Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič sa pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič sa pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
Štirinajst izvajalcev se bo z novimi poletnimi skladbami potegovalo za zmago na 44. festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju. Predstavili se bodo v živo ob glasbeni spremljavi festivalskega benda, ki ga vodi Tomi Purich, v naslednjem vrstnem redu: Boštjan Pertinač, Avtomobili, Eva Lorbek, De Cheapkiss band, Lara Karneža, Aleksander Novak, Tanja Lončar, Patrik Mrak, Angelica Zacchigna, Oto Pestner, Regen, Rok Ahačevčič, Dare Kaurič, Samantha Maya. Zmagovalec, ki bo prejel najvišji seštevek točk glasovanja strokovne žirije, radijskih postaj, občinstva v Avditoriju Portorož in telefonskega glasovanja, bo prejemnik Velike nagrade MMS 2025. Strokovna žirija bo podelila tudi nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega izvajalca oziroma avtorja. Festival bosta vodila Lorella Flego in Mario Galunič. Režija: Tina Novak.
Štirinajst izvajalcev se bo z novimi poletnimi skladbami potegovalo za zmago na 44. festivalu Melodije morja in sonca v portoroškem Avditoriju. Predstavili se bodo v živo ob glasbeni spremljavi festivalskega benda, ki ga vodi Tomi Purich, v naslednjem vrstnem redu: Boštjan Pertinač, Avtomobili, Eva Lorbek, De Cheapkiss band, Lara Karneža, Aleksander Novak, Tanja Lončar, Patrik Mrak, Angelica Zacchigna, Oto Pestner, Regen, Rok Ahačevčič, Dare Kaurič, Samantha Maya. Zmagovalec, ki bo prejel najvišji seštevek točk glasovanja strokovne žirije, radijskih postaj, občinstva v Avditoriju Portorož in telefonskega glasovanja, bo prejemnik Velike nagrade MMS 2025. Strokovna žirija bo podelila tudi nagrado Danila Kocjančiča za najbolj obetavnega izvajalca oziroma avtorja. Festival bosta vodila Lorella Flego in Mario Galunič. Režija: Tina Novak.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Karavana kolesarjev na dirki po Franciji se je že pred začetkom letošnje preizkušnje zavedala, da prva etapa prinaša precej pasti, toda toliko jih skoraj nihče ni pričakoval. Vsi so v en glas v cilju v Lillu trdili, da so veseli, da je etape konec. Eni zadovoljni, da si niso ustvarili zaostanka za tekmeci, drugi pa razočarani, ker so bili na napačni strani glavnine, ko se je 17 kilometrov pred ciljem razbila in potem niso mogli več konkurirati za etapno zmago. Zasledovalci zaradi prečnega vetra do konca niso več ujeli priključka. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta bila v prvi skupini, Primož Roglič in Remco Evenepoel pa v drugi. Gost Borut Božič razlaga, da morda druga skupina sploh ni taktično pretirano zgrešila, ker ni na vso moč lovila tiste spredaj. Božič meni, da je Tour še dolg, zato bodo sveže noge še kako pomembne, pretirano pa jih ne gre izprazniti že v prvi etapi. Slišite lahko tudi Luko Mezgeca, ki je bil razočaran, ker je imel lepo priložnost za vidno uvrstitev, pa se mu je snela veriga, in Mateja Mohoriča, ki tudi letos pričakuje peklenski Tour. Z gostom Borutom Božičem o dirki debatirata radijski reporter Igor Tominec in voditelj Luka Petrič, na koncu pa ujemite tudi reportažo Veronike Gnezda iz Lilla, iz mesta, v katerem je na prvem mestu pivo in ne vino, kot je značilno za večino Francije.
Karavana kolesarjev na dirki po Franciji se je že pred začetkom letošnje preizkušnje zavedala, da prva etapa prinaša precej pasti, toda toliko jih skoraj nihče ni pričakoval. Vsi so v en glas v cilju v Lillu trdili, da so veseli, da je etape konec. Eni zadovoljni, da si niso ustvarili zaostanka za tekmeci, drugi pa razočarani, ker so bili na napačni strani glavnine, ko se je 17 kilometrov pred ciljem razbila in potem niso mogli več konkurirati za etapno zmago. Zasledovalci zaradi prečnega vetra do konca niso več ujeli priključka. Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard sta bila v prvi skupini, Primož Roglič in Remco Evenepoel pa v drugi. Gost Borut Božič razlaga, da morda druga skupina sploh ni taktično pretirano zgrešila, ker ni na vso moč lovila tiste spredaj. Božič meni, da je Tour še dolg, zato bodo sveže noge še kako pomembne, pretirano pa jih ne gre izprazniti že v prvi etapi. Slišite lahko tudi Luko Mezgeca, ki je bil razočaran, ker je imel lepo priložnost za vidno uvrstitev, pa se mu je snela veriga, in Mateja Mohoriča, ki tudi letos pričakuje peklenski Tour. Z gostom Borutom Božičem o dirki debatirata radijski reporter Igor Tominec in voditelj Luka Petrič, na koncu pa ujemite tudi reportažo Veronike Gnezda iz Lilla, iz mesta, v katerem je na prvem mestu pivo in ne vino, kot je značilno za večino Francije.
V uri pred začetkom letošnjih Melodij morja in sonca so nas do neposrednega prenosa iz portoroškega Avditorija pospremili trije mušketirji, izkušeni glasbeni uredniki Radia Koper, Radia Maribor in Prvega programa Radia Slovenija. Armando Šturman, Gregor Stermecki in Matej Jevnišek so združili sile, večdesetletne izkušnje ter pričevanja že znanih nagrajencev in protagonistov letošnjega festivala. Vmes: ne samo ena od na stotine popevk, ki jih je v 44. izvedbah na slovenske radijske valove poslal portoroški festival.
V uri pred začetkom letošnjih Melodij morja in sonca so nas do neposrednega prenosa iz portoroškega Avditorija pospremili trije mušketirji, izkušeni glasbeni uredniki Radia Koper, Radia Maribor in Prvega programa Radia Slovenija. Armando Šturman, Gregor Stermecki in Matej Jevnišek so združili sile, večdesetletne izkušnje ter pričevanja že znanih nagrajencev in protagonistov letošnjega festivala. Vmes: ne samo ena od na stotine popevk, ki jih je v 44. izvedbah na slovenske radijske valove poslal portoroški festival.
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Dokumentarni film je poglobljen portret legendarnega belgijskega kolesarja Eddyja Merckxa, ki je med letoma 1967 in 1975 osvojil vse, kar se je dalo osvojiti: petkrat je zmagal na Dirki po Franciji, petkrat na Dirki po Italiji, enkrat na Dirki po Španiji, trikrat je stal na najvišji stopnički svetovnih prvenstev, v Mehiki je postavil nov svetovni rekord v vzdržljivostni enourni vožnji, poleg tega pa je nanizal še številne zmage na vseh kolesarskih klasikah. Zdelo se je, da kot za šalo zmaže prav vsakega tekmeca, zato se ga je prijel vzdevek Kanibal. EDDY, RACE OF A CHAMPION / EDDY, TRACKING THE CHAMPION / EDDY, DANS LA ROUE D'UN CHAMPION / Belgija, Francija / 2025 / Režija: Christophe Hermans, Boris Tilquin
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Kako se je Janko ustrašil svoje bele srajce. Pripoveduje: Jadranka Tomažič. Napisala: Antonija Grmek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
Kako se je Janko ustrašil svoje bele srajce. Pripoveduje: Jadranka Tomažič. Napisala: Antonija Grmek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Medtem ko čakamo na izvide toksikoloških izsledkov, ki bodo razkrili, zakaj je pred tedni po kopanju v Bohinjskem jezeru poginila psička, smo preverili, katere druge nevarnosti pretijo psom v teh vročih dneh. Toplotni udar, opečene tačke, zastrupitve so le nekatere izmed njih. Ker je poletje čas potovanj, izveste tudi, kakšna so pravila za prevoz psov in drugih živali na avtobusih in vlakih. Pogovarjali pa smo se tudi z enim izmed ustanoviteljev ameriške družbe, ki psom in njihovim lastnikom ponuja potovanje v potniški kabini brez kletke in ne glede na velikost psa. Zanimanje za polete je veliko, mnogi so že razprodani. Kako pa se pasji potniki obnašajo na letalu?
Medtem ko čakamo na izvide toksikoloških izsledkov, ki bodo razkrili, zakaj je pred tedni po kopanju v Bohinjskem jezeru poginila psička, smo preverili, katere druge nevarnosti pretijo psom v teh vročih dneh. Toplotni udar, opečene tačke, zastrupitve so le nekatere izmed njih. Ker je poletje čas potovanj, izveste tudi, kakšna so pravila za prevoz psov in drugih živali na avtobusih in vlakih. Pogovarjali pa smo se tudi z enim izmed ustanoviteljev ameriške družbe, ki psom in njihovim lastnikom ponuja potovanje v potniški kabini brez kletke in ne glede na velikost psa. Zanimanje za polete je veliko, mnogi so že razprodani. Kako pa se pasji potniki obnašajo na letalu?
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V rubriki Poletno vreme postrežemo z najpomembnejšimi vremenski podatki, ki nam krojijo dan. Seznanimo vas z vremensko napovedjo in z vrsto drugih podatkov, ki so pomembni za vse, ki preživijo dan na prostem: od temperature v gorah, do UV indeksa ter prisotnosti cvetnega prahu.
V rubriki Poletno vreme postrežemo z najpomembnejšimi vremenski podatki, ki nam krojijo dan. Seznanimo vas z vremensko napovedjo in z vrsto drugih podatkov, ki so pomembni za vse, ki preživijo dan na prostem: od temperature v gorah, do UV indeksa ter prisotnosti cvetnega prahu.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Politika bi se morala pri pomembnih temah uskladiti, je ob napovedanih referendumih o obrambnem trošenju in članstvu v Natu pripomnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo je poudarila pomen odgovornosti in iskrenosti. Druge teme: - Novi napadi na iskalce pomoči v Gazi, v Beli hiši optimizem glede premirja - Iskanje pogrešanih po močnem deževju v Teksasu se nadaljuje; mrtvih vsaj 27 ljudi - Za dostop do zdravstvene aplikacije zVem zdaj mogoče pooblastiti tudi druge ljudi
Politika bi se morala pri pomembnih temah uskladiti, je ob napovedanih referendumih o obrambnem trošenju in članstvu v Natu pripomnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na vseslovenskem srečanju pod Najevsko lipo je poudarila pomen odgovornosti in iskrenosti. Druge teme: - Novi napadi na iskalce pomoči v Gazi, v Beli hiši optimizem glede premirja - Iskanje pogrešanih po močnem deževju v Teksasu se nadaljuje; mrtvih vsaj 27 ljudi - Za dostop do zdravstvene aplikacije zVem zdaj mogoče pooblastiti tudi druge ljudi
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Poletje je na RTV čas za načrtovanje novosti, osvežitev radijske, televizijske in digitalne ponudbe ter snovanje naslednjih sezon. Ovire pa se zdijo še večje kot prejšnja leta, saj razprava o finančni stabilnosti poteka predvsem na teoretični ravni, višji RTV-prispevek ne zadostuje niti za običajne stroške produkcije RTV-vsebin in storitev, medtem ko gredo cene medijske ponudbe na svetovnih trgih v nebo. Usoda zakonske novele je nejasna, saj je sredi poletja še vedno v koalicijskem usklajevanju. Kako se z izzivi spopada RTV, kaj od upravljavcev in ustvarjalcev pričakuje Svet RTV in kakšna so upravičena pričakovanja gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov? Gostje: Špela Stare (Svet RTV), Brankica Petković (Mirovni inštitut), Ksenija Horvat (TV Slovenija). Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Poletje je na RTV čas za načrtovanje novosti, osvežitev radijske, televizijske in digitalne ponudbe ter snovanje naslednjih sezon. Ovire pa se zdijo še večje kot prejšnja leta, saj razprava o finančni stabilnosti poteka predvsem na teoretični ravni, višji RTV-prispevek ne zadostuje niti za običajne stroške produkcije RTV-vsebin in storitev, medtem ko gredo cene medijske ponudbe na svetovnih trgih v nebo. Usoda zakonske novele je nejasna, saj je sredi poletja še vedno v koalicijskem usklajevanju. Kako se z izzivi spopada RTV, kaj od upravljavcev in ustvarjalcev pričakuje Svet RTV in kakšna so upravičena pričakovanja gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov? Gostje: Špela Stare (Svet RTV), Brankica Petković (Mirovni inštitut), Ksenija Horvat (TV Slovenija). Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.
Na 112. kolesarski dirki po Franciji bodo nastopili štirje Slovenci: Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič in Luka Mezgec. Tadej Pogačar je prvi favorit dirke in bo lovil svojo četrto skupno zmago. Vse etape, od začetka v Lillu do spektakularnega konca v Parizu, si boste lahko ogledali v neposrednih prenosih na našem drugem programu.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Pes Bitzer zboli in kmet se odloči, da lahko do okrevanja stanuje v hiši. Tako zlobni mačkon izgubi svoj prostor pri kaminu in skuša na različne načine pregnati prehlajenega psa.
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
V juliju in avgustu boste v terminu oddaje Sobotni koncert, torej ob sobotah ob 17. uri, lahko spremljali izbrane oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Avtor nas je v oddajah iz omenjenega ciklusa, ki je bil na Arsu premierno predvajan v razdobju kar treh let od 2016 do 2018, popeljal na potovanje po sledeh skladateljev, pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali v sredozemskih deželah. Razkril nam je dragocene izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Prav tako je predstavil redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril, in sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja. Vse to je de Incontrera sprva opisal in interpretiral v vrsti knjižnih izdaj, nato pa še v radiofonski obliki v gargantovskem ciklusu oddaj Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontere. Prva oddaja iz niza letošnjih poletnih ponovitev nosi naslov Katari v zahodni Evropi. Njen avtor je v njej z različnih zornih kotov, še zlasti pa ob pomoči slikovitih glasbenih primerov, osvetlil katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Osredotočili se bomo na preganjanje katárov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III, predvajali trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, ob koncu oddaje pa bo zvenel tudi odlomek iz enega od velikih motetov Jeana-Josepha de Mondonvilla. Oddaja je bila prvič na sporedu 4. februarja 2017. Brala sta Maja Šumej in Ivan Lotrič, uredil jo je Mihael Kozjek.
V juliju in avgustu boste v terminu oddaje Sobotni koncert, torej ob sobotah ob 17. uri, lahko spremljali izbrane oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Avtor nas je v oddajah iz omenjenega ciklusa, ki je bil na Arsu premierno predvajan v razdobju kar treh let od 2016 do 2018, popeljal na potovanje po sledeh skladateljev, pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali v sredozemskih deželah. Razkril nam je dragocene izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Prav tako je predstavil redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril, in sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja. Vse to je de Incontrera sprva opisal in interpretiral v vrsti knjižnih izdaj, nato pa še v radiofonski obliki v gargantovskem ciklusu oddaj Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontere. Prva oddaja iz niza letošnjih poletnih ponovitev nosi naslov Katari v zahodni Evropi. Njen avtor je v njej z različnih zornih kotov, še zlasti pa ob pomoči slikovitih glasbenih primerov, osvetlil katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Osredotočili se bomo na preganjanje katárov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III, predvajali trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, ob koncu oddaje pa bo zvenel tudi odlomek iz enega od velikih motetov Jeana-Josepha de Mondonvilla. Oddaja je bila prvič na sporedu 4. februarja 2017. Brala sta Maja Šumej in Ivan Lotrič, uredil jo je Mihael Kozjek.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Slovenija naj si ne dela sramote v mednarodni skupnosti, je ob napovedanih referendumih glede obrambe danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. V luči največjega števila konfliktov po svetu po drugi svetovni vojni se je zavzela za dialog in socialno varnost. Tako potrditev referenduma, ki ga je predlagala Levica, kot odgovor Svobode z glasovanjem o članstvu v Natu sta sicer zamajala temelje aktualne politike. Drugi poudarki: - Občani Kostela s shodom proti zaprtju črpalke na Petrini. - Hamas sprejel predlog za 60-dnevno premirje v Gazi. - V Zagrebu vse pripravljeno na koncert kontroverznega Thompsona.
Slovenija naj si ne dela sramote v mednarodni skupnosti, je ob napovedanih referendumih glede obrambe danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. V luči največjega števila konfliktov po svetu po drugi svetovni vojni se je zavzela za dialog in socialno varnost. Tako potrditev referenduma, ki ga je predlagala Levica, kot odgovor Svobode z glasovanjem o članstvu v Natu sta sicer zamajala temelje aktualne politike. Drugi poudarki: - Občani Kostela s shodom proti zaprtju črpalke na Petrini. - Hamas sprejel predlog za 60-dnevno premirje v Gazi. - V Zagrebu vse pripravljeno na koncert kontroverznega Thompsona.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja in budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige je interperetiral Dejan Kaloper.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja in budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige je interperetiral Dejan Kaloper.
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Zvezdnik družbenih medijev in kuhar Julius Roberts je uresničil sanje številnih ljudi in se preselil na podeželje. V seriji spremljamo njegovo novo življenje na idilični kmetiji v Dorsetu na jugu Anglije, kjer redi piščance, ovce in koze ter prideluje zelenjavo in sadje. Mladi kuhar predstavlja recepte za slastne obroke, ki jih pripravlja; od pečenega fižola, domačega kečapa do jagnjetine na ražnju, raviolov iz bučk in čokoladne pene. Jedi, ki jih boste lahko pripravili in pokusili tudi doma. 1. del Nastopil je junij in Julius Roberts začenja pustolovščino na svoji domačiji v Dorsetu. Za zajtrk si privošči opečenec, ki ga obloži z beluši z domačega vrta, pečenimi v ponvi, in poširanim jajcem domačih kokoši. Na zelenjavnem vrtu v poskusno gredo brez prekopavanja zasadi različno zelenjavo, za brata, ki mu pomagata pri ogradi za koze, pa pripravi slastna nabodala s piščančjim mesom iz preverjene marinade, na žaru pečeno zelenjavo, med katero je celo solata. Zraven ponudi čimičuri, za posladek pa klasično ameriško sladico za k tabornemu ognju, s'more. TASTE OF THE COUNTRY / 2022 / Velika Britanija / Režija: Olivia Grove
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
V Logu pod Mangartom na Bovškem bo potekala slovesnost ob 120. obletnici predora Štoln. Slavnostna govornica bo državna sekretarka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Štoln je več desetletij povezoval Log pod Mangartom s 13. obzorjem Rabeljskega rudnika na italijanski strani, ki so ga zaprli leta 1991. Predor je bil pomemben tudi za oskrbo soške fronte med 1. svetovno vojno. V oddaji pa tudi o tem: - Posvetovalni referendum o zviševanju obrambnih izdatkov bo. - V Sežani s pesniškim koncertom obeležili stoletnico rojstva pesnika, akademika, misleca Cirila Zlobca. - Začenja se kolesarska dirka po Franciji.
V Logu pod Mangartom na Bovškem bo potekala slovesnost ob 120. obletnici predora Štoln. Slavnostna govornica bo državna sekretarka Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Štoln je več desetletij povezoval Log pod Mangartom s 13. obzorjem Rabeljskega rudnika na italijanski strani, ki so ga zaprli leta 1991. Predor je bil pomemben tudi za oskrbo soške fronte med 1. svetovno vojno. V oddaji pa tudi o tem: - Posvetovalni referendum o zviševanju obrambnih izdatkov bo. - V Sežani s pesniškim koncertom obeležili stoletnico rojstva pesnika, akademika, misleca Cirila Zlobca. - Začenja se kolesarska dirka po Franciji.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Favna in flora Slovenije premoreta pet ekosistemov. Alpski, kraški, morski, gozdni in panonski gostijo zelo raznolike oblike življenja. V filmu se podamo med najvišje alpske vrhove in v odmaknjene dinarske gozdove, potujemo preko panonskih ravnic, se spustimo v podzemne jame kraškega sveta in pod gladino Jadranskega morja. Pri vsaki pokrajini spoznamo zanje značilen živalski in tudi rastlinski svet. Odkrivamo tudi skrivno življenje nekaterih živalskih vrst, ki živijo v neposredni bližini ljudi, pogosto celo v urbanem okolju, a nam tako rekoč nikoli ne pridejo pred oči. Priča smo tudi posamičnim interakcijam med ljudmi in živalmi. Skozi 83-minutni film se odstirajo osupljive podrobnosti iz živalskega sveta, združene v privlačne in nevsiljivo poučne zgodbe, ki jih odlikujejo zanimivi posnetki. Predstavljenih je več kot 50 živalskih vrst, ki jih spremljamo v obdobju enega leta in so prikazane v različnih vlogah, kot jim jih narekuje življenjski cikel – prehranjevanje oz. lov, dvorjenje, spopad za samice, paritev, skrb za mladiče. Poseben pečat dajejo filmu posnetki redko videnih prizorov. Avtor Matej Vranič je slovenski profesionalni fotograf in filmar. Navdih je črpal iz lastnih izkušenj in dolgoletnega opazovanja ter poklicnega fotografiranja živali in narave po Sloveniji, Leta 2018 je predstavili svoj prvi dokumentarni film z živalsko vsebino Ptice jezer.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predstavnik ekspresionističnega pesništva Geograf in krasoslovec Prva Slovenka na zimskih olimpijskih igrah Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" in celo glede jezika so tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Predstavnik ekspresionističnega pesništva Geograf in krasoslovec Prva Slovenka na zimskih olimpijskih igrah Leta 1843 je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi¬tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski kul¬turni razvoj slovenskega naroda. Kot je zapisal kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik, je bilo Bleiweisovo urejanje časopisa, namenjenega vsem Slovencem, težka naloga. Ob tem navaja misel zgodovinarja Janka Lokarja, ki je povedal, da so Slovenci ljubili malenkosti, medtem ko jim za višje stališče ni bilo mar. Zato so "v malih stvareh trmasti in domišljavi, v velikih pa plahi in neodločni" in celo glede jezika so tavali "po raznih potih in stezicah". Zaradi uspešnega delovanja "očeta slovenskega naroda" se je ta "kmetska masa" v drugi polovici devetnajstega stoletja oblikovala v moderen evropski narod.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
Ko v Lillu vprašaš domačine, kako bi opisali mesto, je ena od pogostejših besed živahno. K temu morda prispeva tudi študentska populacija, saj je Lille z več kot 120.000 študenti eno najmlajših mest po duhu v Franciji. Mesto ima namreč več univerz, zelo prisotni sta tudi ulična umetnost in mlada kreativna scena.
V vietnamski glasbi so prisotni elementi kitajske in južnoazijskih kultur, glasbeno gledališče se je izoblikovalo na podlagi kitajske opere, pozneje pa so vsebine zgodb izvirale tudi iz francoske literature, kar je bilo posledica razvoja dogodkov po 16. stoletju, ko so najprej v te kraje prišli misijonarji, nato pa je Francija z vojaško kampanjo zavzela Indokitajski polotok. Poslušamo predvsem primere v prvi polovici dvajsetega stoletja prevladujočega žanra »cai luong«, v katerem so poleg vplivov klasičnih gledališč prisotni tudi vplivi ljudske glasbe.
V vietnamski glasbi so prisotni elementi kitajske in južnoazijskih kultur, glasbeno gledališče se je izoblikovalo na podlagi kitajske opere, pozneje pa so vsebine zgodb izvirale tudi iz francoske literature, kar je bilo posledica razvoja dogodkov po 16. stoletju, ko so najprej v te kraje prišli misijonarji, nato pa je Francija z vojaško kampanjo zavzela Indokitajski polotok. Poslušamo predvsem primere v prvi polovici dvajsetega stoletja prevladujočega žanra »cai luong«, v katerem so poleg vplivov klasičnih gledališč prisotni tudi vplivi ljudske glasbe.
Preteklost je v ljudskem izročilu ljudi s Krasa le vidik, odsev krajine. V njej je prepleten oddaljen mitski čas, kot bližnja preteklost, ki je nekoč zaznamovala življenjski potek tedanjih prebivalcev, danes pa ostaja močna korenina navezanosti na svoj izvor. Kraška vas Rodik je s svojo okolico nekakšna knjiga različnih mitskih, mitoloških izročil. Od strašnega kačona lintverna, ki počiva na vrhu gore Čuk nad Rodikom in čuva zaklad starodavnih Ajdov do vhoda v drug svet preko kraških jam – Cikove in Šlavrove. Potem so tu še hudičev stol, ostanki zaviranja hudičeve kočije in strašljiv kraj – Križen drev. O samem izvoru izročila pa je bil raziskovalcem tega bogatega mitskega izročila v veliko pomoč tudi arheološko najdišče Ajdovščina. Starejši Rodičani se še danes dobro spominjajo pripovedovanja svojih prednikov in lastnega občutenja strahu in radovednosti otroških let.
Preteklost je v ljudskem izročilu ljudi s Krasa le vidik, odsev krajine. V njej je prepleten oddaljen mitski čas, kot bližnja preteklost, ki je nekoč zaznamovala življenjski potek tedanjih prebivalcev, danes pa ostaja močna korenina navezanosti na svoj izvor. Kraška vas Rodik je s svojo okolico nekakšna knjiga različnih mitskih, mitoloških izročil. Od strašnega kačona lintverna, ki počiva na vrhu gore Čuk nad Rodikom in čuva zaklad starodavnih Ajdov do vhoda v drug svet preko kraških jam – Cikove in Šlavrove. Potem so tu še hudičev stol, ostanki zaviranja hudičeve kočije in strašljiv kraj – Križen drev. O samem izvoru izročila pa je bil raziskovalcem tega bogatega mitskega izročila v veliko pomoč tudi arheološko najdišče Ajdovščina. Starejši Rodičani se še danes dobro spominjajo pripovedovanja svojih prednikov in lastnega občutenja strahu in radovednosti otroških let.
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Čeprav je poletje, Program za mlade ni na počitnicah, temveč sledi mladim na različne tabore, letovanja in delavnice, da preverimo, kako se imate. Ta teden smo obiskali 17. poletni tabor Kozje in od Naje, Anameri, Vida, Eve, Svita in Jurija izvedeli veliko o športnih treningih, likovnih delavnicah, telefonih, večerih in hrani na taboru.
Čeprav je poletje, Program za mlade ni na počitnicah, temveč sledi mladim na različne tabore, letovanja in delavnice, da preverimo, kako se imate. Ta teden smo obiskali 17. poletni tabor Kozje in od Naje, Anameri, Vida, Eve, Svita in Jurija izvedeli veliko o športnih treningih, likovnih delavnicah, telefonih, večerih in hrani na taboru.