Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jaša je tolmun besed, stavkov in povedi. Posameznik, ki prebada svoje miselne mehurčke, da ne zaspi. Lakmusov papir svoje generacije.
Od sanj o 'drugi Švici' v kapitalizem brez človeškega obraza: tako se glasi naslov monografije, ki je – sicer v angleškem jeziku – izšla ob lanski okrogli obletnici slovenske osamosvojitve in ki opisuje verjetno enega najpomembnejših procesov od časov naše samostojnosti, in sicer temeljito ekonomsko preobrazbo Slovenije, ki pred tridesetimi leti ni začela prehajati le iz socializma v kapitalizem, ampak se je hkrati tudi prvič konstituirala kot samostojno nacionalno gospodarstvo. O tem, kako se ta proces umešča v širšo mednarodno perspektivo, na kakšen način je bila zasnovana slovenska gospodarska tranzicija tudi v primerjavi z ostalimi postsocialističnimi državami in kakšen sploh je ta kapitalizem, v katerega smo navsezadnje vstopili, se bomo v tokratnih Podobah znanja pogovarjali z avtorjem omenjene knjige, nekdanjim raziskovalcem na Inštitutu za novejšo zgodovino, zdaj pa direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, zgodovinarjem dr. Aleksandrom Lorenčičem, ki se že od svoje doktorske disertacije naprej ukvarja z različnimi aspekti sodobne gospodarske zgodovine, prav posebej pa slovenske tranzicije.
Na nočni radijski obisk prihaja mag. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske 2. gimnazije, ki ga 1. septembra letos ne bo v šolo. Dan prej se bo namreč upokojil, mi pa bomo izvedeli kateri so bili ključni izzivi obdobja njegovega ravnateljevanja. V nočnem nadaljevanju bomo izvedeli več ob obnovi gradu Podčetrtek, spoznali avtorja edine slovenske knjige o ne pretirano koristni a vsekakor izjemno zanimiv napravi imenovani klopotec, dodali nekaj utrinkov s koncerta zasedbe Toti big band in tik pred jutrom povabili v Prlekijo. Glasbeni opremljevalec bo Tinček Bradač, voditelj pa Stane Kocutar.
Več kot trideset let je bil naš tokratni Nedeljski gost Ivan Lorenčič ravnatelj Druge gimnazije v Mariboru, ene najbolj zaželenih, elitnih gimnazij v Slovenji. V njegovem času je šlo skozi programe, nekoč usmerjenega izobraževanja, danes pa gimnazijske programe, približno 5000 dijakov, veliko tudi tujih, tako iz zahodnih držav kot držav nekdanje Jugoslavije, saj je eno od vodil Druge tudi odprtost. Vmes, med dvema obdobjema ravnateljevanja, pa je bil sedem let tudi direktor Zavoda RS za šolstvo in v tem času pomagal postaviti temelje izobraževanja in vzgoje v Sloveniji.
Gost bo mag. Ivan Lorenčič, ravnatelj Druge gimnazije, ki se po treh desetletjih ravnateljevanja septembra upokojuje.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji.
Pred zasluženim odhodom v pokoj smo gostili dolgoletnega ravnatelja in ikono II. gimnazije Maribor, gospoda Ivana Lorenčiča.
Avtor dnevnika je dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor. Ko je pred mnogimi leti to postal prvič, se je, tako pravi sam, “branil z vsemi štirimi”. A imel je podporo kolegov, učiteljev, in je šlo. Na gimnazijah te dni poteka matura, potrebna je zbranost, še zdaleč pa ni to vse, kar zaznamuje ravnateljev dan. Pripravlja se na upokojitev. Svet šole je že imenoval njegovega naslednika.
Večerov Bob leta 2020 je letos pripadel profesorju in dolgoletnemu ravnatelju Druge gimnazije Maribor Ivanu Lorenčiču. Pripravil Kristijan Šmid.
Čeprav smo v preteklih mesecih veliko govorili o preobremenjenosti učencev, o financiranju zasebnega šolstva, o delovnem času učiteljev in o teži šolskih torbic, je Ivan Lorenčič prepričan, da bi morali pozornost nameniti drugim težavam v šolstvu: prenovi šolskih programov, učnih načrtov, splošne mature in spremembi vpisnih pogojev za prehod na višjo stopnjo izobraževanja. Beseda bo tekla tudi o avtoriteti učiteljev, novih generacijah dijakov in staršev, o njegovih izkušnjah s politiki in z vodenjem Zavoda RS za šolstvo v 90-ih letih prejšnjega stoletja. To ustanovo je vodil v času, ko sta se uvajali devetletka in splošna matura, torej ključni reformi slovenskega izobraževalnega sistema. Pred in potem je bil oz. je ravnatelj gimnazije, s katere prihajajo številni uspešni slovenski dijaki. O svojih izkušnjah ravnateljevanja je napisal knjigo Moje življenje z Drugo, sicer pa je tudi kot ravnatelj še vedno vpet v razprave in predloge prenove našega šolskega sistema.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
O obnovi in zagonu našega gospodarstva po koncu druge svetovne vojne
Tokratni gost oddaje je zborovodja in skladatelj Hilarij Lavrenčič iz Doberdoba, dobitnik letošnje nagrade Pavleta Merkuja, nagrade, ki jo drugo leto za dosežke na zborovskem področju podeljujeta Svet slovenskih organizacij in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst v okviru projekta Cantate. Doberdobski glasbenik je že vrsto let zborovodja Mešanega pevskega zbora Hrast Doberdob, sestava, ki se je uveljavil na pomembnih mednarodnih tekmovanjih, je korepetitor v opernem gledališču Giuseppe Verdi v Trstu in profesor harmonije na Glasbeni matici v Trstu in Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica. Kot zborovodja je utrl nove poti na področju dojemanja zborovske glasbe in je s svojim delom postal zgled mlajšim glasbenikom in dirigentom.
V oddaji Valovanje besed smo večerno pozornost tokrat namenili ljubezni … prav o njej piše Teodor Lorenčič v svoji pesniški zbirki O LJUBEZNI, ki smo jo predstavili skozi recital izbranih pesmi.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Verjetno ni slovenskega knjižničarja, bibliotekarja, založnika in podpornika knjižnic, ki bi ne poznal Darje Lavrenčič Vrabec in njenega prispevka k slovenski mladinski književnosti in knjižničarstvu. Danes zaposlena v Mestni knjižnici Ljubljana kot vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo ter vrsto let tudi kot vodja Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župančiča sodeluje pri številnih projektih tako znotraj knjižnice kot tudi v povezavi z drugimi institucijami. Ob obsežni bibliografiji in dolgem seznamu izvedenih predavanj jo odlikujejo izjemne osebnostne lastnosti in strokovne sposobnosti, zaradi katerih jo vabijo v mnoge odbore, komisije in žirije, v sodobnem jeziku pa jo tako lahko poimenujemo kar legenda mladinske književnosti in knjižničarstva. O njenem delu in ljubezni do branja in knjig več v tokratni oddaji Razkošje v glavi, v kateri se je z mag. Darjo Lavrenčič Vrabec pogovarjala Tadeja Bizilj.
Gost oddaje Valovanje besed je bil Teodor Lorenčič, ki je pred nekaj tedni izdal roman Anonimni. Gre za pripoved tako imenovanega "svobodnega duha", ki je izzvala različne odzive javnosti. Oddajo je pripravila Simona Kopinšek.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Priletni spetkov hišnik se po tednu premora se vrača na pozicijo. Ker potekajo novinarski dnevi, bo gostil primernega kamerada iz Severovzhoda. Nadarjeni mladi novinar, ki se je odločil, da to ne bo več, sliši na ime Jaša Lorenčič. Tudi Latrina je polna, poleg matematičnega kunilingusa predstavlja dve novi rubriki. Ena je za Gasilce, druga za čapce.
Anže Vrabec iz Volčje drage, jazzovski pianist in skladatelj, klaviaturist, dirigent, aranžer, ki deluje v različnih glasbenih zasedbah, njegov talent pa sta prepoznala tudi Metropole Orkest in Vince Mendoza, je tokrat naš prvi gost. In spomnili se bomo tudi njegovega prvega obiska v rubriki Mlad primorski talenti 4. oktobra leta 2007. Gost v nadaljevanju oddaje pa je zborovodja in skladatelj Hilarij Lavrenčič, dobitnik letošnje nagrade Pavel Merkú. Doberdobski glasbenik je že vrsto let zborovodja Mešanega pevskega zbora Hrast Doberdob, sestav, ki se je uveljavil na pomembnih mednarodnih tekmovanjih
Dr. Ivan Lorenčič, dolgoletni ravnatelj mariborske II. Gimnazije svoje delo opravlja z dušo in srcem. Kritičen do pretirano zaščitniških staršev in šolske politike priznava, da do dijakov, ki dosegajo izjemne učne uspehe tudi v mednarodnem merilu, čuti prav posebno odgovornost. Tudi zato se na čelu ene najzahtevnejših srednjih šol pri nas trudi, da jim zagotavljajo kar najboljše možnosti za razvoj.
V Priimkovni delavnici predstavljamo statistiko in nastanek priimkov ter objavljamo pogovore z nosilci obravnavanih priimkov. Če poznate ozadje svojega priimka, ste ga raziskovali, imate kakšno zanimivo zgodbo, povezano s svojim priimkom, potem vas vabimo, da sodelujete z nami. Predstavitev priimkov pripravljata profesor slovenščine Janez Keber in novinar Peter Močnik.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Knjižničarka Darja Lavrenčič Vrabec poda nasvete za branje.
Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek
Si predstavljate, kaj točno počne dirigent na odru? Veste, kaj pomeni korepetitor? In kakšen je proces dela v operni hiši, preden predstava zaživi pred občinstvom? Gostja nocojšnjega Nočnega obiska bo Mojca Lavrenčič, mlada nadarjena dirigentka, korepetitorka, pianistka in čembalistka. O njeni glasbeni poti, njenem pogledu na umetnost in o tem, kako se kot ženska spopada s še vedno večinsko moškim poklicem se bom pogovarjala Višnja Fičor.
Zdi se, da je stensko slikanje, ki se izvaja v tehniki al fresco, se pravi na sveže položen ali moker apneni omet, staro in razširjeno kot civilizacija sama. Ta pristop so, na primer, poznali in s pridom uporabljali že ob spodnjem toku reke Nil, še preden je Egipt dobil prvega faraona. S freskami so krasili templje v predkolumbovski Mehiki, ustvarjali pa so jih tudi zgodnji budisti v Indiji. Vsemu temu slikarskemu bogastvu navkljub pa menda ne pretiravamo veliko, če rečemo, da fresko danes asociativno najpogosteje povezujemo z evropskimi srednje- in zgodnjenovoveškimi cerkvami. Podobe Kristusovega rojstva in križevega pota, podobe device Marije in evangelistov, podobe stvarjenja sveta in poslednje sodbe nas nagovarjajo tako z zidov najbolj mogočnih katedral kakor s sten od Boga in zgodovine pozabljenih vaških cerkvic. In mi jih – v zadnjih desetletjih vse manj kot romarji in vse bolj kot turisti – pridno hodimo gledat s fotografskim aparatom v rokah. V njih prepoznavamo prve prave umetnine, nastale na tleh stare celine po propadu starega Rima, v njih prepoznavamo začetke tistega razvojnega loka likovne umetnosti, ki bo navsezadnje pripeljal do Picassa, Magritta ali Chagalla. Ob tem pa smemo domnevati, da so ljudje, ki so v 14., 15. ali 16. stoletju hodili v cerkve, freske vendarle videli nekoliko drugače, kakor jih vidimo mi. Toda: kako natanko? - Prav to vprašanje nas je zaposlovalo v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, dr. Mijo Oter Gorenčič, ki jo mirno lahko označimo za eno najboljših poznavalk starejšega stenskega slikarstva na Slovenskem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: dr. Mija Oter Gorenčič med terenskimi raziskavami v Crngrobu (iz gostjinega osebnega arhiva)
La valle del Vipacco è nota per le violente raffiche di bora, il forte vento che da sempre detta alla popolazione di questa parte della Slovenia come erigere le proprie costruzioni. Ne è ben consapevole il locale architetto Marko Lavrenčič, che proprio nella valle del Vipacco e più in genere nel Litorale, ha al suo attivo alcune strutture architettoniche, gradevoli alla vista e atte a fronteggiare la bora.
V oddaji Hudo smo prisluhnili tudi knjižnim nasvetom, ki nam jih je zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana.
Naša druga gostja je Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske knjižnice, ki je mladim svetovala, katere romane z gorsko tematiko lahko najdejo na knjižnih policah knjigarn in knjižnic.
Arhitekt Marko Lavrenčič je v Vipavski dolini in na širšem Primorskem ustvaril nekaj izrednih arhitekturnih stvaritev, privlačnih očem in kljubovalnim burji.
Kolikokrat se v hitenju dneva sprehodimo mimo imenitne umetnostnozgodovinske dediščine pri nas, pa na to niti nismo pozorni ali pa tega niti ne vemo? Prve minute zadnje novembrske nedelje smo si vzeli za to, da pokukamo v nekatere dele bogate zapuščine umetnosti, ki se je v naših krajih izoblikovala skozi zgodovino, zlasti pa se bomo pri tem ustavili v srednjem veku. To obodje raziskovalno posebno zanima doc. dr. Mijo Oter Gorenčič, predstojnico Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta. Iztočnica za pogovor so bile tudi aktualne razmere. Od tega, kako so v preteklosti bolezni kot je kuga vplivale ne umetnost, do tega kako vse bolj digitalni svet vpliva na raziskovanje in hrambo dediščine. Vmessmo se znova ustavili na balkonih in se sprehodili čez kakšen zanimiv srednjeveški most. doc. dr. Mijo Oter Gorenčič je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
V oddaji gostimo pianista Nejca Lavrenčiča, ki bo v četrtek, 30.1.2020, nastopil v ljubljanski Drami z zanimivim projektom Zimsko popotovanje/Kralji ulice, v okviru katerega se bo recital Schubertovih samospevov povezal z zgodbami slovenskih brezdomcev. Nejca Lavrenčiča, ki je dejaven kot solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje, je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. V oddaji bomo predvajali samospeve, ki jih je umetnik izvedel s priznanimi domačimi in tujimi pevkami in pevci, Sabino Cvilak, Nuško Drašček, Mojco Vedernjak, Cristino Segura Rodriguez, Arianno Rinaldi, Arturjem Rožkom in Marcosom Finkom.
Sredin gost je oddaja, v kateri vsako sredo gostimo vidnega posameznika s področja politike, redkeje pa tudi s področja gospodarstva ali civilne družbe. Ministri, predsedniki političnih strank, direktorji, sindikalisti, gospodarstveniki … - vsako sredo ob 20.30.
Dober pilot je star pilot je načelo, ki velja v letalstvu. Seveda ne gre prezreti tudi ostalih zakonitosti, ki oblikujejo podobo atraktivnega prevoznega sredstva, ki je takšno, kot ga poznamo, staro šele dobro stoletje. Le nekaj let manj ima legenda slovenskega in še posebej primorskega letenja, Edi Lorencon. Zelo pestra je življenska zgodba 92-letnega Edija, ki je v povojnih letih postavljal temelje letalske dejavnosti v Ajdovščini. Na kratek klepet smo ga povabili ob izidu knjige zaljubljeni v letenje, kjer je ob mnogih opisana tudi njegova letalska kariera.
Gledališki režiser Jernej Lorenci je eden od petih avtorjev, ki bodo letos v začetku decembra v Rimu prejeli prestižno nagrado Premio Europa! Doslej so jo prejeli Peter Brook, Hainer Muller, Robert Wilson, Pina Bausch, Harold Pinter, Peter Stein in drugi. Gre za avtorje, ki s svojimi inovativnimi idejami premikajo evropsko gledališče. V petek zvečer smo na velikem odru Mestnega gledališča Ljubljana doživeli njegov novi avtorski projekt, romantično komedijo San kresne noči Williama Shakespeara.
Ob izteku gledališke sezone smo pred mikrofon povabili režiserja Jerneja Lorencija. Že dve desetletji režira po vseh slovenskih gledališčih, njegova prepoznavna gledališka poetika se spreminja in razvija, prejel je več domačih in mednarodnih nagrad. O elementih gledališkega ustvarjanja Jerneja Lorencija in je te raziskoval v posameznih ustvarjalnih obdobjih, sta se pogovarjala s Petro Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Asiana Jurca Avci
“Vino je moj vsakdanji kruh, vino je moj talent, realizacija mojih sanj”, pravi Primož Lavrenčič, ki je raziskovalno delo na univerzi zamenjal za iskanje pravih poti na Posestvu Burja. Prisega na avtohtone sorte in na tradicionalen, okolju prijazen način predelave vina. Z navdušenjem govori o družinskem kmetovanju, o tem, da je narava tista, ki opredeli vino, mimogrede pa se dotakne tudi problemov: “država mi je velikodušno pomagala in mi z zavlačevanjem sprejetja prostorskega načrta dala na razpolago šest let, da sem projekt tehnološko izpilil do (skoraj) popolnosti”. O Burji, avtohtonih sortah, priložnostih slovenskih vinarjev, pa tudi o izkušnjah v tujini, glasbi in preplezanih stenah, vinar Primož Lavrenčič.
Zadnjo aprilsko nedeljo začenjamo s Svetom v malem – takšno ime si je namreč nadelo maketarsko društvo, katerega glavni cilj je čim boljše kopiranje pravega predmeta v pomanjšani različici. Sestavljanje, izdelovanje in barvanje maket razveseljuje različne generacije, delček čarobnosti, ki krasi to dejavnost, pa bosta v nočnem pogovoru delila člana društva Uroš Kovač in Marko Lovréčič.
Osrednja mozaična oddaja Uredništva oddaj o kulturi. Osmi dan je kozmopolitska oddaja, v kateri najdejo prostor vse oblike klasičnega in sodobnega umetniškega ustvarjanja, humanizem, kulturna dediščina, fenomenološko in sociološko obravnavanje tem in kulturna politika. Oddajo vodi Polona Balantič.
Sodobni prazniki vse preveč merijo zgolj na skupaj in na druge (v smislu kupuj-obdaruj), a pozabljajo, da sem najprej sam, in le polnost moje samosti lahko postane pravo jedro za biti z drugim in drugimi.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Poletna scena ponuja pregled pestrega poletnega dogajanja po Sloveniji - z reportažami, javljanji v oddajo neposredno z večernih dogodkov, festivalov, koncertov in drugih prireditev, s portretiranjem znanih ustvarjalcev, s pogledom čez meje naše države, in vse to tudi s kritiškim pogledom našega strokovnega očesa. Ob aktualnih dogodkih vas bomo popeljali tudi v svet mode in dizajna, filma, muzejskih zbirk in vam kot vsako leto priporočali v branje knjige po našem izboru. Družili se bomo z znanimi osebnostmi na izbranih poletnih dogodkih in njihovih priljubljenih krajih. Predstavljali vam bomo glasbenike, vizualne umetnike in druge izbrane goste, ki se bodo voditeljem pridružili v studiu.
V Rimu so podelili Evropske gledališke nagrade, med nagrajenci pa je tudi slovenski gledališki režiser Janko Lorenci, ki je bil za nagrado prvič nominiran leta 2011. Žirija je v sporočilu za javnost Lorencija označila za modrega režiserja, čigar glavna ambicija je vzpostaviti poseben pretok čustev med prizorom in občinstvom. Glavno nagrado so podelili igralcema Isabelle Huppert in Jeremyju Ironsu. Medtem v Cankarjevem domu v Ljubljani v Gallusovi dvorani uprizarjajo Veliki božični koncert Gimnazije Kranj 2017 s podnaslovom Povabilo na ples, saj bo letošnja tema dogodka plesna glasba največjih mojstrov svetovne glasbene dediščine. Med drugim bodo predstavili drugo suito iz baleta Mauricea Ravela Dafnis in Hloa, Polovske plese Aleksandra Borodina iz opere Knez Igor in plesno skladbo Danzón št. 2 mehiškega glasbenega genija Artura Márqueza. Foto: Premio Europa
