Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, Kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija), med njimi tudi TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Tokrat se predstavlja norveška televizija.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, Kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija), med njimi tudi TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Tokrat se predstavlja norveška televizija.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, Kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija), med njimi tudi TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Tokrat se predstavlja romunska televizija.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš (RTV Slovenija, ORF, Televizija Romunija, Norveška radiotelevizija, Radiotelevizija Portugalska, Kazahstanska Agencija Khaber, Francoska televizija in RT Srbija), med njimi tudi TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Tokrat se predstavlja romunska televizija.
Infodromovci, današnja oddaja bo MAXI! Poleg voditelja bo z vami še Maks, ki poje. Skupaj se bomo odpravili tudi v gozd po praznično drevesce. Izvedeli boste, zakaj nekateri prebivalci turčije bežijo iz svoje države. Otroška poročevalca sta preverila, kako je potekalo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. V infogromu pa bodo mladi povedali, kaj sporočajo odraslim! Se gledamo 16.40!
Infodromovci, današnja oddaja bo MAXI! Poleg voditelja bo z vami še Maks, ki poje. Skupaj se bomo odpravili tudi v gozd po praznično drevesce. Izvedeli boste, zakaj nekateri prebivalci turčije bežijo iz svoje države. Otroška poročevalca sta preverila, kako je potekalo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije. V infogromu pa bodo mladi povedali, kaj sporočajo odraslim! Se gledamo 16.40!
Poletni pozdrav je glasbena oddaja namenjena narodno zabavni glasbi z voditeljico Darjo Gajšek. Poletno sproščeni se predstavljajo glasbeniki različnih generacij ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe. Ker je ob njej nepogrešljiva, nam bo Darja v spremstvu glavnega gosta oddaje, zaigrala na harmoniko na izbrano tematiko posamezne oddaje. V sodelovanju z glasbenimi gosti oddaje bomo izbirali Naj spot oddaje Poletni pozdrav. Tema prve oddaje Poletni pozdrav je veselica. In kar 55 let veselice doma in po svetu ustvarja legendarni Alpski kvintet, od tega jih kar 50 let tudi sam vodja ansambla, baritonist in basist, Janez Per. Alpskem kvintetu se bo v studiu pridružili tudi odlični Mladi Dolenjci, kot najmlajša generacija pa člani zasedbe Marcela IN. Videli in slišali pa boste tudi prve štiri videospote, ki se potegujejo za naziv Naj spot poletja. Darja Gajšek je glasbenica, glasbena učiteljica in televizijska voditeljica, ki časa, ko s harmoniko opasana, prijazno besedo, pesmijo in širokim nasmehom odeta, ne deli na zasebnega in službenega. Po sedmih letih vodenja Slovenskega pozdrava s sovoditeljem Blažem Švabom se veseli vodenja oddaje Poletni pozdrav, ki nam bo delala televizijsko družbo v poletnih petkovih večerih z izbranimi gosti narodnozabavne glasbe.
Poletni pozdrav je glasbena oddaja namenjena narodno zabavni glasbi z voditeljico Darjo Gajšek. Poletno sproščeni se predstavljajo glasbeniki različnih generacij ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe. Ker je ob njej nepogrešljiva, nam bo Darja v spremstvu glavnega gosta oddaje, zaigrala na harmoniko na izbrano tematiko posamezne oddaje. V sodelovanju z glasbenimi gosti oddaje bomo izbirali Naj spot oddaje Poletni pozdrav. Tema prve oddaje Poletni pozdrav je veselica. In kar 55 let veselice doma in po svetu ustvarja legendarni Alpski kvintet, od tega jih kar 50 let tudi sam vodja ansambla, baritonist in basist, Janez Per. Alpskem kvintetu se bo v studiu pridružili tudi odlični Mladi Dolenjci, kot najmlajša generacija pa člani zasedbe Marcela IN. Videli in slišali pa boste tudi prve štiri videospote, ki se potegujejo za naziv Naj spot poletja. Darja Gajšek je glasbenica, glasbena učiteljica in televizijska voditeljica, ki časa, ko s harmoniko opasana, prijazno besedo, pesmijo in širokim nasmehom odeta, ne deli na zasebnega in službenega. Po sedmih letih vodenja Slovenskega pozdrava s sovoditeljem Blažem Švabom se veseli vodenja oddaje Poletni pozdrav, ki nam bo delala televizijsko družbo v poletnih petkovih večerih z izbranimi gosti narodnozabavne glasbe.
Večkrat nagrajena dokumentarna oddaja kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Spoznali bomo pet »čistilk«, ki v Silicijevi dolini odstranjujejo z interneta vse, kar je ali naj bi bilo sporno. Srečamo pa tudi ljudi od vsepovsod, ki jim to »čiščenje« greni življenje. »Čistilka« mora vsak dan pregledati na tisoče podob in kratkih filmov, kar seveda pusti posledice na njeni duševnosti. Z njihovim delom je povezano tudi vprašanje, kaj loči umetnost od propagande ter definicija novinarstva. Kaj je za družbene medije ločnica med popolnoma odprtim in cenzuriranim prostorom?
Večkrat nagrajena dokumentarna oddaja kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Spoznali bomo pet »čistilk«, ki v Silicijevi dolini odstranjujejo z interneta vse, kar je ali naj bi bilo sporno. Srečamo pa tudi ljudi od vsepovsod, ki jim to »čiščenje« greni življenje. »Čistilka« mora vsak dan pregledati na tisoče podob in kratkih filmov, kar seveda pusti posledice na njeni duševnosti. Z njihovim delom je povezano tudi vprašanje, kaj loči umetnost od propagande ter definicija novinarstva. Kaj je za družbene medije ločnica med popolnoma odprtim in cenzuriranim prostorom?
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. 20 letna študentka ekonomije Maja Kosi je svojo podjetniško pot pričela pri komaj 15. letih; izziv je, kljub veliki konkurenci na trgu, našla v modnih dodatkih za pse. Sprva je pasje šale, rutice, ovratnice in igrače izdelovala bolj za hobi, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Ustvarila je blagovno znamko Doggy Lilly in odprla lastno spletno trgovino ter začela osvajati tuje trge. Svoje izdelke je doslej prodala že v več kot 35 držav po vsem svetu, največ v ZDA. Mlada podjetnica obožuje izzive in pogumno sledi načelu, da je mogoči doseči vse, če si pripravljen vložiti čas, energijo in vztrajati do konca. Načrtuje tudi razširitev ponudbe za mačke.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. 20 letna študentka ekonomije Maja Kosi je svojo podjetniško pot pričela pri komaj 15. letih; izziv je, kljub veliki konkurenci na trgu, našla v modnih dodatkih za pse. Sprva je pasje šale, rutice, ovratnice in igrače izdelovala bolj za hobi, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Ustvarila je blagovno znamko Doggy Lilly in odprla lastno spletno trgovino ter začela osvajati tuje trge. Svoje izdelke je doslej prodala že v več kot 35 držav po vsem svetu, največ v ZDA. Mlada podjetnica obožuje izzive in pogumno sledi načelu, da je mogoči doseči vse, če si pripravljen vložiti čas, energijo in vztrajati do konca. Načrtuje tudi razširitev ponudbe za mačke.
Orkester vrhunskih glasbenikov v sodelovanju z gostujočimi pevskimi zvezdniki in mladimi upi skrbi za čisto sveže izvedbe tako legendarnih hitov kot tudi novih pesmi vseh zvrsti slovenske glasbe - od popularne do narodno-zabavne - predvsem pa - vse v živo! V petek zvečer bosta v oddaji sodelovali ekipa šarmerjev (Rok Ferengja, Anej Piletič in Nika Zorjan) ter ekipa veseljakov (Oto Pestner, Dejan Vunjak in Lucija Selak). Pomerili se bosta v štirih zabavnih igrah iz 30-letne zgodovine slovenske glasbe. Za dobro vzdušje bo skrbel 13-članski spremljevalni band, ki bo izvajalce različnih glasbenih zvrsti spremljal v živo. V humornih prizorih bomo spoznali Maria Ćulibrka, Miho Brajnika in Jerneja Kogovška. V oddaji bodo (poleg tekmovalnih ekip) na odru še BQL, Vikend, Ivan Hudnik, Erosi, Jernej Tozon, Matija Bizjan, Gregor Gramc, Dejan Potočnik ter člana zasedbe MI2. Voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. Scenarista Jure Karas in Blaž Švab.
Orkester vrhunskih glasbenikov v sodelovanju z gostujočimi pevskimi zvezdniki in mladimi upi skrbi za čisto sveže izvedbe tako legendarnih hitov kot tudi novih pesmi vseh zvrsti slovenske glasbe - od popularne do narodno-zabavne - predvsem pa - vse v živo! V petek zvečer bosta v oddaji sodelovali ekipa šarmerjev (Rok Ferengja, Anej Piletič in Nika Zorjan) ter ekipa veseljakov (Oto Pestner, Dejan Vunjak in Lucija Selak). Pomerili se bosta v štirih zabavnih igrah iz 30-letne zgodovine slovenske glasbe. Za dobro vzdušje bo skrbel 13-članski spremljevalni band, ki bo izvajalce različnih glasbenih zvrsti spremljal v živo. V humornih prizorih bomo spoznali Maria Ćulibrka, Miho Brajnika in Jerneja Kogovška. V oddaji bodo (poleg tekmovalnih ekip) na odru še BQL, Vikend, Ivan Hudnik, Erosi, Jernej Tozon, Matija Bizjan, Gregor Gramc, Dejan Potočnik ter člana zasedbe MI2. Voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. Scenarista Jure Karas in Blaž Švab.
Na Televiziji Slovenija bomo od 30. septembra 2020 pa vse do 4. novembra 2020 predvajali šest novih slovenskih filmov. Cikel sodobnega slovenskega filma bo štartal v sredo, 30. 9. 2020, s filmom režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem. Sledijo Zgodovina ljubezni (režija Sonja Prosenc), Oroslan (Matjaž Ivanišin), Zgodbe iz kostanjevih gozdov (Gregor Božič), Jaz sem Frenk (Metod Pevec) in Izbrisana (Miha Mazzini). Vsi filmi bodo po prvem predvajanju na voljo na ogled tudi na TV portalu.
Na Televiziji Slovenija bomo od 30. septembra 2020 pa vse do 4. novembra 2020 predvajali šest novih slovenskih filmov. Cikel sodobnega slovenskega filma bo štartal v sredo, 30. 9. 2020, s filmom režiserja Andreja Košaka Vsi proti vsem. Sledijo Zgodovina ljubezni (režija Sonja Prosenc), Oroslan (Matjaž Ivanišin), Zgodbe iz kostanjevih gozdov (Gregor Božič), Jaz sem Frenk (Metod Pevec) in Izbrisana (Miha Mazzini). Vsi filmi bodo po prvem predvajanju na voljo na ogled tudi na TV portalu.
V Ponti Delgadi, glavnem mestu otoka Sao Miguel in Azorskega otočja, so odprli prvo mošejo. Na teh oddaljenih evropskih otokih, kjer je polno ognjenikov in kjer divjajo tropska neurja, je velika večina prebivalstva kristjanov, zato odprtje mošeje ne ostane neopaženo. Sosedje in domačini hodijo s pospešenim korakom mimo vrat, ki so med molitvijo vedno odprta. Očitno jim je ob kulturi, ki tudi na splošno straši Evropejce, neprijetno. Toda ta muslimanska skupnost je majhna in ne šteje niti 30 članov. Bissauec Califa Sila, nekdanji pripadnik portugalske vojske v kolonialni vojni, ki živi na otoku že deset let, je do nedavnega molil v svoji mali spalnici. Zdaj je postal desna roka imama Mamadouja Djala, ki je prišel iz Gvineje. Postala sta neločljiva prijatelja. Califa je razdvojen med Azore in Gvinejo Bissau, kjer ima dve ženi in štiri otroke. Zaradi svoje bolezni se ne more vrniti k njim, primanjkuje pa mu tudi denarja. Navezal se je na Azore in tudi na novega prijatelja, od katerega se je naučil marsikaj novega o veri. V sosednji ulici živi Samuel de Resendes, romantik, ki rad posluša vinilne plošče in piše pesmi. Samuel je protestant in edini sosed, ki se je upal pozanimati o muslimanski skupnosti. Po obisku mošeje je celo povabil Califo in Djala v svojo adventistično cerkev Sedmi dan. Kljub številnim razlikam so se o nečem vendarle strinjali ...
V Ponti Delgadi, glavnem mestu otoka Sao Miguel in Azorskega otočja, so odprli prvo mošejo. Na teh oddaljenih evropskih otokih, kjer je polno ognjenikov in kjer divjajo tropska neurja, je velika večina prebivalstva kristjanov, zato odprtje mošeje ne ostane neopaženo. Sosedje in domačini hodijo s pospešenim korakom mimo vrat, ki so med molitvijo vedno odprta. Očitno jim je ob kulturi, ki tudi na splošno straši Evropejce, neprijetno. Toda ta muslimanska skupnost je majhna in ne šteje niti 30 članov. Bissauec Califa Sila, nekdanji pripadnik portugalske vojske v kolonialni vojni, ki živi na otoku že deset let, je do nedavnega molil v svoji mali spalnici. Zdaj je postal desna roka imama Mamadouja Djala, ki je prišel iz Gvineje. Postala sta neločljiva prijatelja. Califa je razdvojen med Azore in Gvinejo Bissau, kjer ima dve ženi in štiri otroke. Zaradi svoje bolezni se ne more vrniti k njim, primanjkuje pa mu tudi denarja. Navezal se je na Azore in tudi na novega prijatelja, od katerega se je naučil marsikaj novega o veri. V sosednji ulici živi Samuel de Resendes, romantik, ki rad posluša vinilne plošče in piše pesmi. Samuel je protestant in edini sosed, ki se je upal pozanimati o muslimanski skupnosti. Po obisku mošeje je celo povabil Califo in Djala v svojo adventistično cerkev Sedmi dan. Kljub številnim razlikam so se o nečem vendarle strinjali ...
Film prikazuje bolgarsko družino, ki se je preselila na Češko. Sestri Aleks in Martina imata pri tem povsem različen pristop. Ena se skuša čim bolje vključiti v družbo, druga pa je do novega okolja ravnodušna, obiskuje bolgarsko šolo in se noče učiti češčine. Njuni starši so nekvalificirani delavci in želijo hčerkama boljše življenje, kot ga živijo sami. Jim bo uspelo?
Film prikazuje bolgarsko družino, ki se je preselila na Češko. Sestri Aleks in Martina imata pri tem povsem različen pristop. Ena se skuša čim bolje vključiti v družbo, druga pa je do novega okolja ravnodušna, obiskuje bolgarsko šolo in se noče učiti češčine. Njuni starši so nekvalificirani delavci in želijo hčerkama boljše življenje, kot ga živijo sami. Jim bo uspelo?
Šestčlanska kurdska družina Hasan Kalil je pred osmimi leti zaradi vojne zapustila dom in lepo življenje na severu Sirije. Romat je bila vzgojiteljica, mož Ismail pa krojač. V osmih letih po tem, ko so zbežali iz vojnega pekla, sta se rodila še dva otroka. Zdaj si v Sloveniji ustvarjajo novo življenje. Z njimi živita še dve sirski družini z veliko otroki. Vsi so prestali so enake težke dogodke in kljub različnim koreninam (dve družini sta kurdski, ena arabska) se odlično razumejo in si pomagajo. Otrok je veliko in na dvorišču je vedno živahno. Prijatelji, ki živijo v Nemčiji in na Nizozemskem, jih vabijo, naj se preselijo v dežele, v katerih je življenjska raven višja. A Romat meni, da so otroci v Sloveniji varni in jih lahko brez strahu pošilja v šolo. Njihovi sosedje nimajo predsodkov, vendar si ne eni ne drugi ne želijo srečanja. Stopiti iz varnega zavetja ožjega socialnega kroga in narediti korak k novim poznanstvom je izziv za sosede tako na eni kot na drugi strani ograje. Jim bo uspelo vzpostaviti stik in zaživeti kot običajni sosedje?
Šestčlanska kurdska družina Hasan Kalil je pred osmimi leti zaradi vojne zapustila dom in lepo življenje na severu Sirije. Romat je bila vzgojiteljica, mož Ismail pa krojač. V osmih letih po tem, ko so zbežali iz vojnega pekla, sta se rodila še dva otroka. Zdaj si v Sloveniji ustvarjajo novo življenje. Z njimi živita še dve sirski družini z veliko otroki. Vsi so prestali so enake težke dogodke in kljub različnim koreninam (dve družini sta kurdski, ena arabska) se odlično razumejo in si pomagajo. Otrok je veliko in na dvorišču je vedno živahno. Prijatelji, ki živijo v Nemčiji in na Nizozemskem, jih vabijo, naj se preselijo v dežele, v katerih je življenjska raven višja. A Romat meni, da so otroci v Sloveniji varni in jih lahko brez strahu pošilja v šolo. Njihovi sosedje nimajo predsodkov, vendar si ne eni ne drugi ne želijo srečanja. Stopiti iz varnega zavetja ožjega socialnega kroga in narediti korak k novim poznanstvom je izziv za sosede tako na eni kot na drugi strani ograje. Jim bo uspelo vzpostaviti stik in zaživeti kot običajni sosedje?
Saima iz pakistanske skupnosti je povabila Miguela, ki živi tik ob mošeji Pot k miru, na poseben dogodek ob ramazanu. Miguel se je s pakistansko skupnostjo več let prepiral zaradi hrupa. Njegovo stanovanje namreč meji na mošejo, na steno, pred katero je imam vsak dan nagovarjal vernike. Po posredovanju policije in predstavnikov občine so v mošeji steno zvočno izolirali, toda odnosi med sosedi so bili še vedno napeti. Tisti na drugi strani, priseljenci, imajo občutek, da so domačini do njih premalo strpni. Da je premalo zanimanja za njihovo kulturo. “Forum L'Hospitalet” skuša premagati te težave s pobudami za medsebojno spoznavanje in sobivanje.
Saima iz pakistanske skupnosti je povabila Miguela, ki živi tik ob mošeji Pot k miru, na poseben dogodek ob ramazanu. Miguel se je s pakistansko skupnostjo več let prepiral zaradi hrupa. Njegovo stanovanje namreč meji na mošejo, na steno, pred katero je imam vsak dan nagovarjal vernike. Po posredovanju policije in predstavnikov občine so v mošeji steno zvočno izolirali, toda odnosi med sosedi so bili še vedno napeti. Tisti na drugi strani, priseljenci, imajo občutek, da so domačini do njih premalo strpni. Da je premalo zanimanja za njihovo kulturo. “Forum L'Hospitalet” skuša premagati te težave s pobudami za medsebojno spoznavanje in sobivanje.
Dokumentarni film prikazuje zgodbo dveh ljudi iz bloka v Rijswijku, ki sama nikakor ne bi mogla živeti. Evert je priklenjen na invalidski voziček in je odvisen od drugih. Sosedje mu z veseljem pomagajo, on pa jim usluge vrača, kakor lahko. Rabiji iz Sirije, ki še ne govori dobro nizozemsko, na primer pomaga pri učenju jezika. Druga stanovalka, Ilknur, se je z otroki ravno vselila v blok in čaka, da se ji bo pridružil mož, ki je na zdravljenju v tujini. Bo premagal raka in se vrnil k družini v novo stanovanje? Ilknur v tem času pomaga sosedam v bloku. V skupnosti ljudi različnih narodnosti pa se neizogibno pojavijo tudi težave. So vsi enako odprti? Bodo dovolili, da se drugi vmešajo v njihovo življenje?
Dokumentarni film prikazuje zgodbo dveh ljudi iz bloka v Rijswijku, ki sama nikakor ne bi mogla živeti. Evert je priklenjen na invalidski voziček in je odvisen od drugih. Sosedje mu z veseljem pomagajo, on pa jim usluge vrača, kakor lahko. Rabiji iz Sirije, ki še ne govori dobro nizozemsko, na primer pomaga pri učenju jezika. Druga stanovalka, Ilknur, se je z otroki ravno vselila v blok in čaka, da se ji bo pridružil mož, ki je na zdravljenju v tujini. Bo premagal raka in se vrnil k družini v novo stanovanje? Ilknur v tem času pomaga sosedam v bloku. V skupnosti ljudi različnih narodnosti pa se neizogibno pojavijo tudi težave. So vsi enako odprti? Bodo dovolili, da se drugi vmešajo v njihovo življenje?
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. V epizodi, ki sta jo režirala Safia Kessas in Mathieu Neuprez, spremljamo Mubaraka in njegovo prizadevanje za pravico do azila v Belgiji. Mubaraku pomaga Danielle, ki je ena od 15.000 prostovoljcev državljanske platforme za podporo beguncem. Nesebično sprejme Mubaraka in druge, da bi jim pomagala in jih potolažila s toplino doma. Članom njene družine pa se včasih zdi, da je nanje pozabila. Sprejemanje beguncev je izkušnja, ki vas bo za vedno spremenila.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Hrvaški baptisti dobijo dovoljenje za prenovo zapuščene hiše v zagrebški četrti Gajnice, domačini pa hočejo prenovo preprečiti. V zagrebški soseski Gajnice je med stanovanjskimi bloki stala propadajoča hiša, v kateri je bila nekoč policijska postaja. Hiša je bila 30 let zapuščena, načel jo je zob časa. Hrvaški baptisti so dobili dovoljenje za prenovo hiše, v katero naj bi namestili azilante, vendar se lokalna skupnost s projektom ne strinja. Prebivalci se sprašujejo, kako bi bilo, če bi v njihovi soseščini živeli azilanti, skrbi jih varnost. Azilanti pa si skušajo urediti začasno prebivališče, najeti stanovanje, nekateri prostovoljno pomagajo na gradbišču. Hiša upanja, ki naj bi bila vključujoča, je povzročila spor. Prenovo so ustavili, prihodnost hiše je negotova.
Serija Novi sosedje pripoveduje zgodbe o ljudeh, ki so iz različnih vzrokov zapustili svoje domove in se skušajo vključiti v novo okolje. Hrvaški baptisti dobijo dovoljenje za prenovo zapuščene hiše v zagrebški četrti Gajnice, domačini pa hočejo prenovo preprečiti. V zagrebški soseski Gajnice je med stanovanjskimi bloki stala propadajoča hiša, v kateri je bila nekoč policijska postaja. Hiša je bila 30 let zapuščena, načel jo je zob časa. Hrvaški baptisti so dobili dovoljenje za prenovo hiše, v katero naj bi namestili azilante, vendar se lokalna skupnost s projektom ne strinja. Prebivalci se sprašujejo, kako bi bilo, če bi v njihovi soseščini živeli azilanti, skrbi jih varnost. Azilanti pa si skušajo urediti začasno prebivališče, najeti stanovanje, nekateri prostovoljno pomagajo na gradbišču. Hiša upanja, ki naj bi bila vključujoča, je povzročila spor. Prenovo so ustavili, prihodnost hiše je negotova.
