Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba. Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju. Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.
Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba. Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju. Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.
Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba. Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju. Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.
Ob dnevu varne rabe interneta, ki letos poteka na tematiko umetne inteligence, v tej epizodi raziščemo, kako lahko umetna inteligenca postane koristen pripomoček v izobraževanju, hkrati pa osvetlimo pasti in tveganja, ki jih prinaša njena uporaba. Pridružita se nam dr. Benjamin Lesjak, strokovnjak na področju prava in informatike, predavatelj Univerze na primorskem in soustanovitelj podjetja Datainfo ter mag. Jankom Harej, učitelj, strokovnjak na področju uvajanja IKT v šole, avtor izobraževanj za učitelje in vodja projektov v SIO. Skozi pogovor skušamo ponuditi rešitve in konkretne nasvete za varno uporabo UI ter poudariti pomembnost sodelovanja med šolami in starši pri vzgoji otrok za kritično rabo tehnologije. Namen epizode je pomagati staršem bolje razumeti, kako UI deluje, kako jo lahko otroci uporabljajo na varen in odgovoren način ter kakšna je njena vloga v sodobnem učenju. Pri tem gre tudi za širši kontekst digitalnega državljanstva, ki vključuje pravice na spletu, digitalno dobrobit ter odgovorno in etično uporabo tehnologije. Ker gre za pomembno tematiko, so na Ministrstvu podprli pobudo Sveta Evrope za razglasitev letošnjega leta za leto digitalnega državljanstva. Na ta način želijo dodatno okrepiti ozaveščenost o pomenu digitalne pismenosti ter spodbuditi aktivno sodelovanje vseh deležnikov na tem področju.
V februarju pozornost namenjamo varni rabi interneta, kmalu bo na vrsti akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kaj vse so digitalni odpadki, kako jih ustvarimo, in kaj lahko storimo, da jih bo manj, nam bodo razložili: predsednica društva Ekologi brez meja, vodja korporativnega komuniciranja iz Ljubljanskih mlekarn, in strokovnjak za kibernetsko varnost, prodekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
V februarju pozornost namenjamo varni rabi interneta, kmalu bo na vrsti akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kaj vse so digitalni odpadki, kako jih ustvarimo, in kaj lahko storimo, da jih bo manj, nam bodo razložili: predsednica društva Ekologi brez meja, vodja korporativnega komuniciranja iz Ljubljanskih mlekarn, in strokovnjak za kibernetsko varnost, prodekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Pogovorna oddaja odpira prostor za poglobljeno razpravo o aktualnih in družbeno perečih tematikah sodobnega časa. V prvi oddaji se s pomočjo strokovnjakov, raziskovalcev spleta, psihologov in sociologov pogovarjamo o vplivu najrazličnejših spletnih aplikacij na naša življenja. Kako na naše odločitve vplivajo vplivneži, zakaj je ta poklic vse bolj priljubljen pri mladih in s kakšnimi težavami se srečujejo sami? Kako odvisni smo od najrazličnejših zaslonov in kdaj bi morali poiskati pomoč? Pogovoru v studiu se s svojimi izkušnjami in mnenji pridružujejo tudi mladi ter skupaj s strokovnjaki pojasnjujejo in razbijajo stereotipe o digitalnih domorodcih. Voditelja: Tina Antončič in Dino Subašić
Pogovorna oddaja odpira prostor za poglobljeno razpravo o aktualnih in družbeno perečih tematikah sodobnega časa. V prvi oddaji se s pomočjo strokovnjakov, raziskovalcev spleta, psihologov in sociologov pogovarjamo o vplivu najrazličnejših spletnih aplikacij na naša življenja. Kako na naše odločitve vplivajo vplivneži, zakaj je ta poklic vse bolj priljubljen pri mladih in s kakšnimi težavami se srečujejo sami? Kako odvisni smo od najrazličnejših zaslonov in kdaj bi morali poiskati pomoč? Pogovoru v studiu se s svojimi izkušnjami in mnenji pridružujejo tudi mladi ter skupaj s strokovnjaki pojasnjujejo in razbijajo stereotipe o digitalnih domorodcih. Voditelja: Tina Antončič in Dino Subašić
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Metka Spletka se je z učenci z Osnovne šole Pirniče pogovarjala, kje najdejo odgovore in zanesljive informacije o digitalni varnosti. Ena izmed možnosti je tudi kampanija Digitalno varni.
Metka Spletka se je z učenci z Osnovne šole Pirniče pogovarjala, kje najdejo odgovore in zanesljive informacije o digitalni varnosti. Ena izmed možnosti je tudi kampanija Digitalno varni.
RTV Slovenija bo od 1. do 10. februarja 2024 s projektom Digitalno varni v svojih televizijskih, radijskih in spletnih vsebinah obeležila dan varne rabe interneta. S projektom želimo spodbuditi razmislek o ključnih vprašanjih, s katerimi se soočamo v sodobni družbi. Kako najti digitalno ravnotežje? Kaj pomeni biti zmeren in preudaren v digitalnem svetu? Z obravnavo tovrstnih vsebin RTV Slovenija uresničuje svoje poslanstvo, ki sega onkraj informiranja in seže v jedro družbenih vprašanj in njihove kakovostne obravnave. Vabimo vas, da se pridružite razpravi o pomenu preudarne uporabe spleta in sodobnih tehnologij. Na novinarski konferenci bodo premierno na ogled tudi kratki videoprispevki, s katerimi bomo naslovili temo pretirane in škodljive rabe zaslonov ter posledic na zdravje, s poudarkom na predšolskih otrocih. Omenjene video-prispevke smo pripravili v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije.
RTV Slovenija bo od 1. do 10. februarja 2024 s projektom Digitalno varni v svojih televizijskih, radijskih in spletnih vsebinah obeležila dan varne rabe interneta. S projektom želimo spodbuditi razmislek o ključnih vprašanjih, s katerimi se soočamo v sodobni družbi. Kako najti digitalno ravnotežje? Kaj pomeni biti zmeren in preudaren v digitalnem svetu? Z obravnavo tovrstnih vsebin RTV Slovenija uresničuje svoje poslanstvo, ki sega onkraj informiranja in seže v jedro družbenih vprašanj in njihove kakovostne obravnave. Vabimo vas, da se pridružite razpravi o pomenu preudarne uporabe spleta in sodobnih tehnologij. Na novinarski konferenci bodo premierno na ogled tudi kratki videoprispevki, s katerimi bomo naslovili temo pretirane in škodljive rabe zaslonov ter posledic na zdravje, s poudarkom na predšolskih otrocih. Omenjene video-prispevke smo pripravili v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije.
Marko bi rad uporabil spletno stran, na kateri mora ob prvi prijavi izbrati svoje geslo. Katero od zapisanih bi bilo najvarnejše? Izberi med sličicami: a - b - c - d! VIR: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Marko bi rad uporabil spletno stran, na kateri mora ob prvi prijavi izbrati svoje geslo. Katero od zapisanih bi bilo najvarnejše? Izberi med sličicami: a - b - c - d! VIR: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Začenja se mesec varne rabe interneta. K varni rabi interneta želi prispevati tudi naša Radiotelevizija. Oddaje in prispevki se bodo med drugim posvetili vprašanjem, povezanim z digitalno varnostjo, odvisnostjo ter premišljeno rabo tehnologije. Opozarjali pa bomo tudi na pretirani in škodljivo rabo zaslona in posledice na duševno zdravje, s poudarkom na najstnikih in mlajših otrocih
Začenja se mesec varne rabe interneta. K varni rabi interneta želi prispevati tudi naša Radiotelevizija. Oddaje in prispevki se bodo med drugim posvetili vprašanjem, povezanim z digitalno varnostjo, odvisnostjo ter premišljeno rabo tehnologije. Opozarjali pa bomo tudi na pretirani in škodljivo rabo zaslona in posledice na duševno zdravje, s poudarkom na najstnikih in mlajših otrocih
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
Slovenija, kot kaže evropski indeks digitalnega gospodarstva in družbe, napreduje po lestvici digitalizacije, vendar državljani pričakujejo še boljše, hitrejše in dostopnejše storitve javne uprave na dosegu računalnika ali pametnega telefona. Kdaj bomo uredili e-identiteto, kdaj bo delovalo pr(a)vo virtualno upravno okence, bomo digitalizirali zdravstvo? Koliko si pri teh odločitvah in projektih lahko pomagamo s skupnimi politikami in predvsem izdatnimi sredstvi Evropske unije, ki digitalizacijo opredeljujejo kot eno ključnih prednostnih nalog? In še: kako bomo digitalizacijo oziroma digitalne veščine vpeljali v kurikulum osnovne šole, bi morali uvesti računalništvo in informatiko kot obvezni predmet? Mnenja o tem bo predstavila voditeljica Maja Derčar. Gostje bodo: - Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo, - dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, - dr. Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike, vodja centra 4PDIH, - in Igor Zorko, direktor podjetja ZZI, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Oddaja je pripravljena ob finančni podpori Evropske unije v okviru projekta INFO4EU. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališča Unije.
November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.
November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.
Kvantni računalniki bodo kos nalogam, ki jim niti najzmogljivejši superračunalniki niso. Med drugim bi kaj zlahka strli enkripcijo, ki danes ščiti naše digitalne podatke. Prav zato se zdaj zelo intenzivno, tudi pri nas, razvija kvantne komunikacije, ki bi bile varne pred tovrstnimi vdori.
Kvantni računalniki bodo kos nalogam, ki jim niti najzmogljivejši superračunalniki niso. Med drugim bi kaj zlahka strli enkripcijo, ki danes ščiti naše digitalne podatke. Prav zato se zdaj zelo intenzivno, tudi pri nas, razvija kvantne komunikacije, ki bi bile varne pred tovrstnimi vdori.
Uredništvo oddaje Male sive celice pošilja vabilo na predavanje o varni rabi spleta. V katero polje elektronske pošte naj vpiše e-naslove staršev, da ti ne bodo videli drugih naslovov? a) Za b) Kp c) Skp d) Zadeva
Uredništvo oddaje Male sive celice pošilja vabilo na predavanje o varni rabi spleta. V katero polje elektronske pošte naj vpiše e-naslove staršev, da ti ne bodo videli drugih naslovov? a) Za b) Kp c) Skp d) Zadeva
V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. - Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.« - Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«
V najnovejši epizodi podkasta Digitrajno izobraževanje raziščemo uporabo mobilnih telefonov v šolah in osvetlimo različne vidike tega vprašanja, ki so v središču izobraževalnih debat tako v Sloveniji kot v tujini. Pogovarjamo se z Matejem Sužnikom, ravnateljem OŠ Juršinci, kjer so prepovedali mobilne telefone, profesorico Majo Vičič Krabonja in dijakinjo Mašo Žlavs o tem, kako mobilni telefoni vplivajo na izobraževalni proces, socialno dinamiko med učenci in njihov vsakdan. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU. - Maja Vičič Krabonja: »Otroke pošpricamo s sredstvom proti klopom, ko jih spustimo v gozd, ker nas je strah, da bi se jim kaj zgodilo, v digitalno džunglo pa jih spustimo brez nadzora, brez varnosti, brez vsega.« - Matej Sužnik: »Tehnologijo smo omejili na šolski prostor, to pa ne pomeni, da je v šolskem procesu ne uporabljamo, še več, smo v enem od eksperimentalnih projektov, kjer ugotavljamo kako digitalne kompetence prenesti na učence, da jo bodo znali uporabljati varno, koristno in tehtno.«
Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.
Premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov v New Yorku pozdravil potrditev Pakta za prihodnost. Med drugim je omenil pomen vodne diplomacije, ki povezuje različne tehnologije pri spremljanju vodnega kroga. Svetovne voditelje je povabil k oblikovanju mednarodnega partnerstva s ciljem, da ljudem omogočijo dostop do čiste, trajnostne in varne vode. Prepričan je, da je to edina pot, če se želimo zares spopasti s podnebno krizo in spremembami, ki jih prinaša. Drugi poudarki: - Državni zbor začenja septembrsko sejo, osrednja točka interpelacija zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. - Na volitvah v deželni zbor nemške dežele Brandenburg tesna zmaga Socialnih demokratov pred desno stranko Alternativa za Nemčijo. - Belgijec Evenepoel na svetovnem kolesarskem prvenstvu ubranil naslov v vožnji na čas, Roglič 12.
Redki so filmi, ki več kot sto let po nastanku s skoraj nekakšnim magnetizmom tako močno privlačijo gledalce kakor Nosferatu – simfonija groze iz leta 1922. Ta nesmrtni ekspresionistični klasični film nemškega režiserja F. W. Murnaua je sicer iz predvsem praktičnih razlogov – Murnau se je poskušal izogniti tožbi zaradi kraje avtorskih pravic – predstavila lik vampirja drugače, kakor so bili vajeni tedanji bralci. Grof Orlok se namreč od romanesknega grofa Drakule Brama Stokerja, ki je bil več kot očitno glavni vir navdiha in pozneje spora glede filma Nosferatu, močno razlikuje. Medtem ko je Drakula ugleden, človeku podoben gentleman, ki svoje žrtve z ugrizom spremeni v vampirje in se lahko giba tudi podnevi, je Orlok zverinski nočni stvor, ki ubija za preživetje in pušča za sabo le trohneča brezkrvna trupla, sončni žarki pa so zanj smrtonosni. Ti popravki zgodbe skupaj s spremembo imen glavnih oseb seveda niso bili dovolj, da Stokerjevi potomci ne bi dobili tožbe proti Murnauu in zahtevali uničenja vseh kopij filma, so pa zadoščali, da se je v kinematografijo in pozneje v popkulturo hkrati z romantičnim Drakulo zasidral tudi veliko temačnejši Nosferatu, ki vsake toliko časa spet oživi v novih in novih filmskih različicah. Najnovejša izmed njih je prišla na filmska platna tik pred novim letom in zvesto upošteva osnovne Murnaujeve zamisli o brezkompromisnem in surovem vampirju iz še ne čisto pozabljenega ljudskega izročila, dodana pa ji je še ena popolnoma sveža razsežnost – ljubezenski trikotnik in ženska moč v njem. Že res, da je bila tako pri izvirniku kot tudi pri do zdaj najbolj priznani Herzogovi priredbi iz leta 1979 prav ženska tisti magnet, ki je grofa Orloka privlekel iz divjine v civilizacijo, a za to ni bila niti sama kriva niti odgovorna. Bila je samo njegova žrtev in hkrati sredstvo za njegovo uničenje. Režiser Robert Eggers, mojster sodobne filmske grozljivke, pa je lik svoje Ellen osvobodil spon žrtve, s tem pa ji seveda naložil tudi odgovornost za svoja dejanja. Prav ona je namreč tista, ki grofa Orloka obudi v življenje, ona ga prikliče in pozneje mora sama sprejeti posledice svojega mladostniškega ravnanja. Eggersov Nosferatu je dobesedno utelešenje Ellenine spolne sle, o kateri spodobne ženske sredi 19. stoletja seveda niso smele niti razmišljati, kaj šele, da bi o njej lahko govorile ali jo izražale, Ellen (še kar posrečeno jo igra Lily-Rose Depp) pa se tako znajde sredi otipljivega trikotnika, ki ga je ustvarila sama. Na eni strani je njen mož Thomas, ki simbolizira varno, družbeno sprejemljivo romantično ljubezen, ki naj bi si jo želelo vsako dekle, na drugi neustavljivo privlačna, a pogubna spolna sla, manifestirana v brezkompromisnem vampirju, ki ogroža vso okolico. Ellen se svoje odgovornosti seveda zaveda, sprejme jo in izkoristi za končni obračun, s tem pa Eggers po več kot stoletju končno preseže romantično podobo ženske žrtve, ne da bi s tem osnovno zgodbo kakor koli oškodoval. Najnovejši Nosferatu ni brez napak – čudovita vizualna gotska podoba filma je kar nekoliko preveč digitalno izčiščena, da bi zares delovala srhljivo, enako pa se zgodi z ozračjem, saj so s posnetki globokega dihanja in obraznih grimas, vrednih nemega filma, občutno pretiravali –, vendar je vsekakor ena boljših Nosferatujevih oživitev, ki ni namenjena le sami sebi. Prvinska upodobitev grofa Orloka Billa Skarskagårda pa je naravnost ikonična. Piše: Gaja Poeschl Bere: Sanja Rejc
Redki so filmi, ki več kot sto let po nastanku s skoraj nekakšnim magnetizmom tako močno privlačijo gledalce kakor Nosferatu – simfonija groze iz leta 1922. Ta nesmrtni ekspresionistični klasični film nemškega režiserja F. W. Murnaua je sicer iz predvsem praktičnih razlogov – Murnau se je poskušal izogniti tožbi zaradi kraje avtorskih pravic – predstavila lik vampirja drugače, kakor so bili vajeni tedanji bralci. Grof Orlok se namreč od romanesknega grofa Drakule Brama Stokerja, ki je bil več kot očitno glavni vir navdiha in pozneje spora glede filma Nosferatu, močno razlikuje. Medtem ko je Drakula ugleden, človeku podoben gentleman, ki svoje žrtve z ugrizom spremeni v vampirje in se lahko giba tudi podnevi, je Orlok zverinski nočni stvor, ki ubija za preživetje in pušča za sabo le trohneča brezkrvna trupla, sončni žarki pa so zanj smrtonosni. Ti popravki zgodbe skupaj s spremembo imen glavnih oseb seveda niso bili dovolj, da Stokerjevi potomci ne bi dobili tožbe proti Murnauu in zahtevali uničenja vseh kopij filma, so pa zadoščali, da se je v kinematografijo in pozneje v popkulturo hkrati z romantičnim Drakulo zasidral tudi veliko temačnejši Nosferatu, ki vsake toliko časa spet oživi v novih in novih filmskih različicah. Najnovejša izmed njih je prišla na filmska platna tik pred novim letom in zvesto upošteva osnovne Murnaujeve zamisli o brezkompromisnem in surovem vampirju iz še ne čisto pozabljenega ljudskega izročila, dodana pa ji je še ena popolnoma sveža razsežnost – ljubezenski trikotnik in ženska moč v njem. Že res, da je bila tako pri izvirniku kot tudi pri do zdaj najbolj priznani Herzogovi priredbi iz leta 1979 prav ženska tisti magnet, ki je grofa Orloka privlekel iz divjine v civilizacijo, a za to ni bila niti sama kriva niti odgovorna. Bila je samo njegova žrtev in hkrati sredstvo za njegovo uničenje. Režiser Robert Eggers, mojster sodobne filmske grozljivke, pa je lik svoje Ellen osvobodil spon žrtve, s tem pa ji seveda naložil tudi odgovornost za svoja dejanja. Prav ona je namreč tista, ki grofa Orloka obudi v življenje, ona ga prikliče in pozneje mora sama sprejeti posledice svojega mladostniškega ravnanja. Eggersov Nosferatu je dobesedno utelešenje Ellenine spolne sle, o kateri spodobne ženske sredi 19. stoletja seveda niso smele niti razmišljati, kaj šele, da bi o njej lahko govorile ali jo izražale, Ellen (še kar posrečeno jo igra Lily-Rose Depp) pa se tako znajde sredi otipljivega trikotnika, ki ga je ustvarila sama. Na eni strani je njen mož Thomas, ki simbolizira varno, družbeno sprejemljivo romantično ljubezen, ki naj bi si jo želelo vsako dekle, na drugi neustavljivo privlačna, a pogubna spolna sla, manifestirana v brezkompromisnem vampirju, ki ogroža vso okolico. Ellen se svoje odgovornosti seveda zaveda, sprejme jo in izkoristi za končni obračun, s tem pa Eggers po več kot stoletju končno preseže romantično podobo ženske žrtve, ne da bi s tem osnovno zgodbo kakor koli oškodoval. Najnovejši Nosferatu ni brez napak – čudovita vizualna gotska podoba filma je kar nekoliko preveč digitalno izčiščena, da bi zares delovala srhljivo, enako pa se zgodi z ozračjem, saj so s posnetki globokega dihanja in obraznih grimas, vrednih nemega filma, občutno pretiravali –, vendar je vsekakor ena boljših Nosferatujevih oživitev, ki ni namenjena le sami sebi. Prvinska upodobitev grofa Orloka Billa Skarskagårda pa je naravnost ikonična. Piše: Gaja Poeschl Bere: Sanja Rejc
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
»Houston, imamo težavo!« so 13. aprila 1970 sporočili astronavti, ki so v vesolje poleteli s plovilom Apollo 13. Eksplozija v rezervoarju za kisik je močno poškodovala glavni motor, njihove zaloge kisika pa so začele uhajati v vesolje. Od Zemlje so bili oddaljeni 330.000 kilometrov. Na srečo so imeli v vesoljski bazi na Zemlji kopijo Apolla 13, na kateri so nemudoma začeli proučevati in simulirati popravilo plovila. Na podlagi dvojčka Apolla 13 in njegovih simulacij so znanstveniki na Zemlji našli rešitev in astronavtom posredovali navodila za popravilo ter varno vrnitev domov. Danes večino novih izdelkov razvijejo s pomočjo digitalnih dvojčkov, uporabljajo pa jih tudi pri načrtovanju in izboljšavi njihovih proizvodnih procesov.
V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.
V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.
Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.
Telefon, televizija, računalnik in vse vrste družbenih omrežij so danes del našega vsakdana, brez njih si življenja skoraj ne moremo več zamisliti. V času šolanja na daljavo pa je digitalni svet postal še kako pomemben in nujen, s tem pa se je povečal tudi čas, ki ga mladi preživijo na spletu. In ker imajo otroci in mladostniki povsod po svetu enake splošne človekove pravice, imajo zdaj te pravice tudi v digitalnem svetu. Letos je namreč začel veljati 25. splošni komentar Odbora za otrokove pravice Združenih narodov, ki poudarja, da morajo biti pravice vseh otrok spoštovane, zaščitene in izpolnjene tudi v digitalnem okolju. Gre za pomemben poziv k opolnomočenju in podpori sodobnih otrok pri uresničevanju njihovih socialnih, kulturnih, ekonomskih, državljanskih in političnih pravic v digitaliziranem vsakdanu. Katja K. Ošljak: Izobražujte se o svojih pravicah in dolžnostih, ki jih imate kot državljani in državljanke. Ne pristanite na-to, da ste na spletu zgolj uporabnik. Treba je brati in s tem boste pridobili razumevanje, ki vam bo pomagalo tudi na spletu. Ščitite sebe in druge na način, da ste pozorni, kaj se dogaja okoli vas, in premislite, kaj, kdaj in zakaj kdo kaj reče na spletu. Če se vam zgodi kaj slabega ali pa komu drugemu pa poiščite pomoč. V studiu so se nam tokrat pridružili učenci Osnovne šole Danile Kumar: Sara Halilovič, Lucija Pagon, Tara Radulovič in Nejc Kiš. Poleg mladih pa je bila z nami še Katja K. Ošljak z Zavoda za digitalno vzgojo Vsak. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, kaj je digitalna pismenost in kultura, kako smo na spletu lahko varni in kaj digitalne pravice otrok pravzaprav so ter kako jih lahko uresničujemo v praksi. Po telefonu pa se nam je pridružil Marko Puschner in mladim podal koristne nasvete, kako biti varen na spletu. Lucija: Na spletu vedno pazite, kaj klikate, kaj pišete, kaj objavljate. Vedno premislite. Sara: Bodite pozorni in spoštljivi. Tara: Pazite kaj objavljate in kaj nalagate na svoj računalnik.
Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V romanu September se Ana Schnabl loteva zahtevne in na žalost aktualne, vendar odrinjene, pogosto celo zanikane problematike družinskega nasilja in posledic, ki ga to pušča na žrtvah in pričah, večinoma ženskah in otrocih. Da je ta problematika še kako aktualna, je nedavno pokazala razstava šolskih omaric v Ljubljani pred parlamentom, omaric, v katerih so se skrivale avtentične izpovedi otrok in mladostnikov o nasilju v njihovih družinah in stiskah, ki jih doživljajo. Ana Schnabl se je teme lotila neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno. Postavila jo je v širok romaneskni okvir in s pomočjo protagonistov in različnih jezikovnih pristopov pokazala na nekatere vzroke in posledice prikrivane, a zato nič manj krute agresije v družini. Osvetlila je tudi različne reakcije nanjo, še posebej, ko resnica prebije zidove hiš, stanovanj in molka. Glavna oseba romana je bistra in občutljiva deklica Evelin, ki skozi pripoved pred očmi bralcev odrašča in odraste, relativno nepoškodovana, v mlado in uspešno žensko, pisateljico, sposobno krmariti skozi življenje na razumskem in ustvarjalnem, ne pa tudi na čustvenem nivoju. Skozi stiske in probleme odraščanja se je ob neodločni materi dolgo prebijala večinoma sama, tudi s pomočjo izmišljij in sanjarjenjem. Nasilni oče, alkoholik, večkratni poraženec življenja, slabič, kot se navadno izkaže, se ni izživljal le nad materjo, temveč se je, čeprav samo enkrat, lotil tudi hčere. Kljub materini in hčerini veliki želji po pobegu, kljub kratkotrajnim izletom v svobodo, se ločitev nikoli ne uresniči v celoti, kot da bi v tako zastrupljeni družine delovala neka temna sila privlačnosti. Sčasoma jo je presekala Evelin, ki se je pri petnajstih vsaj simbolno preselila na svoje. Že kot deklica je veliko razmišljala o vzrokih in izbruhih nasilja med vrstniki, o vzorcih in danostih za takšno obliko vedenja, o vsem, kar doma sliši, a ne razume, o vsem, kar se dogaja okoli nje. Zdravilno je bilo zanjo prijateljevanje z neobremenjeno in vedro prijateljico Uno. Pisanje dnevnika in pozneje psihoterapevtska pomoč sta jo reševala iz čustvenega kaosa, zaradi katerega je stradala svoje telo. Še najbolj ji je bil v pomoč njej angel varuh, njen drugi jaz, njena tolažnica in zaupnica, pronicljiva in sočutna, vedno na distanci, a vendar tako blizu. Čeprav so ji težke izkušnje po eni strani pomagale zoreti, pa je niso mogle ustrezno opremiti za ljubeč, zaupljiv partnerski odnos, za razmerje, v katerem bi se počutila varno in sprejeto. Borisa, svojo dolgoletno ljubezen, s katerim je zaživela v skupnem stanovanju, odžene z žalitvami. Globoko v sebi si želi, da bi se vrnil in jo kaznoval z udarcem. Družinski pečat, ki ga ni mogoče sneti. Na vprašanje, kje je dom, odrasla Evelin odgovarja, dom je tam, kjer je bolečina. Borisova toplina je zgolj anomalija. Ana Schnabl je problematiko nasilja in travm v romanu September sijajno obdelala iz več zornih kotov, vključujoč terapevtske intervjuje, mladostniški žargon, digitalna sporočila. Jezikovne nianse obvlada do podrobnosti, čeprav se zdi, da krši pravopisna pravila. Jecljajoč govor, nedokončani, prekinjeni stavki so umeščeni natanko tja, kjer morajo biti. Z opisi, dialogi in notranjimi monologi nam približa svoje protagoniste v skoraj popolni fizični in psihični podobi, napetosti pred izbruhi pretepanja so tako nazorne, da stopnjujejo tudi bralčevo nelagodje in stisko. Materina starajoča se podoba proti koncu romana, njeno hlastajoče lovljenje zadnjih smislov življenja, je preslikana resničnost številnih žensk v zadnjem življenjskem obdobju, skozi povečavo, ki v ničemer ne izkrivlja realnosti, ne glede na življenje, ki so ga živele. Vez med očetom in hčerjo, ki bi jo Evelin silno rada „pregriznila, pretrgala, presekala, prestrigla – da bi oče v tistem delu, ki boli, padel stran,“ je neuresničljiva, spozna Evelin, „saj bi oče le še globlje padel vanjo.“
Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V romanu September se Ana Schnabl loteva zahtevne in na žalost aktualne, vendar odrinjene, pogosto celo zanikane problematike družinskega nasilja in posledic, ki ga to pušča na žrtvah in pričah, večinoma ženskah in otrocih. Da je ta problematika še kako aktualna, je nedavno pokazala razstava šolskih omaric v Ljubljani pred parlamentom, omaric, v katerih so se skrivale avtentične izpovedi otrok in mladostnikov o nasilju v njihovih družinah in stiskah, ki jih doživljajo. Ana Schnabl se je teme lotila neprizanesljivo, pretresljivo, tenkočutno. Postavila jo je v širok romaneskni okvir in s pomočjo protagonistov in različnih jezikovnih pristopov pokazala na nekatere vzroke in posledice prikrivane, a zato nič manj krute agresije v družini. Osvetlila je tudi različne reakcije nanjo, še posebej, ko resnica prebije zidove hiš, stanovanj in molka. Glavna oseba romana je bistra in občutljiva deklica Evelin, ki skozi pripoved pred očmi bralcev odrašča in odraste, relativno nepoškodovana, v mlado in uspešno žensko, pisateljico, sposobno krmariti skozi življenje na razumskem in ustvarjalnem, ne pa tudi na čustvenem nivoju. Skozi stiske in probleme odraščanja se je ob neodločni materi dolgo prebijala večinoma sama, tudi s pomočjo izmišljij in sanjarjenjem. Nasilni oče, alkoholik, večkratni poraženec življenja, slabič, kot se navadno izkaže, se ni izživljal le nad materjo, temveč se je, čeprav samo enkrat, lotil tudi hčere. Kljub materini in hčerini veliki želji po pobegu, kljub kratkotrajnim izletom v svobodo, se ločitev nikoli ne uresniči v celoti, kot da bi v tako zastrupljeni družine delovala neka temna sila privlačnosti. Sčasoma jo je presekala Evelin, ki se je pri petnajstih vsaj simbolno preselila na svoje. Že kot deklica je veliko razmišljala o vzrokih in izbruhih nasilja med vrstniki, o vzorcih in danostih za takšno obliko vedenja, o vsem, kar doma sliši, a ne razume, o vsem, kar se dogaja okoli nje. Zdravilno je bilo zanjo prijateljevanje z neobremenjeno in vedro prijateljico Uno. Pisanje dnevnika in pozneje psihoterapevtska pomoč sta jo reševala iz čustvenega kaosa, zaradi katerega je stradala svoje telo. Še najbolj ji je bil v pomoč njej angel varuh, njen drugi jaz, njena tolažnica in zaupnica, pronicljiva in sočutna, vedno na distanci, a vendar tako blizu. Čeprav so ji težke izkušnje po eni strani pomagale zoreti, pa je niso mogle ustrezno opremiti za ljubeč, zaupljiv partnerski odnos, za razmerje, v katerem bi se počutila varno in sprejeto. Borisa, svojo dolgoletno ljubezen, s katerim je zaživela v skupnem stanovanju, odžene z žalitvami. Globoko v sebi si želi, da bi se vrnil in jo kaznoval z udarcem. Družinski pečat, ki ga ni mogoče sneti. Na vprašanje, kje je dom, odrasla Evelin odgovarja, dom je tam, kjer je bolečina. Borisova toplina je zgolj anomalija. Ana Schnabl je problematiko nasilja in travm v romanu September sijajno obdelala iz več zornih kotov, vključujoč terapevtske intervjuje, mladostniški žargon, digitalna sporočila. Jezikovne nianse obvlada do podrobnosti, čeprav se zdi, da krši pravopisna pravila. Jecljajoč govor, nedokončani, prekinjeni stavki so umeščeni natanko tja, kjer morajo biti. Z opisi, dialogi in notranjimi monologi nam približa svoje protagoniste v skoraj popolni fizični in psihični podobi, napetosti pred izbruhi pretepanja so tako nazorne, da stopnjujejo tudi bralčevo nelagodje in stisko. Materina starajoča se podoba proti koncu romana, njeno hlastajoče lovljenje zadnjih smislov življenja, je preslikana resničnost številnih žensk v zadnjem življenjskem obdobju, skozi povečavo, ki v ničemer ne izkrivlja realnosti, ne glede na življenje, ki so ga živele. Vez med očetom in hčerjo, ki bi jo Evelin silno rada „pregriznila, pretrgala, presekala, prestrigla – da bi oče v tistem delu, ki boli, padel stran,“ je neuresničljiva, spozna Evelin, „saj bi oče le še globlje padel vanjo.“
Na svetovnem spletu vsak dan puščamo svoj digitalni odtis. Tako imenovano spletno identiteto bi lahko poimenovali kot dualno, saj se pojavlja v odkriti obliki, ko se identificiramo z imenom, priimkom in v primeru družbenih omrežij tudi s fotografijo; lahko pa je tudi malce bolj zakrita, ko ustvarimo uporabniške račune za družbena omrežja, za potrebe spletnega nakupovanja ali bančništva. Pa znamo izbrati pametno in varno geslo? Stroka opozarja, da se premalo zavedamo tako svojega digitalnega odtisa kot tudi pomena gesel. Gostja jutranjega programa je bila Maja Vreča z ARNESA in sodelavka na projektu SAFE.SI, ki je izpostavila pomen varnih gesel in na praktičnem primeru predstavila kreiranje varnega in močnega gesla.
Na svetovnem spletu vsak dan puščamo svoj digitalni odtis. Tako imenovano spletno identiteto bi lahko poimenovali kot dualno, saj se pojavlja v odkriti obliki, ko se identificiramo z imenom, priimkom in v primeru družbenih omrežij tudi s fotografijo; lahko pa je tudi malce bolj zakrita, ko ustvarimo uporabniške račune za družbena omrežja, za potrebe spletnega nakupovanja ali bančništva. Pa znamo izbrati pametno in varno geslo? Stroka opozarja, da se premalo zavedamo tako svojega digitalnega odtisa kot tudi pomena gesel. Gostja jutranjega programa je bila Maja Vreča z ARNESA in sodelavka na projektu SAFE.SI, ki je izpostavila pomen varnih gesel in na praktičnem primeru predstavila kreiranje varnega in močnega gesla.
Spoštovani, sodobni človek ima težave z Bogom zato, ker o njem govorimo analogno, živimo pa digitalno. Praznina v nas pa stalno išče Boga. Francoski matematik, fizik, izumitelj in filozof Blaise Pascal (oče prvega računalnika, imenovanega »pascalin«) je zapisal: »V srcu vsakega človeka je praznina (vakuum), ki jo oblikuje Bog in je ne more zadovoljiti (utešiti) nobena ustvarjena stvar, ampak samo Bog, ki se je razodel v Jezusu Kristusu.« Človeka, ki živi brez Boga, je groza praznine. Zakaj ne more praznine v človeku potešiti niti religija? Zato, ker je tudi religija ustvarjenina; ustvarja jo človek in vsebuje sistem verovanja, ne pozna pa odnosa. Krik po odnosu z Bogom prihaja iz vsake duše. Duša je tisti del človeka, ko začutimo zlomljenost ob izgubi ljubljene osebe, ali pa domotožje, ko smo daleč od doma. Psiholog Carl Jung je zapisal: »Tretjina mojih pacientov ne trpi zaradi klinično opredeljive nevroze, ampak zaradi nesmiselnosti in praznine svojega življenja. To je splošna nevroza našega časa.« Danes je eksistenčni vakuum v nas še očitnejši. Stanje je vznemirljivo. Za mnoge je postala smrt manj grozljiva kot življenje, zato se v brezupu odločijo za samomor. Počenjamo vse, da bi bili srečni in zadovoljni, a nam ne uspe. Uspešnica Orel je pristal, ki jo je napisal Jack Higgins, in je po njej posnet film, pravi: »Ko prideš na vrh, tam ni ničesar.« Sprašujemo se, ali je to vse, kar imamo od življenja? Danes svet živi v laži in od laži. Poskušamo vse: graditi urbana velemesta, spreminjati življenjski slog, partnerje, družbene norme in vrednote, tešiti svojo praznino z glasbo, zdravo hrano, imetjem, kopičenjem, avanturami, znanostjo, tehnologijo, lepotičenjem, estetsko kirurgijo, a ko pridemo na vrh, tam ni ničesar. Hrepenenje po Bogu je odskočna deska do Boga. Luknja hrepenenja je tako gromozanska, da jo lahko izpolnijo samo nebesa, to je Bog. Kako naivni smo, ker verujemo, da bo naša hotenja izpolnilo to, kar je manjše od Boga. Nevroznanost dokazuje, da so naši možgani pripravljeni verovati. Verovati je zdravo. Življenje zahteva Boga, ne glede na to, ali smo verni ali ne. Pascal je rekel, da je Bog dal dovolj svetlobe za tiste, ki ga iščejo in ga želijo videti, in dovolj teme za tiste, ki ga ne iščejo in ga ne želijo videti. Odločitev je naša.
Spoštovani, sodobni človek ima težave z Bogom zato, ker o njem govorimo analogno, živimo pa digitalno. Praznina v nas pa stalno išče Boga. Francoski matematik, fizik, izumitelj in filozof Blaise Pascal (oče prvega računalnika, imenovanega »pascalin«) je zapisal: »V srcu vsakega človeka je praznina (vakuum), ki jo oblikuje Bog in je ne more zadovoljiti (utešiti) nobena ustvarjena stvar, ampak samo Bog, ki se je razodel v Jezusu Kristusu.« Človeka, ki živi brez Boga, je groza praznine. Zakaj ne more praznine v človeku potešiti niti religija? Zato, ker je tudi religija ustvarjenina; ustvarja jo človek in vsebuje sistem verovanja, ne pozna pa odnosa. Krik po odnosu z Bogom prihaja iz vsake duše. Duša je tisti del človeka, ko začutimo zlomljenost ob izgubi ljubljene osebe, ali pa domotožje, ko smo daleč od doma. Psiholog Carl Jung je zapisal: »Tretjina mojih pacientov ne trpi zaradi klinično opredeljive nevroze, ampak zaradi nesmiselnosti in praznine svojega življenja. To je splošna nevroza našega časa.« Danes je eksistenčni vakuum v nas še očitnejši. Stanje je vznemirljivo. Za mnoge je postala smrt manj grozljiva kot življenje, zato se v brezupu odločijo za samomor. Počenjamo vse, da bi bili srečni in zadovoljni, a nam ne uspe. Uspešnica Orel je pristal, ki jo je napisal Jack Higgins, in je po njej posnet film, pravi: »Ko prideš na vrh, tam ni ničesar.« Sprašujemo se, ali je to vse, kar imamo od življenja? Danes svet živi v laži in od laži. Poskušamo vse: graditi urbana velemesta, spreminjati življenjski slog, partnerje, družbene norme in vrednote, tešiti svojo praznino z glasbo, zdravo hrano, imetjem, kopičenjem, avanturami, znanostjo, tehnologijo, lepotičenjem, estetsko kirurgijo, a ko pridemo na vrh, tam ni ničesar. Hrepenenje po Bogu je odskočna deska do Boga. Luknja hrepenenja je tako gromozanska, da jo lahko izpolnijo samo nebesa, to je Bog. Kako naivni smo, ker verujemo, da bo naša hotenja izpolnilo to, kar je manjše od Boga. Nevroznanost dokazuje, da so naši možgani pripravljeni verovati. Verovati je zdravo. Življenje zahteva Boga, ne glede na to, ali smo verni ali ne. Pascal je rekel, da je Bog dal dovolj svetlobe za tiste, ki ga iščejo in ga želijo videti, in dovolj teme za tiste, ki ga ne iščejo in ga ne želijo videti. Odločitev je naša.
Aplikacija RTV Živ Žav je namenjena otrokom do osmega leta starosti. Je popolnoma varno digitalno spletišče z vsebinami, ki jih pripravljajo uredništva RTV Slovenija. Gre za avdio, video in spletne vsebine, ki so primerne za mobilne telefone in tablične računalnike.
Aplikacija RTV Živ Žav je namenjena otrokom do osmega leta starosti. Je popolnoma varno digitalno spletišče z vsebinami, ki jih pripravljajo uredništva RTV Slovenija. Gre za avdio, video in spletne vsebine, ki so primerne za mobilne telefone in tablične računalnike.
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
V Sloveniji se prvi na svetu hvalimo z digitalnimi nagrobniki. Poenostavljeno, gre za digitalni zaslon na dejanskem pokopališču, na katerem se prikazujejo podatki umrle osebe. Čudno? Bizarno? Napredno? Varno? Gosta podkasta sta dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede in dr. Milan Zorman s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. (foto: Milan Zorman)
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Kolikokrat ste svojega otroka pohvalili ali umirili tako, da ste mu v roke potisnili svoj mobilni telefon? Je od tega trenutka otrokova varna uporaba tehnološke naprave, in razumevanje čemu je namenjena, v vaših rokah ali je dolžna na pomoč priskočiti tudi šola? Odkrivamo v Reakciji.
Pred vrati so poletne počitnice, ko bodo mnogi dopust preživeli tudi zunaj Slovenije. Kako potovati v času pandemije, katera potrdila je treba imeti, kako bomo uporabljali evropsko digitalno covidno potrdilo in nasvete za varno in brezskrbno potovanje boste slišali v Radijski tribuni, ki jo je pripravila Vesna Martinec.
Pred vrati so poletne počitnice, ko bodo mnogi dopust preživeli tudi zunaj Slovenije. Kako potovati v času pandemije, katera potrdila je treba imeti, kako bomo uporabljali evropsko digitalno covidno potrdilo in nasvete za varno in brezskrbno potovanje boste slišali v Radijski tribuni, ki jo je pripravila Vesna Martinec.
Vse pogostejši kibernetski napadi in kraje podatkov nazorno kažejo, kako omejena je varnost podatkov v digitalnem okolju. Čeprav so podatki zaščiteni z enkripcijo, še zdaleč niso povsem varni. Povsem pa bi s današnjimi metodami zaščite pometel prihod kvantnega računalnika. »Komunikacijam, predvsem pomembnim komunikacijam ves čas prisluškujejo. Te zašifrirane podatke beležijo, vse se skladišči v oblake in se čaka na trenutek, ko bo prišel kvantni računalnik, ki bo brez truda odšifriral vse za nazaj,« izpostavlja problem, ki ga razvoj kvantnih tehnologij predstavlja, kvantni fizik prof. dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Od znanstvene fantastike ... A prav kvantne tehnologije naj bi ponudile alternativno in dejansko varno infrastrukturo za spletno komunikacijo v prihodnosti. Temelj kvantnih komunikacij leži v kvantni prepletenosti, kvantnemu pojavu, ki je tako bizaren, da se zdi bliže znanstveni fantastiki. In res so ga v tem žanru s pridom uporabili, da so ustvarili eno najbolj emblematičnih tehnologij sci-fi prihodnosti, namreč teleporter iz serije Zvezdne steze. »[Teleporter] je bil res znanstvena fantastika, ki pa je že ob začetku serije imela nekaj osnov, kvantna mehanika namreč to omogoča. In to je tisto, kar je Einsteina, ki je daleč v naprej gledal, tako zmotilo. Saj to ne more biti res, je rekel,« razlaga Ramšak. Pojasni pa tudi, kje se je domišljija ustvarjalcev serije odlepila od znanstvenih osnov in kako bi pravzaprav moralo izgledati teleportiranje, da bi bilo bolj v skladu z zakoni kvantne mehanike. ... do temeljev kvantnega interneta A če teleportiranje snovi – in še toliko bolj ljudi - ostaja čvrsto v domeni domišljije, to ne velja več za teleportiranje informacij. In tu leži jedro kvantnih komunikacij, v katere se vse intenzivneje vlaga. Zelo močna v tem razvoju je Kitajska, ki je kot prva v orbito poslala tudi kvantni satelit, in seveda ZDA. Tudi Evropska unija noče zaostajati, v naslednjih desetih letih namerava vzpostaviti kvantno komunikacijsko infrastrukturo v vseh državah članicah. V začetku avgusta je med Ljubljano, Reko in Trstom na srečanju ministrov za digitalno politiko skupine G20 potekala prva javna demonstracija kvantne komunikacije med tremi državami. Vsekakor gre tu za eno ključnih tehnologij prihodnosti in nihče si ne more zares privoščiti, da pri njenem razvoju ne bi sodeloval. Vabljeni k poslušanju pogovora.
Vse pogostejši kibernetski napadi in kraje podatkov nazorno kažejo, kako omejena je varnost podatkov v digitalnem okolju. Čeprav so podatki zaščiteni z enkripcijo, še zdaleč niso povsem varni. Povsem pa bi s današnjimi metodami zaščite pometel prihod kvantnega računalnika. »Komunikacijam, predvsem pomembnim komunikacijam ves čas prisluškujejo. Te zašifrirane podatke beležijo, vse se skladišči v oblake in se čaka na trenutek, ko bo prišel kvantni računalnik, ki bo brez truda odšifriral vse za nazaj,« izpostavlja problem, ki ga razvoj kvantnih tehnologij predstavlja, kvantni fizik prof. dr. Anton Ramšak, dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Od znanstvene fantastike ... A prav kvantne tehnologije naj bi ponudile alternativno in dejansko varno infrastrukturo za spletno komunikacijo v prihodnosti. Temelj kvantnih komunikacij leži v kvantni prepletenosti, kvantnemu pojavu, ki je tako bizaren, da se zdi bliže znanstveni fantastiki. In res so ga v tem žanru s pridom uporabili, da so ustvarili eno najbolj emblematičnih tehnologij sci-fi prihodnosti, namreč teleporter iz serije Zvezdne steze. »[Teleporter] je bil res znanstvena fantastika, ki pa je že ob začetku serije imela nekaj osnov, kvantna mehanika namreč to omogoča. In to je tisto, kar je Einsteina, ki je daleč v naprej gledal, tako zmotilo. Saj to ne more biti res, je rekel,« razlaga Ramšak. Pojasni pa tudi, kje se je domišljija ustvarjalcev serije odlepila od znanstvenih osnov in kako bi pravzaprav moralo izgledati teleportiranje, da bi bilo bolj v skladu z zakoni kvantne mehanike. ... do temeljev kvantnega interneta A če teleportiranje snovi – in še toliko bolj ljudi - ostaja čvrsto v domeni domišljije, to ne velja več za teleportiranje informacij. In tu leži jedro kvantnih komunikacij, v katere se vse intenzivneje vlaga. Zelo močna v tem razvoju je Kitajska, ki je kot prva v orbito poslala tudi kvantni satelit, in seveda ZDA. Tudi Evropska unija noče zaostajati, v naslednjih desetih letih namerava vzpostaviti kvantno komunikacijsko infrastrukturo v vseh državah članicah. V začetku avgusta je med Ljubljano, Reko in Trstom na srečanju ministrov za digitalno politiko skupine G20 potekala prva javna demonstracija kvantne komunikacije med tremi državami. Vsekakor gre tu za eno ključnih tehnologij prihodnosti in nihče si ne more zares privoščiti, da pri njenem razvoju ne bi sodeloval. Vabljeni k poslušanju pogovora.
Internet danes predstavlja temeljno infrastrukturo sodobnih družb, brez katere si skoraj ne moremo več predstavljati življenja. Naj gre za vsakdanjo komunikacijo med posamezniki, funkcioniranje celotnih držav in gospodarstev ali najsodobnejše znanstvene raziskave, vse dejavnosti danes temeljijo na internetnem omrežju. Internet tako razumljivo velja za eno najpomembnejših inovacij 20. stoletja. A kar se z današnjega vidika zdi samoumevno, v času zametkov nove tehnologije zagotovo ni bilo. Slovenija se lahko pohvali, da se je pred 30 leti priključila globalnemu internetu kot ena izmed 14 digitalno najbolj razvitih držav. To pa se je zgodilo v veliki meri zaradi znanja in inovativnosti pionirke interneta v svetovnem merilu, prof. dr. Borke Jerman Blažič, znanstvene svetnice in dolgoletne vodje Laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu "Jožef Stefan" ter predavateljice na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je letos prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo. A kljub zgodnjemu vstopu v internetni prostor, se novih komunikacijskih tehnologij le niso zelo hitro oprijeli. »Pri nas se je internet širil zelo počasi. 2005 je internet uporabljalo samo 15 odstotkov slovenske populacije. Široka uporaba interneta je rezultat predvsem zadnjih deset let,« pove prof. Borka Jerman Blažič. Za uspeh interneta po vsem svetu, na katerem sicer govorimo toliko različnih jezikov in pišemo v najrazličnejših pisavah, je bila ključna možnost, da internet podpira vso to jezikovno bogastvo in dejansko omogoča jezikovno pestro komunikacijo. Na tem področju pa je bila bistvenega pomena rešitev za podporo znakov, ki jih angleščina ne pozna, in prav na tem področju je dr. Jerman Blažič v globalnem smislu opravila pionirsko delo. Po njeni zaslugi smo tako hitro, že v devetdesetih, dobili slovensko tipkovnico, pred nekaj leti pa je dr. Jerman Blažič, pred nekaj let pa je poskrbela še za posodobitev tega temeljnega orodja za pisanje. Med rešitvami, ki jih je razvijala, so tudi videokonferenčne komunikacije, ki so v zdaj, času pandemije postale vseprisotne, ter varno elektronsko podpisovanje. Prav številne nove možnosti uporabe interneta so podprle njegov nagli razmah. V katere smeri se bo razvijal v prihodnje, pa ostaja odprto vprašanje. Na eni strani mu namreč grozi fragmentacija, na drugi bo bolj varna uporaba interneta zahtevala veliko znanja in truda. »Nova strategija Evropske unije za zagotovitev kibernetske varnosti je izjemno zahtevna in zelo stroga. Med drugim bo zahtevala, da mora vsak, ki ponuja registracijo domen, sporočiti, kdo je lastnik in kdo je odgovorni za tehnični vidik. Zasleduje logiko, da kdor bo imel ustrezno zaščiten digitalni trg, bo zmagovalec na tem področju.« Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru s Puhovo nagrajenko prof. dr. Borko Jerman Blažič. Foto: Stane Kocutar
Internet danes predstavlja temeljno infrastrukturo sodobnih družb, brez katere si skoraj ne moremo več predstavljati življenja. Naj gre za vsakdanjo komunikacijo med posamezniki, funkcioniranje celotnih držav in gospodarstev ali najsodobnejše znanstvene raziskave, vse dejavnosti danes temeljijo na internetnem omrežju. Internet tako razumljivo velja za eno najpomembnejših inovacij 20. stoletja. A kar se z današnjega vidika zdi samoumevno, v času zametkov nove tehnologije zagotovo ni bilo. Slovenija se lahko pohvali, da se je pred 30 leti priključila globalnemu internetu kot ena izmed 14 digitalno najbolj razvitih držav. To pa se je zgodilo v veliki meri zaradi znanja in inovativnosti pionirke interneta v svetovnem merilu, prof. dr. Borke Jerman Blažič, znanstvene svetnice in dolgoletne vodje Laboratorija za odprte sisteme in mreže na Institutu "Jožef Stefan" ter predavateljice na ljubljanski Ekonomski fakulteti, ki je letos prejela Puhovo nagrado za življenjsko delo. A kljub zgodnjemu vstopu v internetni prostor, se novih komunikacijskih tehnologij le niso zelo hitro oprijeli. »Pri nas se je internet širil zelo počasi. 2005 je internet uporabljalo samo 15 odstotkov slovenske populacije. Široka uporaba interneta je rezultat predvsem zadnjih deset let,« pove prof. Borka Jerman Blažič. Za uspeh interneta po vsem svetu, na katerem sicer govorimo toliko različnih jezikov in pišemo v najrazličnejših pisavah, je bila ključna možnost, da internet podpira vso to jezikovno bogastvo in dejansko omogoča jezikovno pestro komunikacijo. Na tem področju pa je bila bistvenega pomena rešitev za podporo znakov, ki jih angleščina ne pozna, in prav na tem področju je dr. Jerman Blažič v globalnem smislu opravila pionirsko delo. Po njeni zaslugi smo tako hitro, že v devetdesetih, dobili slovensko tipkovnico, pred nekaj leti pa je dr. Jerman Blažič, pred nekaj let pa je poskrbela še za posodobitev tega temeljnega orodja za pisanje. Med rešitvami, ki jih je razvijala, so tudi videokonferenčne komunikacije, ki so v zdaj, času pandemije postale vseprisotne, ter varno elektronsko podpisovanje. Prav številne nove možnosti uporabe interneta so podprle njegov nagli razmah. V katere smeri se bo razvijal v prihodnje, pa ostaja odprto vprašanje. Na eni strani mu namreč grozi fragmentacija, na drugi bo bolj varna uporaba interneta zahtevala veliko znanja in truda. »Nova strategija Evropske unije za zagotovitev kibernetske varnosti je izjemno zahtevna in zelo stroga. Med drugim bo zahtevala, da mora vsak, ki ponuja registracijo domen, sporočiti, kdo je lastnik in kdo je odgovorni za tehnični vidik. Zasleduje logiko, da kdor bo imel ustrezno zaščiten digitalni trg, bo zmagovalec na tem področju.« Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru s Puhovo nagrajenko prof. dr. Borko Jerman Blažič. Foto: Stane Kocutar
Digitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo - igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so na primer nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška, pri Aksiomi so jih izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Yanis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakorkoli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe. Kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, se je prvi prelom zgodil s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več kot imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najbolj ranljivi tisti mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni prekomernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covid-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso produkti, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v ZDA in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je trenutno na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro prijele in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali?Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.
Digitalne informacijsko komunikacijske tehnologije močno vplivajo na naša življenja. Pametni telefon je naprava, brez katere ne gre več. To se je zgodilo tudi zato, ker njen dizajn posnema najbolj zasvoljivo napravo - igralni avtomat. To poudarja španska tehnološka novinarka in pisateljica Marta Peirano, ki je o negativnih posledicah, kot so na primer nadzor, polarizacija in radikalizacija, razpravljala na pogovorih (re)programiranje – Strategije z samoregulacijo. Pogovori, ki so med epidemijo potekali prek zaslonov in v živo v Kino Šiška, pri Aksiomi so jih izdali tudi v knjižni obliki, se boleče dotikajo naših lastnih izkušenj z negativnimi učinki spletnega ekosistema. Veliko je negativnih učinkov rabe tehnologije, vzrok za to ni nujno v tehnologiji kot taki, temveč v sistemu, ki ga Yanis Varufakis denimo poimenuje tehnofevdalizem, Vladan Joler pa novi ekstraktivizem. Kakorkoli ga že poimenujemo, ena od posledic delovanja sistema, od naprav do aplikacij, je vse večja pojavnost nekemičnih zasvojenosti. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nedavno pripravil nacionalno konferenco o nekemičnih zasvojenostih, saj jih prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv. Ko govorimo o problematiki povezani z uporabo digitalnih tehnologij, moramo imeti v mislih, da smo v zadnjih dveh desetletjih priča res strmemu vzponu uporabe. Kot pravi psihologinja in komunikologinja dr. Špela Selak, se je prvi prelom zgodil s popularizacijo družbenih medijev, druga pomembna točka pa je raba pametnih telefonov. Več kot imajo različna podjetja podatkov o nas, lažje nas opozorijo na vsebine, ki so nam pomembne in nas pritegnejo, več pozornosti namenjamo zaslonom in večja je verjetnost, da bomo napravo težje odložili iz rok. Raziskovalka Katja K. Ošljak, ustanoviteljica in direktorica Zavoda za digitalno vzgojo Vsak pravi, da je to zagotovo problematičen vidik digitalne ekonomije. Kot poudarja, so najbolj ranljivi tisti mladi, ki so slabše vpeti v socialne strukture, saj so bolj izpostavljeni prekomernim rabam. Tehnologije so med epidemijo postale edini prostor izobraževanja in socializacije, igre in zabave. Da je to pomenilo izjemno kršenje zasebnosti pravic otrok, v najnovejšem poročilu ogotavlja organizacija Human Rights Watch. V naglici, da bi otrokom omogočile izobraževanje na daljavo z virtualnimi učilnicami med pandemijo covid-19, številne države niso preverile, ali so njihova priporočila glede izobraževalne tehnologije za otroke varna za uporabo. Otroci vendarle niso produkti, ki bi jih hoteli nenehno meriti in nadzorovati, opozarja Katja K. Ošljak. Tudi v Sloveniji so se množično uporabljale rešitve, ki so sicer zagotovile pravico do izobraževanja, so pa kršile pravico do zasebnosti. Programska oprema, ki jo vsak dan uporablja na milijarde ljudi, ima v sebi vgrajene tudi kapitalistične ideologije tistih, ki jo ustvarjajo. Prihaja namreč iz podjetniške kulture z rastjo obsedene Silicijeve doline v ZDA in hoče to, kar hočejo njeni ustvarjalci: več. To opozarja umetnik in programer Ben Grosser, ki se že več kot desetletje ukvarja s proučevanjem, kako programska oprema aktivira željo po več. Njegova razstava je trenutno na ogled v Aksiomi, v njej pa raziskuje, kakšen bi bil svet s progamsko opremo za manj. Ker so se storitve tako hitro prijele in zrasle, nismo imeli časa razmisliti, ali so sploh lahko drugačne in kakšne bi bile? Kako bi se mi počutili, ko bi jih uporabljali?Kakšne družbene učinke bi imele? Ben Grosser pravi, da nimamo digitalnega javnega prostora in nimamo alternativ. Regulacija spletnih gigantov pa se po njegovem v Združenih državah Amerike ne bo zgodila. Kot pravi, vse svoje upe polaga v Evropsko unijo.
To, da so današnji mladostniki vse bolj spletni, ne pa tudi najbolj spretni, kar se varne in uravnotežene rabe tiče, je vse bolj vidno iz raziskav ter primerov vsakdana, ki kažejo kako zelo zasvojljiv je digitalni svet, ki vse bolj kvarno vpliva na resničnost življenja mladih, njihovo samopodobo in odnose. O spletni odvisnosti v debati z dijaki Gimnazije Kranj in psihologinjo Špelo Reš iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
To, da so današnji mladostniki vse bolj spletni, ne pa tudi najbolj spretni, kar se varne in uravnotežene rabe tiče, je vse bolj vidno iz raziskav ter primerov vsakdana, ki kažejo kako zelo zasvojljiv je digitalni svet, ki vse bolj kvarno vpliva na resničnost življenja mladih, njihovo samopodobo in odnose. O spletni odvisnosti v debati z dijaki Gimnazije Kranj in psihologinjo Špelo Reš iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Sodobne družbe se vse bolj polarizirajo. Pripravljenosti za dialog o najrazličnejših, tudi izredno pomembnih družbenih vprašanjih je čedalje manj. Zdi se, da argumentom, s katerimi se v izhodišču ne strinjamo, vse bolj stežka resnično prisluhnemo. Pandemija je številne obstoječe težave še izdatno poglobila in zaostrila družbene napetosti. Vzporedno se hitro povečuje tudi radikalizacija v smeri nasilja. Vprašanjem, kaj tovrstno radikalizacijo pravzaprav poganja, kako se kaže in kako se tega pojava najustrezneje lotiti pri nas, se posveča knjiga z Radikalizacija v smeri nasilja: temeljni koncepti, izbrani tuji pristopi in primer Slovenije. "Naše družbe so po koncu hladne zaživele v nekem mirnem mehurčku, kjer se je zdelo, da ne bo več vojn in konfliktov. Toda v zadnjih petih, desetih letih pa zaradi terorizma in nenazadnje zaradi covid krize prehajamo v višjo stopnjo polarizacije in radikalizacije," je poudaril prof. dr. Iztok Prezelj z ljubljanske Fakultete za družbene vede. "To se v Sloveniji kaže v zelo blagi obliki, v zelo močni trenutno v Združenih državah Amerike, pa tudi po Evropi." Pomembno vlogo v teh trendih ima tudi sodobna komunikacija prek spleta. "V 20. stoletju smo odkrili paralelni svet, ki je digitalni svet in ki je na začetku obljubljal tisto našo izgubljeno popolno svobodo, h kateri vsak posameznik stremi, kjer ne bi bili omejevani s pravili vsakdanjega življenja," izpostavlja vpliv spleta prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. "Demokracija je sistem pravil, ki nas omejuje v našem osebnem svobodnem vedenju, da lahko sobivamo in živimo kakovostno in dolgo življenje. V digitalnem svetu se je tudi s tem, da lahko zakrijemo svojo identiteto, zgodilo to, da smo se počutili popolnoma svobodni, predvsem pa nenadzorovani. Zaradi tega se je toliko gneva in čustev zvalilo prav v to okolje. Ljudje se nikoli ne obnašajo tako v resničnem svetu, kot to počnejo, ko so avatarji na Twitterju." "Zdaj imamo na izbiro samo dve stvari: ali se na novo naučimo novih pravil, jih dogovorimo in utrdimo ali pa zmanjšamo pričakovanja o kakovosti našega vsakdanjega življenja in živimo malo bolj svobodno, malo bolj čustveno, verjetno pa tudi malo manj varno." Foto: Pixabay/Engin Akyurt
Sodobne družbe se vse bolj polarizirajo. Pripravljenosti za dialog o najrazličnejših, tudi izredno pomembnih družbenih vprašanjih je čedalje manj. Zdi se, da argumentom, s katerimi se v izhodišču ne strinjamo, vse bolj stežka resnično prisluhnemo. Pandemija je številne obstoječe težave še izdatno poglobila in zaostrila družbene napetosti. Vzporedno se hitro povečuje tudi radikalizacija v smeri nasilja. Vprašanjem, kaj tovrstno radikalizacijo pravzaprav poganja, kako se kaže in kako se tega pojava najustrezneje lotiti pri nas, se posveča knjiga z Radikalizacija v smeri nasilja: temeljni koncepti, izbrani tuji pristopi in primer Slovenije. "Naše družbe so po koncu hladne zaživele v nekem mirnem mehurčku, kjer se je zdelo, da ne bo več vojn in konfliktov. Toda v zadnjih petih, desetih letih pa zaradi terorizma in nenazadnje zaradi covid krize prehajamo v višjo stopnjo polarizacije in radikalizacije," je poudaril prof. dr. Iztok Prezelj z ljubljanske Fakultete za družbene vede. "To se v Sloveniji kaže v zelo blagi obliki, v zelo močni trenutno v Združenih državah Amerike, pa tudi po Evropi." Pomembno vlogo v teh trendih ima tudi sodobna komunikacija prek spleta. "V 20. stoletju smo odkrili paralelni svet, ki je digitalni svet in ki je na začetku obljubljal tisto našo izgubljeno popolno svobodo, h kateri vsak posameznik stremi, kjer ne bi bili omejevani s pravili vsakdanjega življenja," izpostavlja vpliv spleta prof. dr. Branko Lobnikar z mariborske Fakultete za varnostne vede. "Demokracija je sistem pravil, ki nas omejuje v našem osebnem svobodnem vedenju, da lahko sobivamo in živimo kakovostno in dolgo življenje. V digitalnem svetu se je tudi s tem, da lahko zakrijemo svojo identiteto, zgodilo to, da smo se počutili popolnoma svobodni, predvsem pa nenadzorovani. Zaradi tega se je toliko gneva in čustev zvalilo prav v to okolje. Ljudje se nikoli ne obnašajo tako v resničnem svetu, kot to počnejo, ko so avatarji na Twitterju." "Zdaj imamo na izbiro samo dve stvari: ali se na novo naučimo novih pravil, jih dogovorimo in utrdimo ali pa zmanjšamo pričakovanja o kakovosti našega vsakdanjega življenja in živimo malo bolj svobodno, malo bolj čustveno, verjetno pa tudi malo manj varno." Foto: Pixabay/Engin Akyurt
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik bo zato v orjaški prednosti. Na drugi strani Kitajska dela velike korake naprej na področju razvoja kvantnih satelitov, s pomočjo katerih si bo lahko zagotovila varno komunikacijo. Se nam torej obeta kvantni preskok? In kdaj? Kaj pravzaprav pomeni za sodobno, na digitalnih informacijah utemeljeno družbo? Foto: PeteLinforth
Napovedi o prihodu kvantnega računalnika spremljajo opozorila, kako uničujoče posledice bo imel za vse digitalne informacije, saj bo v trenutku lahko razbil enkripcijo, ki danes ščiti podatke, ki potujejo po svetovnem spletu. Kdor koli bo uspel sestaviti prvi pravi kvantni računalnik bo zato v orjaški prednosti. Na drugi strani Kitajska dela velike korake naprej na področju razvoja kvantnih satelitov, s pomočjo katerih si bo lahko zagotovila varno komunikacijo. Se nam torej obeta kvantni preskok? In kdaj? Kaj pravzaprav pomeni za sodobno, na digitalnih informacijah utemeljeno družbo? Foto: PeteLinforth
Količina digitalnih podatkov, ki jih ljudje proizvajamo, se v vrtoglavo naglem tempu dviguje v višave. Nemoteno delovanje sodobne digitalne civilizacije je že povsem odvisno od teh podatkov, da so ti varno shranjeni in obenem dostopni v trenutku, ko jih potrebujemo, pa naj gre tu za povsem običajne ljudi ali za najkompleksnejše sisteme. Prav nič presenetljivo zato ni, da v zadnjih letih tudi vse večji in večji podatkovni centri rastejo kot gobe po dežju. Najava gradnje največjega svetovnega podatkovnega centra, ki naj bi zrasel v mestecu Ballangen na severu Norveške in ki naj bi dosegel zmogljivost enega gigawatta, pa potiska velikostno letvico na povsem novo ravan. Ni pa to prvi tovrstni center, ki raste na skrajnem severu. Postaja morda Arktika novo središče za velike podatkovne centre?
Količina digitalnih podatkov, ki jih ljudje proizvajamo, se v vrtoglavo naglem tempu dviguje v višave. Nemoteno delovanje sodobne digitalne civilizacije je že povsem odvisno od teh podatkov, da so ti varno shranjeni in obenem dostopni v trenutku, ko jih potrebujemo, pa naj gre tu za povsem običajne ljudi ali za najkompleksnejše sisteme. Prav nič presenetljivo zato ni, da v zadnjih letih tudi vse večji in večji podatkovni centri rastejo kot gobe po dežju. Najava gradnje največjega svetovnega podatkovnega centra, ki naj bi zrasel v mestecu Ballangen na severu Norveške in ki naj bi dosegel zmogljivost enega gigawatta, pa potiska velikostno letvico na povsem novo ravan. Ni pa to prvi tovrstni center, ki raste na skrajnem severu. Postaja morda Arktika novo središče za velike podatkovne centre?
Na Javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu so se ta teden posvetili socialnim omrežjem ter aplikacijam za pametne telefone. S pomočjo strokovnjaka Kristijana Rehsmanna so otroci, učitelji ter starši spoznali možnosti in nevarnosti spleta in digitalne komunikacije. Kapelski pasijon- eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Uredila: Erich Prunč (Inštitut za prevajalske vede Univerze v Gradcu) in Matija Ogrin (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU). Predstavitev v farni dvorani v Železni Kapli sta sooblikovala Cerkveni pevski zbor in Igralska skupina SPD Zarja z odlomki iz Kapelskega pasijona. Rimski kamniti spomeniki so zbudili pozornost znanstvenih raziskovalcev univerze Alpe Jadran v Celovcu. V prispevku s postankom pri sosedih se bomo ustavili na izbranih prizoriščih. http://slovenci.orf.at
Na Javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu so se ta teden posvetili socialnim omrežjem ter aplikacijam za pametne telefone. S pomočjo strokovnjaka Kristijana Rehsmanna so otroci, učitelji ter starši spoznali možnosti in nevarnosti spleta in digitalne komunikacije. Kapelski pasijon- eno največjih odkritij starejšega slovenskega slovstva in slovenske dramatike zadnjih let. Uredila: Erich Prunč (Inštitut za prevajalske vede Univerze v Gradcu) in Matija Ogrin (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU). Predstavitev v farni dvorani v Železni Kapli sta sooblikovala Cerkveni pevski zbor in Igralska skupina SPD Zarja z odlomki iz Kapelskega pasijona. Rimski kamniti spomeniki so zbudili pozornost znanstvenih raziskovalcev univerze Alpe Jadran v Celovcu. V prispevku s postankom pri sosedih se bomo ustavili na izbranih prizoriščih. http://slovenci.orf.at
Temeljna potreba človeka, temeljna potreba vsakega izmed nas je, da bi nekomu pripadal, da bi se ob nekom počutil dobro, lepo in varno, da bi bil priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen. Da bi zadostili temu najglobljemu hrepenenju, smo pripravljeni narediti marsikaj. Prav gotovo si tudi zaradi vsega tega tako zelo prizadevamo, da bi bili uspešni, prepoznani, da bi nekaj dosegli v svojem delovanju ali karieri: da bi se morda znašli v soju žarometov, zasuti z aplavzom, dosegli takšno ali drugačno priznanje … Nenazadnje je sodobna kultura popolnoma usmerjena v promocijo samega sebe z neprestanim objavljanjem sebe in svojih fotografij – selfijev ali v nerodnem slovenskem prevodu – sebkov. Vse to in še marsikaj drugega počnemo, samo zato, da bi zadosti najglobljemu notranjemu hrepenenju – da bi bili ljubljeni. Zakaj? Ker je preprosto to temeljenja potreba vsakega človeka, saj smo bitja odnosov. Prav zato biti priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen, pomeni izpolnitev, ki pa se lahko zgodi samo v pristnih odnosih. Prav tega pa nam danes še kako primanjkuje. Kljub vsem povezavam, ki nam jih omogoča digitalno komuniciranje...
Temeljna potreba človeka, temeljna potreba vsakega izmed nas je, da bi nekomu pripadal, da bi se ob nekom počutil dobro, lepo in varno, da bi bil priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen. Da bi zadostili temu najglobljemu hrepenenju, smo pripravljeni narediti marsikaj. Prav gotovo si tudi zaradi vsega tega tako zelo prizadevamo, da bi bili uspešni, prepoznani, da bi nekaj dosegli v svojem delovanju ali karieri: da bi se morda znašli v soju žarometov, zasuti z aplavzom, dosegli takšno ali drugačno priznanje … Nenazadnje je sodobna kultura popolnoma usmerjena v promocijo samega sebe z neprestanim objavljanjem sebe in svojih fotografij – selfijev ali v nerodnem slovenskem prevodu – sebkov. Vse to in še marsikaj drugega počnemo, samo zato, da bi zadosti najglobljemu notranjemu hrepenenju – da bi bili ljubljeni. Zakaj? Ker je preprosto to temeljenja potreba vsakega človeka, saj smo bitja odnosov. Prav zato biti priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen, pomeni izpolnitev, ki pa se lahko zgodi samo v pristnih odnosih. Prav tega pa nam danes še kako primanjkuje. Kljub vsem povezavam, ki nam jih omogoča digitalno komuniciranje...
Zakaj si tako močno prizadevamo, da bi bili uspešni, prepoznani, da bi nekaj dosegli v svojem delovanju ali karieri? Zakaj je marsikomu do tega, da bi se znašel v soju žarometov, bil privzdignjen ob aplavzu, dosegli takšno ali drugačno odlikovanje, pokal ali priznanje? Čemu je sodobna kultura popolnoma usmerjena v promocijo samega sebe z neprestanim objavljanjem sebe in svojih fotografij? Zakaj toliko vsega tega vrtenja okoli sebe? Marsikaj od tega počnemo, samo zato, da bi zadostili svojemu najglobljemu notranjemu hrepenenju – da bi bili ljubljeni. Temeljena potreba človeka, temeljna potreba vsakega izmed nas je, da bi nekomu pripadal, da bi se ob nekom počutil dobro, lepo in varno, da bi bil priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen. Zato, da bi zadostili temu najglobljemu hrepenenju, smo žal pripravljeni narediti marsikaj. Toda, da sem lahko zares priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen, se lahko zgodi le v iskrenih, odprtih in pristnih odnosih. Prav tega pa nam danes še kako primanjkuje. Kljub vsem povezavam, ki nam jih omogoča digitalno komuniciranje, smo lahko vse bolj in bolj osamljeni, zaradi česar se občutek neljubljenosti samo še krepi. Navadno sicer skušamo pred tem bežati tako, da iščemo različne potrditve pri drugih, se zakopljemo v delo, ali želimo to utišati in zadušiti s takšno ali drugačno omamo – samo, da ne bi čutili bolečine, ki izvira iz osamljenosti ali celo občutka nevrednosti in neljubljenosti. Bogoslužje današnje nedelje, ko se spominjamo Jezusovega krsta v Jordanu, kaže v nasprotni smeri: da se zavem, da sem ljubljen. Da me ima Bog rad. Da se zavem, da sem ljubljen v Božjih očeh. Besede, ki jih Bog Oče izreže Jezusu: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje,« veljajo tudi vsakemu izmed nas. Vprašanje je le, če si upam to verjeti, če zmorem v svojem razumu in svojem čutenju sprejeti in dojeti, da sem Bogu pomemben, da me ima rad takšnega, kakršen sem – tudi z mojimi napakami in slabostmi. Da me torej ljubi – in to zastonj. Da se mi ni treba truditi, da bi si zaslužil njegovo ljubezen s tem, da moram biti priden in zadostiti nekim njegovim normam in pravilom. Ne – rad me ima takšnega, kakršen sem. In, ko se zavem, da sem ljubljen, potem se prav zaradi tega trudim delati dobro, saj to dobro najprej prejemam od Boga. Prvi korak na tej poti pa je prav gotovo ta, da začenjam v globini svojega bitja vse bolj dojemati, sprejemati in verjeti, da te besede veljajo tudi zame: »Ti si moj ljubljeni sin, ti si moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje – rad te imam.«
Zakaj si tako močno prizadevamo, da bi bili uspešni, prepoznani, da bi nekaj dosegli v svojem delovanju ali karieri? Zakaj je marsikomu do tega, da bi se znašel v soju žarometov, bil privzdignjen ob aplavzu, dosegli takšno ali drugačno odlikovanje, pokal ali priznanje? Čemu je sodobna kultura popolnoma usmerjena v promocijo samega sebe z neprestanim objavljanjem sebe in svojih fotografij? Zakaj toliko vsega tega vrtenja okoli sebe? Marsikaj od tega počnemo, samo zato, da bi zadostili svojemu najglobljemu notranjemu hrepenenju – da bi bili ljubljeni. Temeljena potreba človeka, temeljna potreba vsakega izmed nas je, da bi nekomu pripadal, da bi se ob nekom počutil dobro, lepo in varno, da bi bil priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen. Zato, da bi zadostili temu najglobljemu hrepenenju, smo žal pripravljeni narediti marsikaj. Toda, da sem lahko zares priznan, sprejet, predvsem pa ljubljen, se lahko zgodi le v iskrenih, odprtih in pristnih odnosih. Prav tega pa nam danes še kako primanjkuje. Kljub vsem povezavam, ki nam jih omogoča digitalno komuniciranje, smo lahko vse bolj in bolj osamljeni, zaradi česar se občutek neljubljenosti samo še krepi. Navadno sicer skušamo pred tem bežati tako, da iščemo različne potrditve pri drugih, se zakopljemo v delo, ali želimo to utišati in zadušiti s takšno ali drugačno omamo – samo, da ne bi čutili bolečine, ki izvira iz osamljenosti ali celo občutka nevrednosti in neljubljenosti. Bogoslužje današnje nedelje, ko se spominjamo Jezusovega krsta v Jordanu, kaže v nasprotni smeri: da se zavem, da sem ljubljen. Da me ima Bog rad. Da se zavem, da sem ljubljen v Božjih očeh. Besede, ki jih Bog Oče izreže Jezusu: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje,« veljajo tudi vsakemu izmed nas. Vprašanje je le, če si upam to verjeti, če zmorem v svojem razumu in svojem čutenju sprejeti in dojeti, da sem Bogu pomemben, da me ima rad takšnega, kakršen sem – tudi z mojimi napakami in slabostmi. Da me torej ljubi – in to zastonj. Da se mi ni treba truditi, da bi si zaslužil njegovo ljubezen s tem, da moram biti priden in zadostiti nekim njegovim normam in pravilom. Ne – rad me ima takšnega, kakršen sem. In, ko se zavem, da sem ljubljen, potem se prav zaradi tega trudim delati dobro, saj to dobro najprej prejemam od Boga. Prvi korak na tej poti pa je prav gotovo ta, da začenjam v globini svojega bitja vse bolj dojemati, sprejemati in verjeti, da te besede veljajo tudi zame: »Ti si moj ljubljeni sin, ti si moja ljubljena hči, nad teboj imam veselje – rad te imam.«