhala za gasilce, zbirala pomoč.
Sogovornik: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS.
Sogovornik: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite RS.
V sobotnem jutru na Prvem smo poklicali gospo Majo Lampret, direktorico Hiše Kranjske Čebele v Višnji Gori in se z njo pogovarjali o projektu Varuh čebel, o tem, kako živi Hiša kranjske čebele poleti, kako dobro jo je sprejela lokalna skupnost ter koliko o čebelah in čebelarstvah vedo mladi. Slednje se je izkazalo tudi na imenitnem dogodku, 12. mednarodnem tekmovanju mladih čebelark in čebelarjev z vsega sveta. Z Majo Lampret se je pogovarjala Mojca Delač.
V sobotnem jutru na Prvem smo poklicali gospo Majo Lampret, direktorico Hiše Kranjske Čebele v Višnji Gori in se z njo pogovarjali o projektu Varuh čebel, o tem, kako živi Hiša kranjske čebele poleti, kako dobro jo je sprejela lokalna skupnost ter koliko o čebelah in čebelarstvah vedo mladi. Slednje se je izkazalo tudi na imenitnem dogodku, 12. mednarodnem tekmovanju mladih čebelark in čebelarjev z vsega sveta. Z Majo Lampret se je pogovarjala Mojca Delač.
Ulica je živ organizem, posebej Trubarjeva ulica, ena najstarejših v Ljubljani. Kako se na njej spajata multikulturno in lokalno? Sogovornik: Jaka Prijatelj, galerist, fotograf in – že od leta 1989 – lastnik starinarnice na številki 9.
Ulica je živ organizem, posebej Trubarjeva ulica, ena najstarejših v Ljubljani. Kako se na njej spajata multikulturno in lokalno? Sogovornik: Jaka Prijatelj, galerist, fotograf in – že od leta 1989 – lastnik starinarnice na številki 9.
Na dan, ki bo prinesel 67. finale za izbor pesmi Evrovizije, se nam je iz gostujočega mesta, Liverpoola, za dobro jutro oglasil radijski kolega, urednik in voditelj oddaje Bumerang na Radiu Trsta A, Jari Jarc. Popeljal nas je po zakulisju dogajanja, odgovoril na vprašanje o organizaciji in dostopnosti za predstavnike sedme sile ter pokomentiral slišano na petkovem večernem nastopu, ki ga je ocenjevala strokovna komisija. Ob koncu pa še nekaj misli za popotnico, ne samo najpomembnejšega evrovizijskega dneva, ampak tudi njeno prihodnjost. Z njim se je v Jutru na Prvem pogovarjala Mojca Delač.
Na dan, ki bo prinesel 67. finale za izbor pesmi Evrovizije, se nam je iz gostujočega mesta, Liverpoola, za dobro jutro oglasil radijski kolega, urednik in voditelj oddaje Bumerang na Radiu Trsta A, Jari Jarc. Popeljal nas je po zakulisju dogajanja, odgovoril na vprašanje o organizaciji in dostopnosti za predstavnike sedme sile ter pokomentiral slišano na petkovem večernem nastopu, ki ga je ocenjevala strokovna komisija. Ob koncu pa še nekaj misli za popotnico, ne samo najpomembnejšega evrovizijskega dneva, ampak tudi njeno prihodnjost. Z njim se je v Jutru na Prvem pogovarjala Mojca Delač.
Ob 27. aprilu, dnevu uporaba proti okupatorju, smo se z mikrofonom odpravili v prostrane gozdove Kočevskega Roga. "Tam je med drugo svetovno vojno delovalo 24 partizanskih bolnic," pripoveduje gospod Jože Saje iz Dolenskega muzeja, ki nas je prijazno sprejel v Lukovem domu, potem pa smo se odpravili raziskovat zgodbe in usode iz Bolnice Jelendol, ki je bila postavljena pred 80imi leti in je še do danes v veliki meri avtentično ohranjena. Reportažo je pripravila Mojca Delač. V reportaži sta sodelovali tudi Nina Pakiž (SiDG) in Judita Podgornik Zaletelj ( Zavod za kulturno dediščino).
Ob 27. aprilu, dnevu uporaba proti okupatorju, smo se z mikrofonom odpravili v prostrane gozdove Kočevskega Roga. "Tam je med drugo svetovno vojno delovalo 24 partizanskih bolnic," pripoveduje gospod Jože Saje iz Dolenskega muzeja, ki nas je prijazno sprejel v Lukovem domu, potem pa smo se odpravili raziskovat zgodbe in usode iz Bolnice Jelendol, ki je bila postavljena pred 80imi leti in je še do danes v veliki meri avtentično ohranjena. Reportažo je pripravila Mojca Delač. V reportaži sta sodelovali tudi Nina Pakiž (SiDG) in Judita Podgornik Zaletelj ( Zavod za kulturno dediščino).
Študentje rudarstva, geotehnologije, metalurgije, materialov in geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo danes, tako kot prvič pred 100 leti, skočili čez kožo. Gre za običaj, ki ga seveda dobro poznajo tudi v Velenju, kjer je edini še delujoči premogovnik pri nas, izhaja pa celo iz 16. stoletja. Prav ta stanovska prireditev v Ljubljani pa je najstarejša med vsemi pod okriljem naše najstarejše in največje univerze. Sogovornik: izr. prof. dr. Željko Vukelić.
Študentje rudarstva, geotehnologije, metalurgije, materialov in geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani bodo danes, tako kot prvič pred 100 leti, skočili čez kožo. Gre za običaj, ki ga seveda dobro poznajo tudi v Velenju, kjer je edini še delujoči premogovnik pri nas, izhaja pa celo iz 16. stoletja. Prav ta stanovska prireditev v Ljubljani pa je najstarejša med vsemi pod okriljem naše najstarejše in največje univerze. Sogovornik: izr. prof. dr. Željko Vukelić.
Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je leta 2007 prvič organizirala največjo svetovno okoljsko prostovoljno akcijo, Uro za Zemljo. Lani je pri tem sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest, letos pričakujejo, da se bo ta pobuda uresničila v več kot 190 državah. Med njimi je tudi Slovenija. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje o tem, kako bi lahko s spremembo naših navad in delovanja vsi prispevali za dobrobit okolja in narave, vplivali na preprečevanje podnebnih sprememb ter ohranjali biotsko raznolikost. V Jutro na Prvem smo poklicali gospo Nevenko Lukič Rojšek, predstavnico Svetovne organizacije za zaščito narave v Sloveniji. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Svetovna organizacija za zaščito narave (WWF) je leta 2007 prvič organizirala največjo svetovno okoljsko prostovoljno akcijo, Uro za Zemljo. Lani je pri tem sodelovalo kar 178 držav in preko 7000 mest, letos pričakujejo, da se bo ta pobuda uresničila v več kot 190 državah. Med njimi je tudi Slovenija. Pri tem gre predvsem za ozaveščanje o tem, kako bi lahko s spremembo naših navad in delovanja vsi prispevali za dobrobit okolja in narave, vplivali na preprečevanje podnebnih sprememb ter ohranjali biotsko raznolikost. V Jutro na Prvem smo poklicali gospo Nevenko Lukič Rojšek, predstavnico Svetovne organizacije za zaščito narave v Sloveniji. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Te dni žabe in druge dvoživke množično zapuščajo prezimovališča in se odpravljajo do mrestišč. Na spletni strani www.pomagajmo-zabicam.si so zbrane vse lokacije, kjer prostovoljci dvoživkam pomagajo čez cesto – za to potrebujete odsevni jopič, dobro lučko, vedro in rokavice. Na Blagušu že več kot desetletje akcijo organizira prostovoljka Gita Fras, sicer profesorica na ljutomerski gimnaziji.
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
Miha Leitinger izdeluje rastlinske terarije oziroma tropikarije. Kaj točno to je, iz česa so terariji, kako skrbeti za njih, je povedal v pogovoru z Andrejo Gradišar.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
21. januarja 1955 je Ansambel Avsenik v Celovcu posnel drugo različico skladbe Na Golici, ki je zajadrala po svetu in postala ena največkrat predvajanih skladb vseh časov. Ob tem smo za dobro jutro poklicali k Avsenikom v Begunje, kjer je še danes gostilna in tudi muzej, direktor Aleš Avsenik, Slavkov vnuk, pa je povedal, kako je dedek pripovedoval o nastanku skladbe, kaj o njej hrani muzej in kako je s prenašanjem veselja do narodnozabavne glasbe do najmlajših. Prav 21. in 22. januarja 2023 pa "Pri Jožovcu" poteka tudi 16. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. Z Alešem Avsenikom se je pogovarjala Mojca Delač.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
Napovedujemo 11. sezono naPOTkov! V januarju in februarju bomo obiskali nekatera manjša slovenska smučišča. Matej Kandare, direktor gospodarsko-interesnega združenja Slovenija Outdoor pravi, da imamo pri nas 57 smučišč, najdaljša proga je dolga skoraj 7km. V tujini v smučarskih centrih prednjačijo večdnevni smučarji, pri nas pa je 75% gostov enodnevnih, med njimi večinoma domači. Iz tujine k nam na snežne strmine prihajajo Hrvati, Srbi, Madžari, Poljaki, Čehi in Angleži.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Številni bodo praznike preživeli na svojem delovnem mestu, mnogi tudi onkraj meja rodne domovine, daleč stran od domačih. Med njimi je letos tudi 273 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. V Jutro na Prvem sta se nam v živo v božično jutro oglasila poveljnik 7. slovenskega kontingenta v Iraku, major Boštjan Pintarič in poveljnik 12. slovenskega kontingenta v Latviji, stotnik Martin Ličen. V pogovoru z Mojco Delač sta zbrala nekaj vtisov, orisala dneve, ki so pred njimi in seveda delila tudi nekaj prazničnih želja.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
Državni zbor na Šubičevi 4 v Ljubljani je zgradba, pred katero se je zgodilo veliko dogodkov, prvi dvig zastave ob osamosvojitvi, tudi nenazadnje na stotine protestov vseh možnih političnih barv, v njej poteka opravljanje zakonodajne funkcije oblasti in to je tudi zgradba, ki je v celoti spomeniško zaščitena. Kako dobro stavbo parlamenta, ki je torej del naše kulturne dediščine, poznamo državljani? Glede na število obiskovalcev, ki se udeležuje brezplačnih ogledov, dobro. Sogovornica: vodja Službe za odnose z javnostmi v Državnem zboru Karmen Uglešič.
Društvo novinarjev je na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče medijske dosežke v tem letu. Med dobitnicami tega priznanja sta tudi novinarki Prvega, Tita Mayer, ki s podkastom Na pravi strani odpira pereča vprašanja pravic žensk, in Urška Henigman, ki se je skupaj s televizijsko novinarko Nežo Prah Seničar lotila projekta Slovar spolne vzgoje, v katerem so mladim predstavili 10 izrazov s področja spolnosti, ki se uporabljajo v sodobni družbi.
Društvo novinarjev je na sklepnem dogodku medijskega festivala Naprej/Forward podelilo tudi novinarske nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče medijske dosežke v tem letu. Med dobitnicami tega priznanja sta tudi novinarki Prvega, Tita Mayer, ki s podkastom Na pravi strani odpira pereča vprašanja pravic žensk, in Urška Henigman, ki se je skupaj s televizijsko novinarko Nežo Prah Seničar lotila projekta Slovar spolne vzgoje, v katerem so mladim predstavili 10 izrazov s področja spolnosti, ki se uporabljajo v sodobni družbi.
19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. S tem so želeli poudariti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu, saj skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov. S svetovnim dnevom pa je že14 let povezana tudi akcija, ki jo vsako leto izvede Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Katero je "Naj javno stranišče" leta 2022 in katero je prejelo "straniščno metlico" za najslabše urejeno? V pogovoru za Prvi program Radia Slovenija s koordinatorko akcije, Danico Koren.
19. november je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za svetovni dan stranišč. S tem so želeli poudariti prizadevanja za izboljšanje higienskih razmer po svetu, saj skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov. S svetovnim dnevom pa je že14 let povezana tudi akcija, ki jo vsako leto izvede Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen. Katero je "Naj javno stranišče" leta 2022 in katero je prejelo "straniščno metlico" za najslabše urejeno? V pogovoru za Prvi program Radia Slovenija s koordinatorko akcije, Danico Koren.
S sogovorniki s Kitajske, Nepala, Kolumbije in Nove Zelandije o tradicijah, povezanih z umrlimi, pogrebi, spominjanjem pokojnih.
S sogovorniki s Kitajske, Nepala, Kolumbije in Nove Zelandije o tradicijah, povezanih z umrlimi, pogrebi, spominjanjem pokojnih.
Šestdeset let mineva od prvega Festivala slovenske popevke, ki je potekal med 10. in 12. majem na Bledu. Takrat je slavila Mandolina, ki sta jo odpela Stane Mancini in v alternaciji Beti Jurković. Slednja se še vedno zelo dobro spomni, kakšni občutki so jo prevevali pred šestimi desetletji, ko je stopila pred občinstvo na Bledu. Tudi ta pa zanjo nosi prav poseben pomen. O popevki, svojih jutrih, mladih generacijah pevcev in soncu življenja je Beti Jurkovič pripovedovala za Prvi. V Opatijo jo je poklicala Simona Moličnik.
Šestdeset let mineva od prvega Festivala slovenske popevke, ki je potekal med 10. in 12. majem na Bledu. Takrat je slavila Mandolina, ki sta jo odpela Stane Mancini in v alternaciji Beti Jurković. Slednja se še vedno zelo dobro spomni, kakšni občutki so jo prevevali pred šestimi desetletji, ko je stopila pred občinstvo na Bledu. Tudi ta pa zanjo nosi prav poseben pomen. O popevki, svojih jutrih, mladih generacijah pevcev in soncu življenja je Beti Jurkovič pripovedovala za Prvi. V Opatijo jo je poklicala Simona Moličnik.
S Stanetom Kocutarjem smo se sprehodili po dogajanju v štajerski prestolnici na prvi oktobrski konec tedna in se še posebno z zanimanjem seveda ustavili pri kraljici Lenta, Stari trti, kjer bodo 2. oktobra ob 11. uri opravili tradicionalno svečano trgatev. Izvedeli smo tudi več o zapuščini, ki se je ohranila, o njenem pomenu, še enem okroglem jubileju ter seveda letošnji letini. Staneta je pod Pekrsko gorco poklicala Mojca Delač.
S Stanetom Kocutarjem smo se sprehodili po dogajanju v štajerski prestolnici na prvi oktobrski konec tedna in se še posebno z zanimanjem seveda ustavili pri kraljici Lenta, Stari trti, kjer bodo 2. oktobra ob 11. uri opravili tradicionalno svečano trgatev. Izvedeli smo tudi več o zapuščini, ki se je ohranila, o njenem pomenu, še enem okroglem jubileju ter seveda letošnji letini. Staneta je pod Pekrsko gorco poklicala Mojca Delač.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 16.9. - 19.9. 2022.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 16.9. - 19.9. 2022.
Združeno kraljevstvo in svet žalujeta za britansko kraljico Elizabeto II. O njeni dolgi vladavini, pomenu, odzivih po svetu in postopkih po njeni smrti s komentatorjem Tomažem Gerdenom v posebni jutranji oddaji na Prvem.
Združeno kraljevstvo in svet žalujeta za britansko kraljico Elizabeto II. O njeni dolgi vladavini, pomenu, odzivih po svetu in postopkih po njeni smrti s komentatorjem Tomažem Gerdenom v posebni jutranji oddaji na Prvem.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 9.9. - 11.9. 2022.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 9.9. - 11.9. 2022.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 2.9. - 4.9.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 2.9. - 4.9.
Mala planina je eden izmed predelov, ki sestavljajo Veliko planino, našo največjo visokogorsko pašno planino. Tukaj že skoraj sedem desetletij stoji Domžalski dom, naša zadnja avgustovska postojanka v tretji sezoni radijskega prebujanja iz planinskih koč. Z nami bodo oskrbnik, ki pravi, da mu je planina v dvanajstih letih zlezla pod kožo, predstavniki Planinskega društva Domžale, udeleženci posebnega Družinskega tabora ter seveda predsednik tamkajšnje pašne skupnosti in tudi čisto prava bajtarja. Teh je na planini le še peščica.
Mala planina je eden izmed predelov, ki sestavljajo Veliko planino, našo največjo visokogorsko pašno planino. Tukaj že skoraj sedem desetletij stoji Domžalski dom, naša zadnja avgustovska postojanka v tretji sezoni radijskega prebujanja iz planinskih koč. Z nami bodo oskrbnik, ki pravi, da mu je planina v dvanajstih letih zlezla pod kožo, predstavniki Planinskega društva Domžale, udeleženci posebnega Družinskega tabora ter seveda predsednik tamkajšnje pašne skupnosti in tudi čisto prava bajtarja. Teh je na planini le še peščica.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 26.8. - 28.8.
Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna 26.8. - 28.8.
Ekipa Prvega je terenski studio tokrat postavila na Uskovnici!
Ekipa Prvega je terenski studio tokrat postavila na Uskovnici!
Novodobna ljudska ustvarjalnost in razlog za druženje na eni ter kič in za koga morda nepotrebno izpostavljanje na drugi strani. Vse to so rojstnodnevni mlaji, o katerih smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. Foto: Lucija Rosc.
Novodobna ljudska ustvarjalnost in razlog za druženje na eni ter kič in za koga morda nepotrebno izpostavljanje na drugi strani. Vse to so rojstnodnevni mlaji, o katerih smo se pogovarjali z različnimi sogovorniki. Foto: Lucija Rosc.
Ekipa Prvega je lovila lokalne zgodbe in planinski utrip pred Planinskim domom pri Gospodični, od koder se je javljala med 5.00 in 12.00. Sogovorniki: - Anton Progar, častni predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto, - Blaž Mrhar, oskrbnik planinskega doma pri Gospodični, - doc. dr. Andraž Jež z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete in znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, - Zdravko Damjanovič iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - Jože Perše iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, - Marica Praznik iz Planinskega društva Krka Novo mesto.
Ekipa Prvega je lovila lokalne zgodbe in planinski utrip pred Planinskim domom pri Gospodični, od koder se je javljala med 5.00 in 12.00. Sogovorniki: - Anton Progar, častni predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto, - Blaž Mrhar, oskrbnik planinskega doma pri Gospodični, - doc. dr. Andraž Jež z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete in znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, - Zdravko Damjanovič iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - Jože Perše iz Planinskega društva Krka Novo mesto, - prof. dr. Mihael Brenčič z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, - Marica Praznik iz Planinskega društva Krka Novo mesto.
