Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat začenjamo s skladbo Flood Down in Texas kitarskega mojstra Stevieja Raya Vaughana. Kitarsko bo tudi nadaljevanje, ko bo Brane Rončel zavrtel izbor del Joeja Louisa Walkerja. In za konec: Dr. John ter Rebirth Brass Band iz New Orleansa.
Tokrat začenjamo s skladbo Flood Down in Texas kitarskega mojstra Stevieja Raya Vaughana. Kitarsko bo tudi nadaljevanje, ko bo Brane Rončel zavrtel izbor del Joeja Louisa Walkerja. In za konec: Dr. John ter Rebirth Brass Band iz New Orleansa.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre za risbe, grafike, fotokolaže, rentgenske kolaže ali skulpture, so hkrati družbeno kritična, satirična in strašljiva, obravnavajo pa anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo, ekologijo. Stanetu Jagodiču so v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se je prvič pregledno predstavil leta 1975, v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, kustosa sta Barbara Sterle Vurnik in Dejan Sluga. Foto: Žiga Bratoš
Težko bi z opisi zaobjeli ustvarjalca, kot je 82-letni Stane Jagodič. Multimedijski, konceptualni in performativni umetnik, futurist, magični realist, konstruktivist, dadaist. Vse to in morda nič od tega zares. Predvsem že več kot pol stoletja razvija samosvojo vizualno govorico, temelječo na odličnem obvladovanju likovnih izrazil, ki ne potrebuje besedila, da bi jo razumeli. Njegova dela, naj gre za risbe, grafike, fotokolaže, rentgenske kolaže ali skulpture, so hkrati družbeno kritična, satirična in strašljiva, obravnavajo pa anomalije in bizarnosti sodobne družbe, človeško agresijo, tehnologijo, ekologijo. Stanetu Jagodiču so v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se je prvič pregledno predstavil leta 1975, v sodelovanju z Galerijo Photon pripravili pregledno razstavo Nemirno oko, kustosa sta Barbara Sterle Vurnik in Dejan Sluga. Foto: Žiga Bratoš
Parlamentarni odbor za notranje zadeve razpravlja o svežnjih priporočil za zagotavljanje varnosti v državi pred ponedeljkovo izredno sejo državnega zbora. Romsko tematiko bi lahko uredili že prej, je ostra opozicija. K prevzemu odgovornosti za slabe varnostne razmere v državi je koalicijo pozval tudi župan Novega mesta Gregor Macedoni, ki trdi, da je bilo v zakonodajo vključenih manj kot 10 odstotkov predlaganih ukrepov. Stroka je zadržana, a poudarja, da le represija ni rešitev. Druge teme: - Direktorica Uprave za varno hrano Vida Znoj z odstopom prevzela objektivno odgovornost za vdor v bazo osebnih podatkov - Nasprotniki zakona o osebni rabi konoplje poudarjajo negativen vpliv na zdravje, zagovorniki odpravo črnega trga. - Združene države napovedujejo, da bodo v Gazo kmalu napotile mednarodne stabilizacijske sile.
Parlamentarni odbor za notranje zadeve razpravlja o svežnjih priporočil za zagotavljanje varnosti v državi pred ponedeljkovo izredno sejo državnega zbora. Romsko tematiko bi lahko uredili že prej, je ostra opozicija. K prevzemu odgovornosti za slabe varnostne razmere v državi je koalicijo pozval tudi župan Novega mesta Gregor Macedoni, ki trdi, da je bilo v zakonodajo vključenih manj kot 10 odstotkov predlaganih ukrepov. Stroka je zadržana, a poudarja, da le represija ni rešitev. Druge teme: - Direktorica Uprave za varno hrano Vida Znoj z odstopom prevzela objektivno odgovornost za vdor v bazo osebnih podatkov - Nasprotniki zakona o osebni rabi konoplje poudarjajo negativen vpliv na zdravje, zagovorniki odpravo črnega trga. - Združene države napovedujejo, da bodo v Gazo kmalu napotile mednarodne stabilizacijske sile.
Ubrani pari, napeta tekma in iskanje lepo zvenečih gesel! Štirje pari se ponovno preizkušajo v igri, pri kateri šteje vsak korak. Besedni ples vodi Sandi Morel.
Ubrani pari, napeta tekma in iskanje lepo zvenečih gesel! Štirje pari se ponovno preizkušajo v igri, pri kateri šteje vsak korak. Besedni ples vodi Sandi Morel.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Med tremi osrednjimi temami smo na prvo mesto uvrstili Nogomet po Pasoliniju: včeraj so se mu posvetili v okviru Evropske kulturne prestolnice v Novi Gorici in tam je bila tudi naša Eva Furlan. V osrednjem delu oddaje vam bo Simona Moličnik povedala, kako je bilo na sinočnji predstavitvi novega projekta Janija Kovačiča z naslovom BaLaDe. V zaključku pa še povabilo v izolsko Galerijo Salsaverde; tam si lahko ogledate razstavo Petre Strban.
Med tremi osrednjimi temami smo na prvo mesto uvrstili Nogomet po Pasoliniju: včeraj so se mu posvetili v okviru Evropske kulturne prestolnice v Novi Gorici in tam je bila tudi naša Eva Furlan. V osrednjem delu oddaje vam bo Simona Moličnik povedala, kako je bilo na sinočnji predstavitvi novega projekta Janija Kovačiča z naslovom BaLaDe. V zaključku pa še povabilo v izolsko Galerijo Salsaverde; tam si lahko ogledate razstavo Petre Strban.
V oddaji več o slovenskih košarkaricah, ki si kruh služijo v tujih košarkarskih klubih. Pa tudi o slovenski reprezentanci, ki jo prihodnji teden čaka začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2027. Posvetili se bomo tudi slovenski hokejski reprezentanci, ki v pomlajeni zasedbi nastopa na mednarodnem turnirju na Poljskem.
V oddaji več o slovenskih košarkaricah, ki si kruh služijo v tujih košarkarskih klubih. Pa tudi o slovenski reprezentanci, ki jo prihodnji teden čaka začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2027. Posvetili se bomo tudi slovenski hokejski reprezentanci, ki v pomlajeni zasedbi nastopa na mednarodnem turnirju na Poljskem.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Poldeta zadene računalnik. Kar pomeni, da vsi nenadoma spletajo načrte okrog nove pridobitve. Kako težko je v hotelski sobi inštalirati tako zverino - na to pa nihče ne pomisli. Kaj šele na to, koliko investicij je treba preden vse steče....Visoko leteči načrti se spletajo okrog kompletnega poročnega servisa, ki ga bo nudil hotel Rubin... Na koncu Polde preseneti vse in izpelje svoj načrt. V številnih epizodnih vlogah: Gašper Jarni, Mitja V. Bavdaž, Mitja Blažič, Viki Kern in Tomislav Tomšič.
Poldeta zadene računalnik. Kar pomeni, da vsi nenadoma spletajo načrte okrog nove pridobitve. Kako težko je v hotelski sobi inštalirati tako zverino - na to pa nihče ne pomisli. Kaj šele na to, koliko investicij je treba preden vse steče....Visoko leteči načrti se spletajo okrog kompletnega poročnega servisa, ki ga bo nudil hotel Rubin... Na koncu Polde preseneti vse in izpelje svoj načrt. V številnih epizodnih vlogah: Gašper Jarni, Mitja V. Bavdaž, Mitja Blažič, Viki Kern in Tomislav Tomšič.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbenoaktualna vprašanja.
Razmišljanja Slavoja Žižka v delu Nebesa v razsulu, ko se sprašuje, ali današnji globalni svet, razklan med družbene neenakosti, podnebne katastrofe in novo hladno vojno še premore potencial za radikalno spremembo, so še kako aktualna tudi lokalno. Smrt Aleša Šutarja in dogodki, ki so sledili v zadnjih skoraj dveh tednih so razgalili več desetletno pometanje težav pod preprogo in jalovost tako lokalne kot državne politike pri reševanju zahtevnih in kompleksnih težav, kot je reševanje, ne le romske problematike ampak tudi sobivanja v naši državi.
Razmišljanja Slavoja Žižka v delu Nebesa v razsulu, ko se sprašuje, ali današnji globalni svet, razklan med družbene neenakosti, podnebne katastrofe in novo hladno vojno še premore potencial za radikalno spremembo, so še kako aktualna tudi lokalno. Smrt Aleša Šutarja in dogodki, ki so sledili v zadnjih skoraj dveh tednih so razgalili več desetletno pometanje težav pod preprogo in jalovost tako lokalne kot državne politike pri reševanju zahtevnih in kompleksnih težav, kot je reševanje, ne le romske problematike ampak tudi sobivanja v naši državi.
V oddaji Infodrom smo od Infodromovcev, ki obiskujejo glasbeno šolo, izvedeli, kako pozorni so na to, kdaj in kje vadijo z glasbilom. V Infogromu nas je zanimalo, ali so se njihovi odnosi s starši, odkar so najstniki, kaj spremenili. Vsak peti otrok na svetu odrašča na območju vojne ali krize, med njimi so tudi mladi iz afriške države Sudan. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj je tam izbruhnila kruta državljanska vojna in kdo pri tem najbolj trpi. Odlična likovnica Klara z OŠ Šmarjeta nam je zaupala, katere motive najraje ustvarja. Vsak prvi petek v mesecu se nam pridruži Sara, ki je v Spletkah tokrat raziskala, koliko časa na dan je za mlade še priporočljivo uporabljati mobilne naprave.
V oddaji Infodrom smo od Infodromovcev, ki obiskujejo glasbeno šolo, izvedeli, kako pozorni so na to, kdaj in kje vadijo z glasbilom. V Infogromu nas je zanimalo, ali so se njihovi odnosi s starši, odkar so najstniki, kaj spremenili. Vsak peti otrok na svetu odrašča na območju vojne ali krize, med njimi so tudi mladi iz afriške države Sudan. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj je tam izbruhnila kruta državljanska vojna in kdo pri tem najbolj trpi. Odlična likovnica Klara z OŠ Šmarjeta nam je zaupala, katere motive najraje ustvarja. Vsak prvi petek v mesecu se nam pridruži Sara, ki je v Spletkah tokrat raziskala, koliko časa na dan je za mlade še priporočljivo uporabljati mobilne naprave.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Na velikem odru Drame bo premiero doživela tragedija Williama Shakespearja Kralj Lear, režira jo Jernej Lorencij, kralja Leara pa igra Janez Škof.V oddaji boste lahko slišali vtis s koncerta Balade Janija Kovačiča s spremno besedo Marjetke Golež Kaučič. V novogoriškem Epicu so odprli razstavo Osamljenost desnega krila. Gostujoča razstava iz Cinemazera iz Pordenoneja prinaša fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Sobotno popoldne bo na Koseškem bajerju v Ljubljani posvečeno otrokom, ki se bodo lahko udeležili zvočnega sprehoda po gozdu z naslovom Moja skrivnost avtorice scenarija in režiserke Saške Rakef. Oddajo končujemo z odprtjem razstave Oživljene strukture, skriti tokovi, v kateri razstavljajoče umetnice in umetniki na različne načine prikazujejo krize sodobne kapitalistične družbe. Vabljeni k poslušanju!
Na velikem odru Drame bo premiero doživela tragedija Williama Shakespearja Kralj Lear, režira jo Jernej Lorencij, kralja Leara pa igra Janez Škof.V oddaji boste lahko slišali vtis s koncerta Balade Janija Kovačiča s spremno besedo Marjetke Golež Kaučič. V novogoriškem Epicu so odprli razstavo Osamljenost desnega krila. Gostujoča razstava iz Cinemazera iz Pordenoneja prinaša fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Sobotno popoldne bo na Koseškem bajerju v Ljubljani posvečeno otrokom, ki se bodo lahko udeležili zvočnega sprehoda po gozdu z naslovom Moja skrivnost avtorice scenarija in režiserke Saške Rakef. Oddajo končujemo z odprtjem razstave Oživljene strukture, skriti tokovi, v kateri razstavljajoče umetnice in umetniki na različne načine prikazujejo krize sodobne kapitalistične družbe. Vabljeni k poslušanju!
Nemka Margarete Steiff (1847–1909) je prva zašila igračo, ki jo danes najdemo v vsaki otroški sobi: plišastega medvedka. Margarete je bila zaradi otroške paralize že od zgodnjega otroštva priklenjena na invalidski voziček. Bolezen je prizadela tudi njeno desnico, vendar to ni okrnilo Margaretinih sanj, da bi nekoč šivala za najelegantnejše mestne gospe. V tistih časih je bilo to za invalidno žensko nepredstavljivo, toda Margarete se ni samo osamosvojila, ampak je na noge postavila tudi uspešno podjetje, ki živi še danes.
Nemka Margarete Steiff (1847–1909) je prva zašila igračo, ki jo danes najdemo v vsaki otroški sobi: plišastega medvedka. Margarete je bila zaradi otroške paralize že od zgodnjega otroštva priklenjena na invalidski voziček. Bolezen je prizadela tudi njeno desnico, vendar to ni okrnilo Margaretinih sanj, da bi nekoč šivala za najelegantnejše mestne gospe. V tistih časih je bilo to za invalidno žensko nepredstavljivo, toda Margarete se ni samo osamosvojila, ampak je na noge postavila tudi uspešno podjetje, ki živi še danes.
Tom pokaže Tibu svoj izum, majhnega zmaja, ki lahko leti. Tib si ga sposodi, da bi se igral z njim, pa ga Tamtam pogoltne. Če noče biti kaznovan, mora Tib narediti novega.
Tom pokaže Tibu svoj izum, majhnega zmaja, ki lahko leti. Tib si ga sposodi, da bi se igral z njim, pa ga Tamtam pogoltne. Če noče biti kaznovan, mora Tib narediti novega.
Velikim besedam o ukrepih, ki naj bi rešili varnostno problematiko na jugovzhodu države, pričakovano sledijo kritike in spoznanje, da hitenje pri spreminjanju kazenske zakonodaje prinesejo nedodelane rešitve. Dolgoročno urejanje razmer v romskih skupnostih je prav toliko kot varnostno tudi socialno vprašanje. Ostali poudarki oddaje: - Na kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta brez dogovora, delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti. - Vozniki do 24-ega leta starosti se občutno bolj zavedajo posledic vožnje pod vplivom alkohola kot drugi. - Orkester Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu sinoči prepričljivo izvedel številna Mozartova dela.
Velikim besedam o ukrepih, ki naj bi rešili varnostno problematiko na jugovzhodu države, pričakovano sledijo kritike in spoznanje, da hitenje pri spreminjanju kazenske zakonodaje prinesejo nedodelane rešitve. Dolgoročno urejanje razmer v romskih skupnostih je prav toliko kot varnostno tudi socialno vprašanje. Ostali poudarki oddaje: - Na kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta brez dogovora, delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti. - Vozniki do 24-ega leta starosti se občutno bolj zavedajo posledic vožnje pod vplivom alkohola kot drugi. - Orkester Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu sinoči prepričljivo izvedel številna Mozartova dela.
Az adás tartalma: - az 53. Lendvai Nemzetközi Művésztelep bronzszobrainak kiállítása; - Lendva régi fényképeken – kiállítás; - népzenei műhely az őszi iskolai szünetben Dobronakon; - a Rippl-Rónai Emlékház és Látogatóközpont Kaposváron. Vsebina oddaje: - razstava bronastih skulptur 53. mednarodne likovne kolonije Lendava; - Lendava na starih fotografijah – razstava; - delavnica ljudske glasbe med jesenskimi počitnicami v Dobrovniku; - Rippl-Rónaijeva spominska hiša in center za obiskovalce v Kaposváru.
Az adás tartalma: - az 53. Lendvai Nemzetközi Művésztelep bronzszobrainak kiállítása; - Lendva régi fényképeken – kiállítás; - népzenei műhely az őszi iskolai szünetben Dobronakon; - a Rippl-Rónai Emlékház és Látogatóközpont Kaposváron. Vsebina oddaje: - razstava bronastih skulptur 53. mednarodne likovne kolonije Lendava; - Lendava na starih fotografijah – razstava; - delavnica ljudske glasbe med jesenskimi počitnicami v Dobrovniku; - Rippl-Rónaijeva spominska hiša in center za obiskovalce v Kaposváru.
Tudi sanje so lahko pomemben del duhovnosti. O tem njihovem vidiku se je Robert Kralj pogovarjal s katoliškim duhovnikom, jezuitom Damjanom Ristićem. Oddaja je bila posneta leta 2019.
Tudi sanje so lahko pomemben del duhovnosti. O tem njihovem vidiku se je Robert Kralj pogovarjal s katoliškim duhovnikom, jezuitom Damjanom Ristićem. Oddaja je bila posneta leta 2019.
Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Minilo je eno leto od druge izvolitve Donalda Trumpa v Belo hišo. Obletnica je bila za predsednika bolj grenka, saj so jo med drugim pospremile demokratske volilne zmage na županskih volitvah v New Yorku ter na guvernerskih volitvah v Virginiji in Ne Jerseyju. Evropska unija se po večletnem zatišju utegne širiti v naslednjih petih letih. Najbolje kaže Črni Gori, Srbija si je tokrat iz Bruslja prislužila zelo jasne kritike. Ukrajina in Moldavija naj bi bili do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj o članstvu o vseh sklopih. Kako naj bi bilo videti morebitno članstvo držav, ki nimata pod nadzorom celotnega svojega ozemlja in dele teh ozemelj obvladuje Rusija, ni povsem jasno. Ob tem, da so tudi ameriški poskusi umirjanja ruske agresije nad Ukrajino potihnili. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Leto je naokrog in pred nami je novi Liff. Natančneje, začel se bo prihodnjo sredo ob 19. uri z otvoritvenim filmom Belo se pere na devetdeset, že pred tem pa se bodo zgodile nekatere projekcije po drugih kinodvoranah, v Ljubljani so to poleg dveh v Cankarjevem domu še Kinodvorova, dvorani AGRFT in Slovenske kinoteke, Kino Bežigrad in letos znova Kino Šiška. Izbrane filme bodo sicer prikazali še v Mariboru, Novem mestu in Celju.
Na Medicinski fakulteti je danes potekalo 21. Mariborsko ortopedsko srečanje, ki je sovpadalo z jubilejno 60. obletnico delovanja Oddelka za ortopedijo mariborske bolnišnice oziroma Univerzitetnega kliničnega centra. Oddelek, ki je leta 2022 postal klinični, je doživel izjemen razvoj, na drugi strani pa so prav ortopedske operacije oziroma čakalne vrste na tem področju ena izmed največjih težav slovenskega zdravstva.
Na Medicinski fakulteti je danes potekalo 21. Mariborsko ortopedsko srečanje, ki je sovpadalo z jubilejno 60. obletnico delovanja Oddelka za ortopedijo mariborske bolnišnice oziroma Univerzitetnega kliničnega centra. Oddelek, ki je leta 2022 postal klinični, je doživel izjemen razvoj, na drugi strani pa so prav ortopedske operacije oziroma čakalne vrste na tem področju ena izmed največjih težav slovenskega zdravstva.
V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.
V slovenski Istri odmeva odločitev lastnika edine potniške ladje pri nas, da se po treh desetletjih od ladje poslovi. Laho - tako je ime ladje - bi lahko končal v razrezu v puljski ladjedelnici, če ne bi našli druge rešitve. O zgodovini Laha in o tem, kaj bo z ladjo v prihodnje v oddaji Morje in mi, ki jo pripravlja Tjaša Škamperle.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Drugi poudarki oddaje: Svetniki občine Slovenska Bistrica potrdili občinski proračun za prihodnje leto Ob občinskem prazniku v Sevnici popoldne napovedana slavnostna seja občinskega sveta V vrsti za nakup hotela Aquapark Žusterna novi potencialni kupec Na nedeljskem pohodu med Pivškimi presihajočimi jezeri tudi predstavitev zanimive aplikacije
Drugi poudarki oddaje: Svetniki občine Slovenska Bistrica potrdili občinski proračun za prihodnje leto Ob občinskem prazniku v Sevnici popoldne napovedana slavnostna seja občinskega sveta V vrsti za nakup hotela Aquapark Žusterna novi potencialni kupec Na nedeljskem pohodu med Pivškimi presihajočimi jezeri tudi predstavitev zanimive aplikacije
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Potem ko je vlada včeraj v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti oziroma tako imenovani Šutarjev zakon, obenem pa aktivirala 37. člen zakona o obrambi, so se danes policistom pri varovanju državne meje pridružili pripadniki vojske. Približno 40 policistov bodo tako z meje premestili na območje Policijske uprave Novo mesto. Prvi odzivi so zelo različni - od tega, da gre za dolgo pričakovano izpolnitev obljub do pozivov k previdnosti pri poseganju v pravice najbolj ranljivih. Drugi poudarki: - Na odboru za zdravstvo o odmevnem predlogu uporabe konoplje za osebno rabo. - Latvijci na ulicah proti izstopu iz carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami. - Centra za konjerejo na Krumperku po ukrepanju študentov ne bodo zaprli.
Potem ko je vlada včeraj v državni zbor po nujnem postopku poslala predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti oziroma tako imenovani Šutarjev zakon, obenem pa aktivirala 37. člen zakona o obrambi, so se danes policistom pri varovanju državne meje pridružili pripadniki vojske. Približno 40 policistov bodo tako z meje premestili na območje Policijske uprave Novo mesto. Prvi odzivi so zelo različni - od tega, da gre za dolgo pričakovano izpolnitev obljub do pozivov k previdnosti pri poseganju v pravice najbolj ranljivih. Drugi poudarki: - Na odboru za zdravstvo o odmevnem predlogu uporabe konoplje za osebno rabo. - Latvijci na ulicah proti izstopu iz carigrajske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami. - Centra za konjerejo na Krumperku po ukrepanju študentov ne bodo zaprli.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci so 80 let po koncu II. svetovne vojne vendarle dočakali zakon, ki jim priznava simbolično povračilo škode za neizbrisno trpljenje. Prvo izplačilo bodo dobili marca prihodnje leto, tisti, ki še niso oddali zahtevka na upravni enoti, imajo čas za to še do devetega februarja. V oddaji tudi o tem: - Občina Piran in Civilna iniciativa še naprej razdvojeni glede urejanja Fiese. - Kobilarna Lipica bo državi plačevala letno nadomestilo za uporabo nepremičnin v višini treh odstotkov tržnih prihodkov. - Ksenijo Dobrila bo na čelu Slovenske kulturno-gospodarske zveze nasledila Nives Cossutta.
Izgnanci, interniranci, taboriščniki, pregnanci in ukradeni otroci so 80 let po koncu II. svetovne vojne vendarle dočakali zakon, ki jim priznava simbolično povračilo škode za neizbrisno trpljenje. Prvo izplačilo bodo dobili marca prihodnje leto, tisti, ki še niso oddali zahtevka na upravni enoti, imajo čas za to še do devetega februarja. V oddaji tudi o tem: - Občina Piran in Civilna iniciativa še naprej razdvojeni glede urejanja Fiese. - Kobilarna Lipica bo državi plačevala letno nadomestilo za uporabo nepremičnin v višini treh odstotkov tržnih prihodkov. - Ksenijo Dobrila bo na čelu Slovenske kulturno-gospodarske zveze nasledila Nives Cossutta.
Dek je mlajši in manjši od obeh potomcev poglavarja Yautij oziroma plemena Predatorjev, ki ga prezirajo zaradi domnevne šibkosti, za predstavnike te vrste pogubne lastnosti. Da bi se pred očetom dokazal, se odpravi na nevaren planet Genna, poln sovražnih sil, z željo pokončati neuničljivo pošast Kaliska. Tu sklene negotovo zavezništvo z androidko Thio, ki jo je na Genno poslala na raziskovalno odpravo znamenita korporacija Weyland-Yutani. Predator: Mrtva zemlja je sedmi celovečerec iz franšize Predator, oziroma deveti, če upoštevamo še dva ločena filma, v katerih se je zgodba povezala in oplajala s svetom franšize Osmi potnik. Na kinematografska platna je plenilska tujerodna pošast prvič prispela leta 1987, v obdobju, ko je Amerika še predelovala travmatično izkušnjo vietnamske vojne, in ga lahko razumemo kot prispodobo boja z nevidnim, močnejšim in spretnejšim nasprotnikom v džungli. V filmu se ekipa vrhunsko izurjenih plačancev odpravi v srednjeameriško državo reševat ugrabljene talce in ugotovi, da ima opravka z veliko nevarnejšim nasprotnikom kot le z lokalnimi gverilci. Z nasprotnikom, ki jih za lastno zabavo lovi in ubija enega za drugim. Obrazec se je ponovil že tri leta pozneje, kjer si je Predator za svoje lovišče izbral betonsko džunglo sodobnega in hkrati distopičnega Los Angelesa, v katerem so se za prevlado spopadale različne ulične tolpe. Film, ki je še vedno temeljil pretežno na akcijskih obrazcih z elementi znanstvene fantastike, ob premieri ni naletel na odobravanje, in naslednja generacija ustvarjalcev je začela raziskovati možnosti selitve na druge planete s pojasnjevanjem izvora in ustroja Predatorjev. Žanrsko gledano je začela prevladovati fantastika, z izjemo filma Plen (2022), ki je postavljen v 18. stoletje med prvobitne prebivalce Severne Amerike in ga je – tako kot letošnji animirani prispevek v franšizo Predator: Killer of Killers (2025) ter Mrtvo zemljo – režiral Dan Trachtenberg. Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjanske družinske drame, vendar med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več – gre za svet različnih pošasti, Predatorjev in androidov, med katerimi se z dvojno vlogo izkaže igralka Elle Fanning. Posnemanje in sočutje Akcijsko gonilo filmov franšize Predator je kajpak razmerje med plenilcem in žrtvijo, oziroma bitka za preživetje in prevlada močnejšega nad šibkejšimi. Mrtva zemlja je dogajalno postavljena večinoma na planet Genna, ki vsaj po imenu sumljivo spominja na našo Geo, in celovečerec se tudi začne s prikazom te prehranske verige: žri, ali pa boš požrt. A hkrati se v nizu filmov izkaže tudi nepravilnost splošnega razumevanja Darwinovega izreka – v resnici ne preživi močnejši, ampak tisti, ki je bolj prilagodljiv. Kljub temu da bi po tej logiki Predator s svojo sposobnostjo mimikrije spadal v sam vrh piramide, naleti v filmih – od Arnolda Schwarzeneggerja konec 80. let dalje – vsakič znova na bitja, ki se znajo še učinkoviteje prilagoditi. Človek kot vrhovni plenilec torej? Spoznanje, ki v resnici ni prav zelo zakrito. A več kot pomenljiv je še en dejavnik: sposobnost sočutja in sklepanja zavezništev. Čeprav potekajo bitke in tekme tudi med različnimi podvrstami Predatorjev, se ta skozi franšizo izkaže za inteligentno bitje, ki presega samo morilsko strast – sposobno je učenja, razvoja in sočutja. In kot se pokaže na koncu Mrtve zemlje, tudi upora tradiciji očetov in ustvarjanja drugačnih skupnosti onkraj diskriminacije na podlagi vrste (spomniti velja, da so prvim Predatorjem že v tistem času očitali določeno mero rasizma). Sočutje skratka kot preoblikovalna, revolucionarna sila oziroma prava notranja moč. In tu nam pride na misel Elon Musk s svojo izjavo, da je sočutje temeljna šibkost zahodne civilizacije ... Ni si ga težko predstavljati kot predsednika brezdušne medgalaktične korporacije Weyland-Yutani, ki si v sledenju svojemu sloganu »Gradimo boljše svetove« niti malo ne pomišlja za svoje cilje uporabljati čisto zlo ... (Vprašanje dobrega in zla znotraj franšize Predator bi bilo res vredno posebne obravnave.) Umetna inteligenca in drugi svetovi »Dve možnosti obstajata,« je rekel Carl Sagan. »V vesolju smo sami ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi.« Tako franšiza Osmi potnik kot Predator se ukvarjata z vprašanjem, kaj pa če … in sta vedno bolj očitno del istega univerzuma, v katerem je s tehnološkim razvojem in napredovanjem umetne inteligence močno prisotna korporacija Weyland-Yutani. S to je nenazadnje povezan, če smo pozorni na nekaj skritih namigov, tudi svet Iztrebljevalca. V retrospektivnem pogledu pade v oči zanimiva podrobnost, da sta se prva dva Predatorja pojavila na Zemlji ob vročinskih valovih. Skrito opozorilo pred pošastnostjo globalnega segrevanja je v desetletjih zamenjal strah pred umetno inteligenco, oziroma eksistencialna groza kozmosa, v katerem človeka sploh ni več, oziroma obstaja samo še kot algoritem v robotski kopiji samoučečih se androidov, pošasti pa si ustvarjajo svoje človečnjaške skupnosti ... Pesimistična ali optimistična napoved? V franšizi Predator se je ta vidik že večkrat obrnil, kar jo najbrž tudi ohranja živo. Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Igor Velše
Dek je mlajši in manjši od obeh potomcev poglavarja Yautij oziroma plemena Predatorjev, ki ga prezirajo zaradi domnevne šibkosti, za predstavnike te vrste pogubne lastnosti. Da bi se pred očetom dokazal, se odpravi na nevaren planet Genna, poln sovražnih sil, z željo pokončati neuničljivo pošast Kaliska. Tu sklene negotovo zavezništvo z androidko Thio, ki jo je na Genno poslala na raziskovalno odpravo znamenita korporacija Weyland-Yutani. Predator: Mrtva zemlja je sedmi celovečerec iz franšize Predator, oziroma deveti, če upoštevamo še dva ločena filma, v katerih se je zgodba povezala in oplajala s svetom franšize Osmi potnik. Na kinematografska platna je plenilska tujerodna pošast prvič prispela leta 1987, v obdobju, ko je Amerika še predelovala travmatično izkušnjo vietnamske vojne, in ga lahko razumemo kot prispodobo boja z nevidnim, močnejšim in spretnejšim nasprotnikom v džungli. V filmu se ekipa vrhunsko izurjenih plačancev odpravi v srednjeameriško državo reševat ugrabljene talce in ugotovi, da ima opravka z veliko nevarnejšim nasprotnikom kot le z lokalnimi gverilci. Z nasprotnikom, ki jih za lastno zabavo lovi in ubija enega za drugim. Obrazec se je ponovil že tri leta pozneje, kjer si je Predator za svoje lovišče izbral betonsko džunglo sodobnega in hkrati distopičnega Los Angelesa, v katerem so se za prevlado spopadale različne ulične tolpe. Film, ki je še vedno temeljil pretežno na akcijskih obrazcih z elementi znanstvene fantastike, ob premieri ni naletel na odobravanje, in naslednja generacija ustvarjalcev je začela raziskovati možnosti selitve na druge planete s pojasnjevanjem izvora in ustroja Predatorjev. Žanrsko gledano je začela prevladovati fantastika, z izjemo filma Plen (2022), ki je postavljen v 18. stoletje med prvobitne prebivalce Severne Amerike in ga je – tako kot letošnji animirani prispevek v franšizo Predator: Killer of Killers (2025) ter Mrtvo zemljo – režiral Dan Trachtenberg. Mrtva zemlja v jedru izhaja iz shakespearjanske družinske drame, vendar med vsemi dosedanjimi celovečerci najmočneje temelji na posebnih učinkih. Jasen je užitek ustvarjalcev ob ustvarjanju povsem novega sveta, v katerem živega človeka pravzaprav ni več – gre za svet različnih pošasti, Predatorjev in androidov, med katerimi se z dvojno vlogo izkaže igralka Elle Fanning. Posnemanje in sočutje Akcijsko gonilo filmov franšize Predator je kajpak razmerje med plenilcem in žrtvijo, oziroma bitka za preživetje in prevlada močnejšega nad šibkejšimi. Mrtva zemlja je dogajalno postavljena večinoma na planet Genna, ki vsaj po imenu sumljivo spominja na našo Geo, in celovečerec se tudi začne s prikazom te prehranske verige: žri, ali pa boš požrt. A hkrati se v nizu filmov izkaže tudi nepravilnost splošnega razumevanja Darwinovega izreka – v resnici ne preživi močnejši, ampak tisti, ki je bolj prilagodljiv. Kljub temu da bi po tej logiki Predator s svojo sposobnostjo mimikrije spadal v sam vrh piramide, naleti v filmih – od Arnolda Schwarzeneggerja konec 80. let dalje – vsakič znova na bitja, ki se znajo še učinkoviteje prilagoditi. Človek kot vrhovni plenilec torej? Spoznanje, ki v resnici ni prav zelo zakrito. A več kot pomenljiv je še en dejavnik: sposobnost sočutja in sklepanja zavezništev. Čeprav potekajo bitke in tekme tudi med različnimi podvrstami Predatorjev, se ta skozi franšizo izkaže za inteligentno bitje, ki presega samo morilsko strast – sposobno je učenja, razvoja in sočutja. In kot se pokaže na koncu Mrtve zemlje, tudi upora tradiciji očetov in ustvarjanja drugačnih skupnosti onkraj diskriminacije na podlagi vrste (spomniti velja, da so prvim Predatorjem že v tistem času očitali določeno mero rasizma). Sočutje skratka kot preoblikovalna, revolucionarna sila oziroma prava notranja moč. In tu nam pride na misel Elon Musk s svojo izjavo, da je sočutje temeljna šibkost zahodne civilizacije ... Ni si ga težko predstavljati kot predsednika brezdušne medgalaktične korporacije Weyland-Yutani, ki si v sledenju svojemu sloganu »Gradimo boljše svetove« niti malo ne pomišlja za svoje cilje uporabljati čisto zlo ... (Vprašanje dobrega in zla znotraj franšize Predator bi bilo res vredno posebne obravnave.) Umetna inteligenca in drugi svetovi »Dve možnosti obstajata,« je rekel Carl Sagan. »V vesolju smo sami ali pa nismo. Obe sta enako strašljivi.« Tako franšiza Osmi potnik kot Predator se ukvarjata z vprašanjem, kaj pa če … in sta vedno bolj očitno del istega univerzuma, v katerem je s tehnološkim razvojem in napredovanjem umetne inteligence močno prisotna korporacija Weyland-Yutani. S to je nenazadnje povezan, če smo pozorni na nekaj skritih namigov, tudi svet Iztrebljevalca. V retrospektivnem pogledu pade v oči zanimiva podrobnost, da sta se prva dva Predatorja pojavila na Zemlji ob vročinskih valovih. Skrito opozorilo pred pošastnostjo globalnega segrevanja je v desetletjih zamenjal strah pred umetno inteligenco, oziroma eksistencialna groza kozmosa, v katerem človeka sploh ni več, oziroma obstaja samo še kot algoritem v robotski kopiji samoučečih se androidov, pošasti pa si ustvarjajo svoje človečnjaške skupnosti ... Pesimistična ali optimistična napoved? V franšizi Predator se je ta vidik že večkrat obrnil, kar jo najbrž tudi ohranja živo. Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Igor Velše
Jia Zhangke je eden najvidnejših kitajskih režiserjev tako imenovane »šeste generacije«, ki je po letu 1990 zaradi poostrene državne cenzure vzniknila iz filmskega podzemlja in nase opozorila z izjemnimi bolj ali manj amaterskimi stvaritvami, posnetimi hitro in poceni, v slogu, ki spominja na italijanski neorealizem, in z namenom brezkompromisnega prikaza sodobnega stanja kitajske družbe. Zhangkejevi filmi se praviloma dotikajo izginjajočega sveta Ljudske republike Kitajske, pa naj gre za poplavljanje vasi ob graditvi mogočnega jeza Treh sotesk ali za usihanje poklicev, ki so nekoč prevladovali; njegovi protagonisti, preprosto vpeti v širši družbeni kontekst, zunanje dogajanje samo odsevajo skozi intimno osebno pripoved. Tudi pri Plimovanju je zgodba le postranska – ženska in moški se srečata, zaljubita, nato se njune poti ločijo in čez dolga leta spet naletita drug na drugega –, glavna pozornost in s tem odlika filma se skriva drugje. Material zanj je režiser in scenarist namreč nabiral več kot dvajset let. Ena od značilnosti filmskih ustvarjalcev kitajske šeste generacije so bile lahke in poceni ročne kamere, ki so jim omogočale, da so snemali tako rekoč povsod, in Jia Zhangke je to počel res intenzivno. Gradivo, ki ga je tako nabral skoraj mimogrede, medtem ko je ustvarjal svoje prejšnje filme ali pa tudi kar tako, je nato končno obliko dobilo šele v času nedavnega zaprtja zaradi pandemije, ko so – tokrat namensko – posneli še zadnjo tretjino filma. Tako monumentalen projekt, ki je prava kronika ne le družbenega dogajanja, ampak tudi tehnološkega razvoja filmskih kamer in nenazadnje režiserjevega uveljavljanja v domovini, bi bil verjetno precej težje povezljiv v relativno koherentno celoto, če Jia Zhangke ne bi vsa leta sodeloval z nekaterimi istimi igralci. Njegova žena in muza Zhao Tao, protagonistka vseh njegovih filmov po letu 2000, s svojo neverjetno filmsko karizmo skoraj sama osmišlja vso zgodbo, njena osamljenost pa doseže vrhunec v čudoviti interakciji s trgovinskim robotom sredi praznega nakupovalnega centra v času pandemije. Ob koncu filma je pretresljiv tudi objekt njenega nekdanjega poželenja in iskanja – moškega, h kateremu jo je vlekla usoda (igra ga Li Zhubin), je staranje namreč veliko bolj zaznamovalo. Plimovanje je v več ozirih zelo poseben film, je kronika sodobne Kitajske, njene družbe in številnih sprememb, ki so se zgodile v dvajsetih letih. Način, kako je režiser povezal razdrobljene koščke v vizualno in zvočno presunljivo celoto, pa razkriva, da ga še vedno privlačijo enake stvari, kot na začetku njegove filmske poti – neolepšano, neromantizirano prikazovanje sodobnega urbanega življenja, ki se enostavno zgodi. Piše: Gaja Pöschl Bere: Eva Longyka Marušič
Jia Zhangke je eden najvidnejših kitajskih režiserjev tako imenovane »šeste generacije«, ki je po letu 1990 zaradi poostrene državne cenzure vzniknila iz filmskega podzemlja in nase opozorila z izjemnimi bolj ali manj amaterskimi stvaritvami, posnetimi hitro in poceni, v slogu, ki spominja na italijanski neorealizem, in z namenom brezkompromisnega prikaza sodobnega stanja kitajske družbe. Zhangkejevi filmi se praviloma dotikajo izginjajočega sveta Ljudske republike Kitajske, pa naj gre za poplavljanje vasi ob graditvi mogočnega jeza Treh sotesk ali za usihanje poklicev, ki so nekoč prevladovali; njegovi protagonisti, preprosto vpeti v širši družbeni kontekst, zunanje dogajanje samo odsevajo skozi intimno osebno pripoved. Tudi pri Plimovanju je zgodba le postranska – ženska in moški se srečata, zaljubita, nato se njune poti ločijo in čez dolga leta spet naletita drug na drugega –, glavna pozornost in s tem odlika filma se skriva drugje. Material zanj je režiser in scenarist namreč nabiral več kot dvajset let. Ena od značilnosti filmskih ustvarjalcev kitajske šeste generacije so bile lahke in poceni ročne kamere, ki so jim omogočale, da so snemali tako rekoč povsod, in Jia Zhangke je to počel res intenzivno. Gradivo, ki ga je tako nabral skoraj mimogrede, medtem ko je ustvarjal svoje prejšnje filme ali pa tudi kar tako, je nato končno obliko dobilo šele v času nedavnega zaprtja zaradi pandemije, ko so – tokrat namensko – posneli še zadnjo tretjino filma. Tako monumentalen projekt, ki je prava kronika ne le družbenega dogajanja, ampak tudi tehnološkega razvoja filmskih kamer in nenazadnje režiserjevega uveljavljanja v domovini, bi bil verjetno precej težje povezljiv v relativno koherentno celoto, če Jia Zhangke ne bi vsa leta sodeloval z nekaterimi istimi igralci. Njegova žena in muza Zhao Tao, protagonistka vseh njegovih filmov po letu 2000, s svojo neverjetno filmsko karizmo skoraj sama osmišlja vso zgodbo, njena osamljenost pa doseže vrhunec v čudoviti interakciji s trgovinskim robotom sredi praznega nakupovalnega centra v času pandemije. Ob koncu filma je pretresljiv tudi objekt njenega nekdanjega poželenja in iskanja – moškega, h kateremu jo je vlekla usoda (igra ga Li Zhubin), je staranje namreč veliko bolj zaznamovalo. Plimovanje je v več ozirih zelo poseben film, je kronika sodobne Kitajske, njene družbe in številnih sprememb, ki so se zgodile v dvajsetih letih. Način, kako je režiser povezal razdrobljene koščke v vizualno in zvočno presunljivo celoto, pa razkriva, da ga še vedno privlačijo enake stvari, kot na začetku njegove filmske poti – neolepšano, neromantizirano prikazovanje sodobnega urbanega življenja, ki se enostavno zgodi. Piše: Gaja Pöschl Bere: Eva Longyka Marušič
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Luisa Antoni, skladateljica, glasbenica, raziskovalka in glasbena novinarka na RTV Koper/Capodistria, bo predstavila svoj prvi album z naslovom Zveneča šelestenja: Od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana, ki je izšel leta 2024 pri založbi EMA Vinci.
Luisa Antoni, skladateljica, glasbenica, raziskovalka in glasbena novinarka na RTV Koper/Capodistria, bo predstavila svoj prvi album z naslovom Zveneča šelestenja: Od Benetk do Balkana preko Čedada, Trsta in Pirana, ki je izšel leta 2024 pri založbi EMA Vinci.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja od umora enega največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelja in pesnika Piera Paola Pasolinija. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt italijanskega slikarja in pisatelja Giuseppeja Zigaine.
V Mariboru se je začelo 40. martinovanje. Dogajanje se bo v prihodnjih dneh vrstilo v mestu in njegovi okolici, na več prizoriščih z različno vsebino. Sara Zmrzlak poroča, da znova pričakujejo več deset tisočglavo množico, dogajanje pa pozitivno vpliva tudi na turistični obisk.
V Mariboru se je začelo 40. martinovanje. Dogajanje se bo v prihodnjih dneh vrstilo v mestu in njegovi okolici, na več prizoriščih z različno vsebino. Sara Zmrzlak poroča, da znova pričakujejo več deset tisočglavo množico, dogajanje pa pozitivno vpliva tudi na turistični obisk.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Nadporočnik Franjo Malgaj – Maistrov častnik na Koroško Gospodarstvenik in podpornik tekmovalnega smučanja Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.
Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Nadporočnik Franjo Malgaj – Maistrov častnik na Koroško Gospodarstvenik in podpornik tekmovalnega smučanja Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - alkotest pod vprašajem – strokovnjaki zaskrbljeni zaradi razsodbe ustavnega sodišča - brezposelnost oktobra višja tudi v Mariboru - v Mariboru se začenja 40. martinovanje
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - alkotest pod vprašajem – strokovnjaki zaskrbljeni zaradi razsodbe ustavnega sodišča - brezposelnost oktobra višja tudi v Mariboru - v Mariboru se začenja 40. martinovanje
Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.
Različne oblike nestrpnosti, ki so jim bili letos priča naši zamejci na avstrijskem Koroškem, od razvpite policijske racije na Peršmanovi domačiji do mazanja dvojezičnih tabel, še vedno niso dočakale pravega razpleta. Kar zadeva Slovence na obeh straneh meje, vzbuja mešane občutke tudi te dni odprta moderna železniška povezava med Celovcem in Gradcem. Hitra Goliška železnica bi z navezavo na Baltski koridor do Trsta lahko postala nov trn v peti za Luko Koper.
Seje kolegija predsednika Državnega zbora
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Kolegij predsednika Državnega zbora je posvetovalno telo predsednika Državnega zbora. V primerih, ki jih določa poslovnik Državnega zbora, je kolegij pristojen tudi za odločanje. Kolegij odloča o: - predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona, - predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku, - predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona, - času trajanja seje Državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev seje, - številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini, ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali podpredsednika posameznega delovnega telesa, - sestavi delegacij Državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih, - roku, v katerem lahko Državni svet poda mnenje o zadevah z izredne seje Državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni dnevni red seje Državnega zbora in o predlogu zakona, ki se predlaga po nujnem postopku, - drugih zadevah, za katere tako določa Poslovnik Državnega zbora.
Seje odbora za zadeve Evropske unije
Odbor za zadeve Evropske unije v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, med drugim tudi glede predloga sprememb pogodb, na katerih temelji Evropska unija, ter glede pogodb o pristopu držav kandidatk k Evropski uniji, vključno s pogajalskimi izhodišči, - obravnava sklepanje mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Evropske unije oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter sklepanje mednarodnih pogodb, ki jih sklene Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije ter Evropsko unijo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, - sodeluje pri tem, da Državni zbor v skladu z 12. členom Pogodbe o Evropski uniji prispeva k dobremu delovanju Evropske unije, še posebej s spoštovanjem načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, - obravnava zadeve, ki so na dnevnem redu institucij in organov Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, ter poročila o dejavnostih predstavnikov Republike Slovenije v teh institucijah in organih, - obravnava temeljne dokumente Evropske unije in Republike Slovenije, povezane z evropskim semestrom in oblikovanjem poglobljene in prave ekonomske in monetarne unije, - sodeluje z institucijami in organi Evropske unije ter z odbori nacionalnih parlamentov za zadeve Evropske unije, - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami Evropske unije z njihovega delovnega področja in - skrbi za evidenco zadev Evropske unije.
Odbor za zadeve Evropske unije v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije in Poslovnikom Državnega zbora: - obravnava zadeve Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, med drugim tudi glede predloga sprememb pogodb, na katerih temelji Evropska unija, ter glede pogodb o pristopu držav kandidatk k Evropski uniji, vključno s pogajalskimi izhodišči, - obravnava sklepanje mednarodnih pogodb, ki so v izključni pristojnosti Evropske unije oziroma Evropske skupnosti za atomsko energijo, ter sklepanje mednarodnih pogodb, ki jih sklene Republika Slovenija skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije ter Evropsko unijo oziroma Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, - obravnava predloge deklaracij o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, - sodeluje pri tem, da Državni zbor v skladu z 12. členom Pogodbe o Evropski uniji prispeva k dobremu delovanju Evropske unije, še posebej s spoštovanjem načela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, - obravnava zadeve, ki so na dnevnem redu institucij in organov Evropske unije, razen zadev s področja zunanje in varnostne politike, ter poročila o dejavnostih predstavnikov Republike Slovenije v teh institucijah in organih, - obravnava temeljne dokumente Evropske unije in Republike Slovenije, povezane z evropskim semestrom in oblikovanjem poglobljene in prave ekonomske in monetarne unije, - sodeluje z institucijami in organi Evropske unije ter z odbori nacionalnih parlamentov za zadeve Evropske unije, - sodeluje z matičnimi delovnimi telesi v zvezi z zadevami Evropske unije z njihovega delovnega področja in - skrbi za evidenco zadev Evropske unije.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddajo o kulturi in umetnosti tokrat namenjamo razstavam in sicer smo predstavili fotografsko razstavo Stojana Kerblerja Koline, Šelestenje v galeriji Luna na Ptuju, se ustavili v Kabinetu Umetnostne galerije Maribor, kjer si lahko ogledate zanimivo postavitev visečih skulptur iz ribiških materialov z naslovom Vrvež mariborske kiparke Polone Maher. Za tiste, ki jih navdušuje preteklost Maribora pa je v Pokrajinskem arhivu na ogled panojska razstava Maistrova časovna kapsula o prevratnih dogodkih v prejšnjem stoletju v Mariboru. Na ogled so kopije izbranih dokumentov iz obsežnega gradiva generala Rudolfa Maistra, ki je načrtno beležil utrip v mestu v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja, celotno gradivo pa bo javnosti kmalu na voljo tudi v digitalizirani obliki.
Oddajo o kulturi in umetnosti tokrat namenjamo razstavam in sicer smo predstavili fotografsko razstavo Stojana Kerblerja Koline, Šelestenje v galeriji Luna na Ptuju, se ustavili v Kabinetu Umetnostne galerije Maribor, kjer si lahko ogledate zanimivo postavitev visečih skulptur iz ribiških materialov z naslovom Vrvež mariborske kiparke Polone Maher. Za tiste, ki jih navdušuje preteklost Maribora pa je v Pokrajinskem arhivu na ogled panojska razstava Maistrova časovna kapsula o prevratnih dogodkih v prejšnjem stoletju v Mariboru. Na ogled so kopije izbranih dokumentov iz obsežnega gradiva generala Rudolfa Maistra, ki je načrtno beležil utrip v mestu v 20-ih in 30-ih letih prejšnjega stoletja, celotno gradivo pa bo javnosti kmalu na voljo tudi v digitalizirani obliki.