Malokje je ravnotežje med življenjem in smrtjo tako krhko kot v bolnišnični intenzivni enoti. Skrivnostna fiziologija človeškega telesa in zbranost ter odločanje v napornih okoliščinah so nekaj, kar je gostu tokratnega intervjuja, dr. Jimu Downu, hitro zlezlo pod kožo. Ta ugledni britanski zdravnik, pisatelj in javni govornik je sodeloval pri zdravljenju najzahtevnejših primerov med kriznimi dogodki, kot so železniške nesreče, zastrupitev Aleksandra Litvinenka z radioaktivnim polonijem, pandemija covida 19, pa tudi bombni napadi v Londonu, od katerih bo v ponedeljek minilo 20 let. Dr. Jim Down je za Prvega o svojem delu, knjigah ter duševnih in moralnih stiskah zdravnikov odkrito govoril z Mojco Delač. Prevode bere Igor Velše.

Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja ter budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige pa je interperetiral Dejan Kaloper.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega džezovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Drugi poudarki oddaje: Predlog novele zakona o kmetijsko gozdarski zbornici bo, kot kaže, potreboval tudi tretje branje Danes v Potočarih spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici V Laškem se začenja jubilejni 60. festival Pivo in cvetje

Sredi 19. stoletja, natančneje 11. februarja 1858, je preprosto dekle po imenu Bernardka Soubirous skupaj s svojo sestro in prijateljico nabirala suhljad na obrežju reke Gave v Franciji, ko se ji je prikazala čudovita žena in se ji predstavila z imenom »Brezmadežno spočetje«. Kar osemnajstkrat se je ponovilo takšno srečanje. Lepa Gospa je štirinajstletno Bernardko prosila, naj moli za grešnike in dela zanje pokoro, ob tem pa ji obljubila srečo ne na tem svetu, pač pa po smrti. Poslala jo je k duhovnikom s sporočilom, naj na tistem kraju sezidajo kapelo. Bernardkino pričevanje je pričakovano naletelo na odpor. Mnogi ji niso verjeli in so jo na razne načine preizkušali, ona pa se je ponižno oklenila Boga ter ostala potrpežljiva in spoštljiva do vseh. Ni marala biti v središču pozornosti, raje se je umikala v samoto. Tako so ljudje počasi prepoznali verodostojnost njenih besed. Na kraju Marijinega prikazovanja je zrasla cerkev, ob njej pa je privrel na dan tudi studenec znamenite lurške vode, v moči katere še danes mnogi izkusijo nenadno ozdravljenje. Kaj pomenijo ti dogodki, ki jim pogosto rečemo kar čudeži? Odkar obstaja svet je človeštvo priča mnogim znamenjem, ki so nedosegljiva omejenemu dojemanju človeškega razuma, dejstvom, ki rušijo zakone narave: poleg omenjenih prikazovanj in ozdravljenj so vedno obstajali sveti možje in žene, ki so mogli videti v srce drugega človeka; poznamo primere, ko so bili lahko hkrati na več mestih, kot je to doživljal pater Pij. Ta zunanja znamenja ali čudeži, ki jih zaznajo naši čuti, so simboli, ki skrivajo v sebi veliko globlje in pomembnejše sporočilo. Kažejo namreč na obstoj drugega sveta, na Božjo navzočnost, moč in delovanje v svetu. Sveti Avguštin z očmi vere gleda na te Božje posege in jih vidi tako v vsakoletni žetvi kot v pomnožitvi kruha. Vse je dar od zgoraj. Potrebna sta le očiščen pogled in preprosto srce, da bi mogli videti in prepoznavati Božjo roko v mnogih dogodkih stvarjenja, zgodovine, pa tudi naše osebne zgodbe. Zakaj potrebujemo ta znamenja? Sveti Serafim Sarovski pravi, da so izrecni čudeži namenjeni ljudem, ki so na začetku poti vere. Resnično veren človek namreč ne potrebuje več takšnih čudežev, saj se je največji čudež že zgodil v njem samem, ko se je v njem rodilo novo življenje. Bog pa razodeva moč Božjega kraljestva v tem svetu, da bi človeka poklical v odnos, da bi mu zagotovil svojo bližino in ga povabil, naj se odvrne od greha. Prav ta spreobrnjenja so tisti največji čudeži, ki so dostikrat skriti našim očem. Torej niso najpomembnejša čudežna ozdravljenja v Lurdu, niti Marijina prikazovanja. Pomembno je sporočilo, ki nam ga pošilja Bog s tem simboličnim dogodkom: spodbuja nas k veri, želi nas spomniti, da hodi z nami skozi življenje in da njemu ni nič nemogoče.

Ko ChatGPT splanira dopust … Še nedolgo nazaj smo informacije večinoma iskali prek brskalnikov, danes, sploh mlajše generacije, za informacije sprašujejo jezikovne modele. Najbolj znan je gotovo ChatGPT, so pa še drugi. Petek brez pravila je izbral dva in z orodjema načrtoval enotedenski dopust na Hrvaškem? Uspešno? Sogovornik: Anže Vidrih Tomić.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Kaj je vejavica in kaj črna burja? Znate našteti barve mavrice ter pravilno ubesediti razliko med meglo in nizko oblačnostjo? Z meteorologi z Agencije RS za okolje v jutru na Prvem razlagamo vremenske pojave.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame prvi jutranji program.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

V Potočarih v Bosni in Hercegovini poteka spominska slovesnost ob 30-ti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom Srebrenice, ki so ga julija 1995 zagrešile sile bosanskih Srbov. Slovesnosti se udeležuje predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednik vlade Robert Golob je na dan obletnice sporočil, da se spominjamo genocida, ker v boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bi smela ponoviti. V oddaji tudi o tem: - Obsodbe ameriških sankcij proti posebni poročevalni Združenih narodov Francesci Albanese - V UKC Ljubljana kot prvi pri nas izvedli izjemno zahtevno operacijo nosnega dela žrela - Koprski občinski svetniki prižgali zeleno luč tamkajšnjemu Zdravstvenemu centru

Drugi poudarki: - Na Bledu svarijo: Poti, ki ponujajo najlepše poglede na jezero, so lahko zelo nevarne - Kobariški župan v sporu s skupino svetnikov, tudi glede znižanja pred- in posezonskih cen plovbe po Soči - V Kostanjevici na Krki letos v znamenju dveh jubilejev - Kdo pravi, da ni gob? V Žamencih v občini Dornava bo ta konec tedna zadišalo po gobovem golažu

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.

Svet se še naprej vrti z neverjetno hitrostjo. Igro vodi Donald Trump, ki ima, kot žongler v cirkusu, hkrati v rokah več krogel, njegovo reševanje svetovnih problemov pa se istočasno zdi kot podtikanje požarov. Na osi boja svetovnih sil se je v tem tednu večkrat znašla tudi Slovenija, ki z napovedmi referendumov o Natu lahko postane poligon za preizkušanje trdnosti zavezništva. Poleg tega je posebna odposlanka Združenih narodov za palestinska ozemlja Francesca Albanese prav med obiskom pri nas postala tarča sankcij Združenih držav Amerike.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Slišali boste vtise o filmih iz tekmovalnega programa v Karlovih Varih, ki govorijo o opustošenju narave v vojni v Ukrajini, pa o različnih preobrazbah spolnih vlog v Afganistanu, o uporni generaciji mladih žensk v Iranu ter o tem, kako delujejo razmerja moči v odnosih med ljudmi na Zahodu in begunci, ki prihajajo iz držav globalnega juga. Posvetili se bomo 72. Puljskemu filmskemu festivalu, na katerega se je uvrstilo tudi več slovenskih del, poleg tega bomo tri desetletja po prvem filmu iz franšize del o spopadu med ljudmi in dinozavri pogledali, kaj ponuja sedmi film iz serije, z naslovom Jurski svet: Preporod.

Deček Jure in deček risbica sta prijatelja. Pripovedujeta Jelena Sitar in Igor Cvetko. Pravljico je napisala Jelena Sitar. Avtor glasbe je Igor Cvetko. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2004.

V osrednji Turčiji, v bližini mesteca Boğazkale, približno dvesto kilometrov vzhodno od Ankare, se nahaja eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu. V bronasti dobi je namreč tam stala Hatuša, prestolnica mogočne hetitske države, ki je obvladovala anatolsko planoto nekako med 18. in 12. stoletjem pred našim štetjem. Med številnimi pomembnimi najdbami, ki so jih odkrili arheologi, ki že dobro stoletje delajo na območju nekdanje Hatuše, od monumentalnih templjev do filigransko izdelanega nakita, so morda še prav posebej vznemirljive številne glinene tablice, popisane s klinopisom. Ko so jih jezikoslovci – med temi je ključno vlogo odigral Čeh Bedřich Hrozny – razvozlali ter analizirali, so ugotovili, da gre povečini za dokumente upravnega in religioznega značaja, da so napisani v hetitskem jeziku in da je hetitščina očitno eden izmed indoevropskih jezikov. Glede na to, da so hetitske glinene tablice nastale sredi drugega tisočletja pred našim štetjem, lahko celo rečemo, da je hetitščina najstarejša med vsemi indoevropskimi jeziki, ki jih poznamo. No, poleti leta 2023 pa je skupina strokovnjakov z Univerze Juliusa–Maximiliana v Würzburgu v Hatuši odkopala še eno glineno tablico in ko so jo strokovnjaki skušali prebrati, so ugotovili, da je napisana v jeziku, ki je hetitskemu sicer očitno soroden, a od njega tudi drugačen. Odkrili so, skratka, čisto nov, doslej še neznan indoevropski jezik. In kaj to presenetljivo odkritje – kakor je mogoče razbrati iz najdenega besedila, gre za jezik mesta Kalašma, ki se je menda nahajalo nekje na severozahodnem robu hetitskega kraljestva – pomeni za naše razumevanje razvoja indoevropskih jezikov? Bo treba jezikoslovne učbenike napisati na novo ali pa jezik mesta Kalašma potrjuje, kar so lingvisti že dolgo domnevali? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Odgovor nanj pa nam je pomagal poiskati dr. Luka Repanšek, predavatelj na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ljubljanske Filozofske fakultete.

V oddaji gostimo dr. Štefana Bogdana Barenboima Šaleja iz Brazilije, ki predstavlja Slovensko globalno poslovno povezavo in se ozira tudi k priložnostim in vizijam tovrstnega poslovnega povezovanja, predstavljamo letošnja nagrajenca 23. nagradnega natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja Slovenci po svetu - Lovra Jecla in Urha Ferleža, pogovarjali pa smo se tudi s slovenskim rojakom Janezom Majcnom iz Ingolstadta, ki v Nemčiji živi že več kot pol stoletja.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V kratki zgodbi Kako ljubim poletje Jelica Greganović, srbska pisateljica, novinarka in kolumnistka, opisuje neznosna beograjska poletja, ki jih poleg komarjev krasita taljenje asfalta in čarobno puhtenje vrelega mestnega lonca. Nadvse primerna zgodba za ta letni čas! Prevedel jo je Štefan Kutoš, interpretirala igralka Sabina Kogovšek, glasbeni opremljevalec je Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka pa Špela Kravogel. Leta 2017 je oddajo pripravil Urban Tarman.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.