Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Poslušamo raznovrstno glasbo slovenskih skladateljev in skladateljic iz različnih slogovnih obdobij, vse od renesančnih do sodobnih del in najnovejših posnetkov krstnih izvedb.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Devetega julija leta 1879 se je v Bologni v Italiji rodil skladatelj Ottorino Respighi. Bil je eden redkih italijanskih skladateljev, ki so na začetku dvajsetega stoletja ustvarjali mogočne orkestrske skladbe. Med njimi je bil Respighi tisti, ki je orkestrsko in simfonično glasbo kvalitativno izenačil z opero. Slogovno se je oziral po glasbenih arhaizmih, obenem pa ni bil ignorantski do razcveta kompozicijskih tehnik dvajsetega stoletja, čeprav nikoli ni uporabljal avantgardnih prijemov. O tem priča predvsem znameniti cikel treh simfoničnih pesnitev Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimski prazniki, ki so njegova najbolj znana dela. Kot je zapisal skladatelj, je v Rimskih vodnjakih hotel izraziti razpoloženje in čustva, ki jih je v njem vzbudil pogled na štiri rimske vodnjake, in to v tistem delu dneva, ko se njihova svojevrstnost najbolje sklada z okoljem in ko naredi njihova lepota na opazovalca največji vtis. Pesnitev obsega štiri stavke: Vodnjak v Vili Giulii ob zori, Tritonov vodnjak dopoldne, Vodnjak Trevi opoldne in Vodnjak v Vili Medici ob sončnem zahodu.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Ottorino Respighi se je rodil 9. julija leta 1878 v Bologni. Prve glasbene izkušnje si je nabiral kot violinist v raznih komornih zasedbah, komponiranja se je učil v kompozicijskem razredu Nikolaja Rimskega - Korsakova. Poučeval je kompozicijo na rimski akademiji Santa Cecilia in bil pozneje tudi direktor omenjene ustanove. Umrl je leta 1936 v Rimu. Glede na njegov glasbeni slog ga uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe, pri čemer se je razgledoval tako po sodobnem svetu kot pri glasbenih arhaizmih svoje domovine.

Jasna Lara Rajh ustvarja v podjetju Intesa RD kot umetniška direktorica in grafična oblikovalka. Poleg tega je fotografinja, piše pa tudi poezijo. Nedavno je napisala cikel ljubezenskih pesmi in za Lirični utrinek smo izbrali eno izmed njih. Interpretacija Tina Resman. Produkcija 2025.

S simfonično pesnitvijo Rimski prazniki je Ottorino Respighi zaokrožil Rimsko trilogijo, ki jo sestavljajo še Rimski vodnjaki in Rimske pinije. Rimski prazniki so posvečeni rimskim ljudskim praznovanjem in v štirih stavkih slikajo rajajoče rimsko ljudstvo. Respighi je k rimskim praznikom pripravil še programsko besedilo, ki slikovito ponazarja vsebinsko zasnovo posameznih stavkov. Prvi stavek prikazuje gladiatorske igre: Grozljivo nebo nad cirkusom, toda ljudstvo slavi: »Pozdravljen, Neron!« Železna vrata se odpro in ozračje se napolni s cerkveno pesmijo in rjovenjem divjih živali. Drhal valovi in se objestno šali: pesem mučenikov se razširi, prevlada in končno utone v hrupu. V drugem stavku z naslovom Jubilej se utrujeni romarji v bolečini premikajo po dolgih cestah in molijo. Končno se z vrha hriba Monte Mario vidi celoten Rim. Tretji stavek opisuje oktobrska slavja ob pobiranju letine in ob lovu, pridružujejo pa se jim tudi ljubezenske pesmi. Pesnitev sklene Epifanija, v kateri slišimo podeželske pesmi, sladkobne melodije plesa saltarello, zvok mehaničnih orgel v stojnicah, klice lastnika cirkusa, hripave ter pijane krike in refrene.

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Pri preučevanju glasbeniške dejavnosti slavnega detektiva Sherlocka Holmesa se moramo zavedati, da so ohranjeni podatki v veliki meri odvisni od nazorov njegovega prijatelja in sodelavca doktorja Watsona. Ta je izbral le dejstva in primere, ki so se mu zdeli dovolj zanimivi. Gotovo bi imeli danes na voljo več gradiva, če bi dobri doktor na papir spravil tudi primer Smrt kardinala Tosce, ki ga omenja v Črnem petru, če bi se mu zdelo vredno opisati problem Dveh koptskih patriarhov ali če bi pojasnil čudaško prigodo, v kateri so nastopali politik, svetilnik in dresirani kormoran. Oba primera, ki ju je dokumentiral Holmes sam, žal ne omenjata glasbe.

Slovenska žanrska literatura je ta hip v res dobri kondiciji. To potrjuje tudi knjižni prvenec Maše Jelušič, kriminalni roman z naslovom Profesor je končno mrtev. Knjiga, izšla je pri založbi Goga, bo razveselila vse ljubitelje dobrih kriminalk, tudi tiste, ki od kriminalnih romanov pričakujejo nekoliko več: recimo dobro psihologijo likov, poznavanje kriminalističnih postopkov in tudi luciden vpogled v družbeno tkivo. Roman Profesor je končno mrtev je svojo predstavitev že dočakal tudi v tujini, in sicer na festivalu Thrillerfest v Beogradu.

Kratka glasbena medigra.

Poslušajte skladbe Hectorja Berlioza, Samuela Barberja in Vitje Avsca. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb na teme poletja za komorne skupine in za solistko z orkestrom. V izvedbi uglednih slovenskih solistov in komornih izvajalcev ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija boste poslušali Poletno impresijo Vitje Avsca za flavto in harfo, Poletno glasbo za pihalni kvintet Samuela Barberja in pesemski cikel Poletne noči, op. 7 Hectorja Berlioza na verze Théophila Gautierja.

Spoznali bomo Univerzitetno župnijo Maribor, ki stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

Glasbena medigra.

Ko je bilo druge svetovne vojne konec, so, kot dobro vemo, oblast v Jugoslaviji prevzeli komunisti s Titom, Kardeljem, Đilasom, Rankovićem in še kom na čelu. Toda: od kod so se vzeli vsi ti ljudje, od kod so prišli na veliki oder zgodovine? – Prišli so, kajpada, iz gozdov, iz partizanov. Od kod pa so šli v partizane? In kako to, da so prav oni – in ne nemara kdo drug – v vojnih letih vodili upor proti okupatorju ter revolucijo? No, to pa je vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti, ne da bi si prej podrobneje ogledali zgodovino Komunistične partije Jugoslavije v medvojnem obdobju, zgodovino, ki smo jo večidel že pozabili … če smo jo, po pravici rečeno, sploh kadarkoli dobro poznali. Zdi se namreč, da vodilni ljudje v povojni partiji niso vselej hoteli na dolgo in široko govoriti o dogajanju v predvojni partiji. To je ustvarilo precej veliko belo liso v našem poznavanju preteklosti, ki smo jo vsaj v grobem skušali zapolniti v tokratnih Glasovih svetov. Pred mikrofon smo namreč povabili dr. Božidarja Jezernika, nekdanjega dolgoletnega predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki prav ta čas zaključuje obsežno, v angleščini pisano študijo, v kateri pretresa burno zgodovino Komunistične partije Jugoslavije od njene ustanovitve aprila leta 1919 pa do propada prve jugoslovanske države aprila 1941.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Mariboru se vsak na svoji razstavi v mariborski Kibli predstavljata slikarka Katarina Toman Kracina in kipar Damijan Kracina iz Ljubljane. Oba skozi različne medije raziskujeta vsakdanje trenutke in zoomorfne oblike. V galeriji Veselov vrt v Ljubljani pa odpirajo razstavo Mi smo z vami! multimedijskih umetnikov Aleksandre Saške Gruden in Željka Beljana.

Nedavno je minilo 30 let od skladateljeve smrti. Obsežni samospevni opus s kar 126 skladbami je ustvarjal od prvencev v letu 1928 do zadnjih skladb leta 1994. Samospevi so bili torej vseskozi nepogrešljiv del njegovega ustvarjanja, njihova glasbena podoba pa odraža skladateljevo vpetost v burno spreminjanje političnega, kulturnega in glasbenega sveta v 20. stoletju.

V Glasbeni medigri poslušajte skladbe Brahmsa, Mozarta oz. Srebotnjaka in Rossinija.

Kdaj sem začel poslušati glasbo? Gre za vprašanje, ki sem ga slišal pozneje, ko sem imel za seboj že nekaj let glasbenega pouka. Prej me to vprašanje ni vznemirjalo. Ampak če se prav spomnim, je bilo poslušanje glasbe v mojem zgodnjem življenju zelo zanimivo. Najprej sem kajpak poslušal tujo glasbo … Tako se spominja svoje mladosti skladatelj in avtor oddaje Pavel Mihelčič.

Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 1 Radia Slovenija, marec–maj 2025.

Nadvse simpatični, topel in zgovoren gospod, ki je v krogu igralcev izjemno cenjen, saj je izvrsten interpret v predstavah sodobnega in tudi nebesednega gledališča. Janez Škof, Borštnikov nagrajenec, ki ga srečamo tudi v filmih, širšo medijsko prepoznavnost pa je dosegel z vlogami v nekaterih televizijskih oddajah in nadaljevankah, je med drugim tudi glasbeni samouk. Njegova posebnost je namreč igranje na diatonično harmoniko, ki mu služi pri interpretiranju slovenske poezije.

Festival Slowind 2018 je trajal od 6. do 20. novembra 2018 in je ponudil šest koncertov sodobne glasbe. Kot je v programski knjižici zapisala skladateljica Nina Šenk, umetniška vodja Festivala Slowind 2018, si pred več kot dvajsetimi leti na začetku festivala nihče ni zamišljal, da bo festival presegel meje slovenskega poustvarjanja in se ponosno primerjal s festivali sodobne glasbe po vsem svetu. Tehtni programi, vsakič presenetljivi in prepričljivi ter nikoli postavljeni v varne okvire ustaljenih repertoarnih smernic, so bili iz leta v leto pomemben svetilnik za vse, ki so festival spoznali. Skladatelji in poustvarjalci z vsega sveta so prihajali v Ljubljano na skupno muziciranje s slovenskimi glasbeniki, prenekateri tudi večkrat. Pihalni kvintet Slowind je že od začetka skrbel tudi za novo slovensko glasbo in vsa leta vztrajno naročal nove skladbe. Program dvajsetega Festivala Slowind je imel smernici; prva – sodelovanje in izmenjava – je bila rdeča nit tudi pri drugih Festivalih Slowind in se je izkazovala v gostovanjih tujih glasbenikov. Druga smernica programa pa je bil poudarek na skladbah, pri katerih so skladateljice in skladatelji šli čez mejo pričakovanj na nepričakovana polja glasbenega ustvarjanja in s tem še intenzivneje pobarvali svojo govorico. Na uvodnem koncertu Festivala Slowind 2018 je zazvenela glasba Lize Lim, Briana Ferneyhougha, Bernda Aloisa Zimmermanna, Chaye Czernowter Olge Neuwirth, Nine Šenk in Unsuk Čin.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Tokrat poslušamo novo ploščo Birthing eksperimentalne rokovske zasedbe Swans, ob tem pa še plošči glasbenikov, ki so ali so bili v preteklosti povezani s skupino Swans: glasbo s prihajajoče solistične plošče Milan kitarista Normana Westberga in gledališko glasbo, ki sta jo Dana Schechter in Paul Wallfisch ustvarila za dramo Wolframa Lotza, nato pa predstavila še na plošči The Heart of A Whale.

Škotska pesnica Carol Ann Duffy, rojena leta 1955, sodi med najopaznejše sodobne britanske pesnike. Med letoma 2009 in 2019 je bila prva pesnica lavreatka Velike Britanije. Je profesorica sodobne poezije na univerzi v Manchestru. Doslej je napisala vrsto pesniških zbirk, dve imamo tudi v slovenščini. V pesniški zbirki z naslovom Žena sveta (1999) je v tridesetih pesmih dala besedo tridesetim ženskam, ki stojijo za velikimi možmi – resničnimi in fiktivnimi, mitološkimi, bibličnimi. Pesmi so pisane kot dramatični monologi in so duhovite, igrive, šaljive, tudi jezne. Gre za žensko različico velikih moških zgodb. Za Literarni nokturno smo izbrali štiri: Gospa Sizif, Meduza, Saloma in Penelopa. Zbirko Carol Ann Duffy Žene sveta je za Založbo Sophia prevedla Ana Makuc in ji napisala izčrpno spremno besedilo. Interpretacija Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.