Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisrčno trapasta parodija na zombijevske grozljivke in hkrati radosten poklon filmski obrti. Film je odprl festival v Cannesu 2022. V opuščeni stavbi gre na snemanju nizkoproračunske grozljivke vse narobe. Režiser z neznosnim vedenjem spravlja ekipo ob živce, potem pa razkrije še svoj načrt, kako v projekt vnesti nekaj vznemirjenja: prebudil bo starodavno zombijevsko prekletstvo. V divji sekvenci, v kateri letijo deli teles in brizgajo telesne tekočine, se igralci spopadejo s pravimi nemrtvimi (in režiserjem), nato pa se film šokantno konča in se zvrstijo napisi … Toda ali je to vsa zgodba? Originalni naslov: COUPEZ! Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: grozljiva komedija Režija: Michel Hazanavicius Scenarij: Michel Hazanavicius Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield
Prisrčno trapasta parodija na zombijevske grozljivke in hkrati radosten poklon filmski obrti. Film je odprl festival v Cannesu 2022. V opuščeni stavbi gre na snemanju nizkoproračunske grozljivke vse narobe. Režiser z neznosnim vedenjem spravlja ekipo ob živce, potem pa razkrije še svoj načrt, kako v projekt vnesti nekaj vznemirjenja: prebudil bo starodavno zombijevsko prekletstvo. V divji sekvenci, v kateri letijo deli teles in brizgajo telesne tekočine, se igralci spopadejo s pravimi nemrtvimi (in režiserjem), nato pa se film šokantno konča in se zvrstijo napisi … Toda ali je to vsa zgodba? Originalni naslov: COUPEZ! Leto produkcije: 2022 Država: koprodukcija Žanr: grozljiva komedija Režija: Michel Hazanavicius Scenarij: Michel Hazanavicius Igrajo: Romain Duris, Bérénice Bejo, Grégory Gadebois, Finnegan Oldfield
Bubi, Bibi in Boni se na gobah igrajo skok v višino. Bibi prosi Bubi, naj na supergobo ne skoči sama, a Bubi prošnjo kar presliši. Ko visoko odskoči, jo čaka presenečenje: drugačen gozd. Na supergobi še enkrat skupaj odskočijo in zagledajo cvetlično polje. Napotijo se proti rožnemu vrtu. Tam se Boni spoprijatelji z veveričkom, ki jim razodene skrivnosti pomladi. Tri sovice se odločijo nabrati vsaka svoj šopek rož, darilo za mami. Mami doma iz treh šopkov naredi enega in jim zapoje pesmico o tem, da je v življenju najlepše vse početi skupaj.
Bubi, Bibi in Boni se na gobah igrajo skok v višino. Bibi prosi Bubi, naj na supergobo ne skoči sama, a Bubi prošnjo kar presliši. Ko visoko odskoči, jo čaka presenečenje: drugačen gozd. Na supergobi še enkrat skupaj odskočijo in zagledajo cvetlično polje. Napotijo se proti rožnemu vrtu. Tam se Boni spoprijatelji z veveričkom, ki jim razodene skrivnosti pomladi. Tri sovice se odločijo nabrati vsaka svoj šopek rož, darilo za mami. Mami doma iz treh šopkov naredi enega in jim zapoje pesmico o tem, da je v življenju najlepše vse početi skupaj.
Drama. Sam, sirski begunec, sklene nenavaden posel; svojo kožo proda kot oglasni pano. S tem postane živa umetnina, ki potuje od muzeja do muzeja. V zameno računa na materialni izkupiček, predvsem pa na povrnitev svobode in človeškega dostojanstva, ki sta se z begunstvom izgubila. Toda prav kmalu spozna, da je prodal mnogo več kot samo kožo … THE MAN WHO SOLD HIS SKIN / KOPRODUKCIJSKI / 2020 Režija: Kaouther Ben Hania / Scenarij: Kaouther Ben Hania / Igrajo: Yahya Mahayni, Dea Liane, Koen De Bouw, Monica Bellucci, Saad Lostan, Darina Al Joundi, Jan Dahdoh, Christian Vadim, Marc de Panda, Najoua Zouhair, Husam Chadat, Nadim Cheikhrouha, Rupert Wynne-James, Wim Delvoye, Bilel Slim, Anissa Daoud, Patrick Albenque, Stacy DeVorzon …
Drama. Sam, sirski begunec, sklene nenavaden posel; svojo kožo proda kot oglasni pano. S tem postane živa umetnina, ki potuje od muzeja do muzeja. V zameno računa na materialni izkupiček, predvsem pa na povrnitev svobode in človeškega dostojanstva, ki sta se z begunstvom izgubila. Toda prav kmalu spozna, da je prodal mnogo več kot samo kožo … THE MAN WHO SOLD HIS SKIN / KOPRODUKCIJSKI / 2020 Režija: Kaouther Ben Hania / Scenarij: Kaouther Ben Hania / Igrajo: Yahya Mahayni, Dea Liane, Koen De Bouw, Monica Bellucci, Saad Lostan, Darina Al Joundi, Jan Dahdoh, Christian Vadim, Marc de Panda, Najoua Zouhair, Husam Chadat, Nadim Cheikhrouha, Rupert Wynne-James, Wim Delvoye, Bilel Slim, Anissa Daoud, Patrick Albenque, Stacy DeVorzon …
Kmalu bo nonin rojstni dan in Egon in Ajda se domislita popolnega darila zanjo. Podarila ji bosta lilije, a kaj, ko te še ne cvetijo. Miški imata kot vselej poln koš nasvetov. Rože bi zrasle hitreje, če bi imele več toplote in vlage. Egon in Ajda se takoj domislita, kako bosta spodbodla naravo. Pa je to prava pot?
Kmalu bo nonin rojstni dan in Egon in Ajda se domislita popolnega darila zanjo. Podarila ji bosta lilije, a kaj, ko te še ne cvetijo. Miški imata kot vselej poln koš nasvetov. Rože bi zrasle hitreje, če bi imele več toplote in vlage. Egon in Ajda se takoj domislita, kako bosta spodbodla naravo. Pa je to prava pot?
Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat. Dokumentarni film so naslovili Dolina, traja 56 min in 24 sek.
Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat. Dokumentarni film so naslovili Dolina, traja 56 min in 24 sek.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Prekmurski arhitekt Feri Novak, študent pri znamenitem Le Corbusieru, je Mursko Soboto spremenil v moderno mesto in ji dal svoj pečat. Arhitekt Le Corbusier in izpopolnjevanje v pariškem ateljeju sta gotovo močno vplivala na nadaljnje delovanje mladega, vendar že pred tem uveljavljenega prekmurskega arhitekta. Pred prihodom v Pariz je Novak zasnoval v Murski Soboti vilo Keršovan leta 1931, vilo dr. Vučaka leta 1932, vilo Koltaj leta 1933, kopališče leta 1934/35, Delavski dom leta 1936 in vilo dr. Sedlačka v Radencih (ni podatka, vendar je bila nedvomno zgrajena že do avgusta leta 1938) in se udeležil nekaterih natečajev ter izvedel še vrsto drugih manjših del. V pariškem obdobju je Novak ob delu v ateljeju načrtoval hišo dr. Šerbca v Murski Soboti, kar dokazujejo ohranjena pisma. »Hiša na kolih«, kot so poimenovali Šerbčevo hišo, ima vse značilnosti Le Corbusierove arhitekture. Še več, močno spominja na njegovo hišo Cook v Boulogne sur Seine iz leta 1926, ki jo je Novak gotovo moral videti, saj stoji v bližini ureditvenega območja ob mostu St-Cloud, za katero je Novak risal načrte. Po vrnitvi iz Pariza se je Novak jeseni leta 1938 vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju, vendar je zaradi okoliščin druge svetovne vojne ni končal. Leta 1940 je naredil načrt za osnovno šolo oziroma kasnejšo gimnazijo v Murski Soboti, ki pa slogovno že kaže odmik od Le Corbusierove arhitekture. Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo tudi do spremembe družbenega sistema pri nas, so po Novakovih načrtih ob njegovi urbanistični skrbi za Mursko Soboto izvedli številne stanovanjske bloke, javne stavbe, javne spomenike, nagrobne spomenike in notranje opreme. O Feriju Novaku v filmu z avtorskimi besedili, fotografijami, načrti, skicami, pismi in drugimi gradivi sodelujejo arhitekti , nekateri so diplomirali iz Novakove zapuščine, njegovi še živeči sodelavci in Sobočani. Scenarist in režiser Štefan Celec.
Osrednja gosta oddaje sta Peter Fink in Tomaž Rot. Tomažev ansambel bo s pevkama Aljo Deželan ter Niko Svetlin, sicer vnukinjo Franca Flereta, izvedel uspešnico Ljubezen mamina. Za dobro vzdušje skrbi tudi dolenjski ansambel Petra Finka s pevko Urško Klobučar, premierno pa bo v oddaji Gorenjski kvintet, ki ustvarja avtorsko glasbo ter debitantski trio z imenom Prva liga. Avsenikovo Moj rodni kraj, moj rodni dom bo občuteno interpretirala sopranistka Tina Debevec Dragoš. Pomagali ji bodo violinistka Hermina Matjašič, basistka Barbara Jehart ter harmonikar Boris Lah. Andrej in Sandi se bosta v garderobi pogovorila o njegovih voditeljskih ambicijah.
Osrednja gosta oddaje sta Peter Fink in Tomaž Rot. Tomažev ansambel bo s pevkama Aljo Deželan ter Niko Svetlin, sicer vnukinjo Franca Flereta, izvedel uspešnico Ljubezen mamina. Za dobro vzdušje skrbi tudi dolenjski ansambel Petra Finka s pevko Urško Klobučar, premierno pa bo v oddaji Gorenjski kvintet, ki ustvarja avtorsko glasbo ter debitantski trio z imenom Prva liga. Avsenikovo Moj rodni kraj, moj rodni dom bo občuteno interpretirala sopranistka Tina Debevec Dragoš. Pomagali ji bodo violinistka Hermina Matjašič, basistka Barbara Jehart ter harmonikar Boris Lah. Andrej in Sandi se bosta v garderobi pogovorila o njegovih voditeljskih ambicijah.
Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.
Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.
Oddaja Povodni mož govori o mističnem bitju, ki je navdihnilo mnogo zgodb in se pojavlja v različnih oblikah. Predstavili smo ozadje Prešernove balade in drugih pripovedi, bajke in legende o povodnih možeh. V studiu se nam je pridružil Patrik Komljenovič, študent smeri Ilustracija na Univerzi v Ljubljani, ki je v svojem stripu moderniziral lik povodnega moža. Obiskali smo različne kraje, med njimi Escape Room Enigmarium, tam so nam predstavili sobo pobega na temo tega bajeslovnega bitja.
Oddaja Povodni mož govori o mističnem bitju, ki je navdihnilo mnogo zgodb in se pojavlja v različnih oblikah. Predstavili smo ozadje Prešernove balade in drugih pripovedi, bajke in legende o povodnih možeh. V studiu se nam je pridružil Patrik Komljenovič, študent smeri Ilustracija na Univerzi v Ljubljani, ki je v svojem stripu moderniziral lik povodnega moža. Obiskali smo različne kraje, med njimi Escape Room Enigmarium, tam so nam predstavili sobo pobega na temo tega bajeslovnega bitja.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je pred desetletji prenesel ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ljubljanske ulice. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko razstavljena v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve je videti na ulicah, kjer je večini namenjena zelo kratka življenjska doba. Umetnikova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah – zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na območjih, ki temu niso namenjena, prepovedano. Najverjetneje bi bil zaradi ulične umetnosti še vedno prisiljen prisluškovati zvokom siren, če pred malo več kot desetimi leti ne bi postal oče. Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je pred desetletji prenesel ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ljubljanske ulice. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko razstavljena v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve je videti na ulicah, kjer je večini namenjena zelo kratka življenjska doba. Umetnikova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah – zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na območjih, ki temu niso namenjena, prepovedano. Najverjetneje bi bil zaradi ulične umetnosti še vedno prisiljen prisluškovati zvokom siren, če pred malo več kot desetimi leti ne bi postal oče. Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati?
Bojan kot uslužbenec meseca poda nekaj izjav za mestno glasilo. Slučajno se zopet srečata s Saro in tokrat se jima uspe dogovoriti za zmenek. Po razmisleku Endi poskuša Dašo privabiti nazaj. Marko mu predlaga, naj ji kupi šopek rož in tudi sam kupi enega. Medtem se Bojan zvečer dobi s Saro in skupaj kolesarita skozi mesto. Zmenek je uspešen, dokler Bojan ne zagleda pred Opero očeta s šopkom rož za Silvijo. Daša se odpravlja v Egipt in Endija prosi za prevoz do letališča. Med vožnjo mu Daša pove, da potuje skupaj z Romanom, lastnikom masažnega salona. Sledi prepir in Endi na poti do letališča izstopi iz avta. Ko pripešači domov, je že noč.
Bojan kot uslužbenec meseca poda nekaj izjav za mestno glasilo. Slučajno se zopet srečata s Saro in tokrat se jima uspe dogovoriti za zmenek. Po razmisleku Endi poskuša Dašo privabiti nazaj. Marko mu predlaga, naj ji kupi šopek rož in tudi sam kupi enega. Medtem se Bojan zvečer dobi s Saro in skupaj kolesarita skozi mesto. Zmenek je uspešen, dokler Bojan ne zagleda pred Opero očeta s šopkom rož za Silvijo. Daša se odpravlja v Egipt in Endija prosi za prevoz do letališča. Med vožnjo mu Daša pove, da potuje skupaj z Romanom, lastnikom masažnega salona. Sledi prepir in Endi na poti do letališča izstopi iz avta. Ko pripešači domov, je že noč.
Ema in njen mlajši bratec Maks si dolgočasno nakupovanje v trgovskem centru popestrita z domišljijsko igro o Povodnem možu. Dogodivščina prevrednoti njun odnos do potrošništva, poveže ju v tesnem zavezništvu in prinese spoznanje, da se najvrednejših stvari v življenju ne da kupiti.
Ema in njen mlajši bratec Maks si dolgočasno nakupovanje v trgovskem centru popestrita z domišljijsko igro o Povodnem možu. Dogodivščina prevrednoti njun odnos do potrošništva, poveže ju v tesnem zavezništvu in prinese spoznanje, da se najvrednejših stvari v življenju ne da kupiti.
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Zadnja studijska oddaja V petek zvečer gosti Čuke, Moniko Avsenik in Gašperja Riflja, Ansambel Unikat, obiskali so nas Fehtarji, Il Divji in Eva Černe Avbelj. V rubriki NaGlavo sta v pesmi Bela snežinka združila moči dva enkratna pevca; Luka Sešek in Samo Kališnik. Vsi naši Diamanti pa pravijo Bog ne daj, da bi crknu televizor. Diamanti, ki so kar 6 televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe vseh 600 glasbenih izvedb pesmi so Miha Gorše, Martin Juhart, Lovro Sadek, Mike Orešar, Jure Rozman, Maj Vlašič, Goran Sarjaš, Dejan Korenak, Tomaž Boškin, Goran Moskovski, Nejc Tratnjek ter Sara Lamprečnik in Lucija Marčič. DJ Melani gosti Stello. Sklad "GLASBENIK SEM" Zveze prijateljev mladine Slovenija podpira mlade, ki se znajdejo v težkih razmerah in jim pomaga pri njihovem glasbenem razvoju. Tokrat med drugim zbiramo tudi za mladega violinista, ki živi z mamo samohranilko in bratcem, katerim situacija doma ne omogoča nadaljnjega šolanja. V zadnjem dobrodelnem kvizu nam bosta pomagala voditelja kviza Male sive celice Juš Milčinski in Rok Škrlep, njima pa udeleženca kviza iz lanskega leta, Filip in Nace Maležič. Veseli bomo podpore naših gledalcev s sporočilom DARILO5 na 1919.
Zadnja studijska oddaja V petek zvečer gosti Čuke, Moniko Avsenik in Gašperja Riflja, Ansambel Unikat, obiskali so nas Fehtarji, Il Divji in Eva Černe Avbelj. V rubriki NaGlavo sta v pesmi Bela snežinka združila moči dva enkratna pevca; Luka Sešek in Samo Kališnik. Vsi naši Diamanti pa pravijo Bog ne daj, da bi crknu televizor. Diamanti, ki so kar 6 televizijskih sezon skrbeli za izjemne izvedbe vseh 600 glasbenih izvedb pesmi so Miha Gorše, Martin Juhart, Lovro Sadek, Mike Orešar, Jure Rozman, Maj Vlašič, Goran Sarjaš, Dejan Korenak, Tomaž Boškin, Goran Moskovski, Nejc Tratnjek ter Sara Lamprečnik in Lucija Marčič. DJ Melani gosti Stello. Sklad "GLASBENIK SEM" Zveze prijateljev mladine Slovenija podpira mlade, ki se znajdejo v težkih razmerah in jim pomaga pri njihovem glasbenem razvoju. Tokrat med drugim zbiramo tudi za mladega violinista, ki živi z mamo samohranilko in bratcem, katerim situacija doma ne omogoča nadaljnjega šolanja. V zadnjem dobrodelnem kvizu nam bosta pomagala voditelja kviza Male sive celice Juš Milčinski in Rok Škrlep, njima pa udeleženca kviza iz lanskega leta, Filip in Nace Maležič. Veseli bomo podpore naših gledalcev s sporočilom DARILO5 na 1919.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Skupaj za rise je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v okviru projekta Life Lynx. V Sloveniji je bil še pred meseci največji problem parjenja risov v sorodstvu, ogroža pa jih tudi nezakonit lov in promet. Zakaj moramo poskrbeti za rise in kakšna je njihova vloga boste med drugim izvedeli tudi v dokumentarnem filmu. Z nami je vodja projekta Life Lynx Rok Černe.
Skupaj za rise je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v okviru projekta Life Lynx. V Sloveniji je bil še pred meseci največji problem parjenja risov v sorodstvu, ogroža pa jih tudi nezakonit lov in promet. Zakaj moramo poskrbeti za rise in kakšna je njihova vloga boste med drugim izvedeli tudi v dokumentarnem filmu. Z nami je vodja projekta Life Lynx Rok Černe.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
Boro, ki je postal občinska osebnost leta, se zaveda, da je s svojo družino na družbeni lestvici splezal precej više. Poln nove samozavesti predlaga Stanetu, da bi končno uredila poroko med Anjo in Miletom. Ker si Stane Anje ne upa oddati brez blagoslova mame Irme, ga začne Boro zmerjati s copato. Stane kot vsaka copata trdi, da je pač samo vljuden do žene. Med starima prijateljema pade stava. Stane bo moral prestati zanimiv preizkus, s katerim bo dokazal, da je pravi moški. Istočasno pa se glede tega, kdo bo nosil copate in kdo hlače, odvija tudi predzakonska priprava Mileta in Anje. A storž ne pade daleč od Borota in češplja ne daleč od svoje mame… Je ob takih rodovnikih poroka sploh mogoča?
Boro, ki je postal občinska osebnost leta, se zaveda, da je s svojo družino na družbeni lestvici splezal precej više. Poln nove samozavesti predlaga Stanetu, da bi končno uredila poroko med Anjo in Miletom. Ker si Stane Anje ne upa oddati brez blagoslova mame Irme, ga začne Boro zmerjati s copato. Stane kot vsaka copata trdi, da je pač samo vljuden do žene. Med starima prijateljema pade stava. Stane bo moral prestati zanimiv preizkus, s katerim bo dokazal, da je pravi moški. Istočasno pa se glede tega, kdo bo nosil copate in kdo hlače, odvija tudi predzakonska priprava Mileta in Anje. A storž ne pade daleč od Borota in češplja ne daleč od svoje mame… Je ob takih rodovnikih poroka sploh mogoča?
Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. V petek zvečer je glasbeno-razvedrilna oddaja, ki prinaša dobro uro zabave z živo glasbo, značilen humor in odlično studijsko vzdušje. Ansambel vrhunskih glasbenikov, Diamantov, v sodelovanju z gostujočimi glasbeniki, poskrbi za čisto sveže izvedbe tako legendarnih hitov kot tudi novih pesmi vseh različnih žanrov slovenske glasbe, od popularne do narodno-zabavne. Oddaja v novo sezono vstopa z rubriko Na glavo, v kateri bodo glasbeni izvajalci na svoj način izvedli pesem, katere od njih res ne bi pričakovali, slišali pa bomo tudi akustično izvedbo pesmi. Osrednja glasbena gosta s pomočjo para mladih pomočnikov, katere smo že spoznali v različnih mladinskih oddajah Televizije Slovenija, sodelujeta v kvizu. Osnovni namen tega je ozaveščanje, da je lahko glasba in glasbeno izobraževanje nek pozitiven mejnik in dejavnik v razvoju in življenju mladih. Zveza prijateljev mladine Slovenije in njihov sklad »GLASBENIK SEM«, bo poiskala in pomagala mladim iz socialno šibkejših okolij, da bodo lahko razvijali svoj glasbeni talent in lažje prišli do svojega glasbenega instrumenta. Pri zbiranju sredstev nam bodo pomagali tako gledalci (preko SMS na 1919 bodo lahko vtipkali DARILO5 in prispevali 5 evrov) kot tudi podjetja. V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
Zabavne petkove večere vodita priljubljena televizijska voditelja Melani Mekicar in Blaž Švab. V petek zvečer je glasbeno-razvedrilna oddaja, ki prinaša dobro uro zabave z živo glasbo, značilen humor in odlično studijsko vzdušje. Ansambel vrhunskih glasbenikov, Diamantov, v sodelovanju z gostujočimi glasbeniki, poskrbi za čisto sveže izvedbe tako legendarnih hitov kot tudi novih pesmi vseh različnih žanrov slovenske glasbe, od popularne do narodno-zabavne. Oddaja v novo sezono vstopa z rubriko Na glavo, v kateri bodo glasbeni izvajalci na svoj način izvedli pesem, katere od njih res ne bi pričakovali, slišali pa bomo tudi akustično izvedbo pesmi. Osrednja glasbena gosta s pomočjo para mladih pomočnikov, katere smo že spoznali v različnih mladinskih oddajah Televizije Slovenija, sodelujeta v kvizu. Osnovni namen tega je ozaveščanje, da je lahko glasba in glasbeno izobraževanje nek pozitiven mejnik in dejavnik v razvoju in življenju mladih. Zveza prijateljev mladine Slovenije in njihov sklad »GLASBENIK SEM«, bo poiskala in pomagala mladim iz socialno šibkejših okolij, da bodo lahko razvijali svoj glasbeni talent in lažje prišli do svojega glasbenega instrumenta. Pri zbiranju sredstev nam bodo pomagali tako gledalci (preko SMS na 1919 bodo lahko vtipkali DARILO5 in prispevali 5 evrov) kot tudi podjetja. V kolikor bi si želeli biti del petkove glasbene zabave, se za ogled oddaje v studiu prijavite na www.vpetekzvecer.si ali nam pišite na elektronski naslov vpetekzvecer@rtvslo.si.
Desetletna Hikari iz Japonske obožuje riž, zato bi se rada sama lotila gojenja te rastline. Ko prvi poskus vzgoje semen, ki jih je kupila na spletu, ne uspe, se odpravi do kmeta, ki ji odstopi sadike. A do pesti riža, ki bi ga rada skuhala svojim domačim, je dolga pot, naloga ni preprosta. Ji bo uspelo?
Desetletna Hikari iz Japonske obožuje riž, zato bi se rada sama lotila gojenja te rastline. Ko prvi poskus vzgoje semen, ki jih je kupila na spletu, ne uspe, se odpravi do kmeta, ki ji odstopi sadike. A do pesti riža, ki bi ga rada skuhala svojim domačim, je dolga pot, naloga ni preprosta. Ji bo uspelo?
Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh. Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.
Vipavska dolina leži v zahodnem delu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v furlansko nižino. Od vzhoda proti zahodu jo oklepajo planote Nanos, Hrušica in izraziti rob Trnovskega gozda. Na jugu jo od Krasa ločijo Vipavski griči. Na zahodu se Dolina izteka v Goriško ravan. Gladko dolinsko dno je odžejano z glavno vodno žilo – reko Vipavo, ki veže zgornji in spodnji konec doline. Svoje popotovanje začenja v Vipavi, od nas pa se, hiteča proti Soči, poslovi v spodnji Vipavski dolini. Tu je doma famozna vipavska jota s kislo repo, ki so jo sicer izvorno pripravljali z zeljem, a je repo v tem času lažje dobiti. Značilne jedi so še fižolova mineštra - gostljata juha iz kuhanega pretlačenega in celega fižola v zrnju s koruzno polento, šelinka - juha iz gomoljev in listov zelene, zelenjave in začimb ter svinjskim parkljem, ki se v njej kuhajo (k juhi jedo polento) in skuha - z vinom okisana enolončnica iz leče ali fižola v zrnju z začimbami (v njej kuhajo tudi klobase ali gnjatne obreznine). Posebna značilnost gornje Vipavske doline je močan severovzhodni veter - burja, ki se zaganja s hitrostjo 120 kilometrov na uro in celo več. Prav na burjo je vezana slikovita podoba s kamni obloženih streh. Ker sta danes kuhanje prevzeli babi in vnukinja, gre ata zopet na tržnico. Tam ima svojo branjevko, s katero se zanimivo zaplete. Branjevko igra Ljerka Belak.
Dolina Soče obsega višinski del Severne Primorske regije. Administrativno vključuje občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Na zahodu meji na Italijo, na jugu na Trnovski gozd, Banjšice in Brda. Na severu se po osrednjem grebenu Julijskih Alp stika z Gorenjsko, na vzhodu pa se nadaljuje v Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Območje se nahaja na stičišču štirih geografskih enot: alpskega, predalpskega, dinarskega in submediteranskega sveta; ter na stičišču dveh evropskih makro regij: alpske in jadranske. V zaključeno celoto to območje povezuje reka Soča, ki predstavlja simbol regije. Razgibana zgodovina in bogata kulturna dediščina – kmečki punti, prve čitalnice, tradicionalne obrti, povsod prisotne ostaline iz soške fronte v prvi svetovni vojni, upor proti fašizmu in boj za slovenski jezik pod italijansko okupacijo, rapalska meja, po drugi svetovni vojni pa izkušnja življenja ob »železni zavesi« med zahodno in vzhodno Evropo – so močno zaznamovali ljudi in prostor. Vplivali so na skupno lokalno zavest, narečne posebnosti, tradicijo, kulturo, običaje in kulinarične značilnosti. Ko zadiši iz bovške kuhinje, se zmorejo le redki upreti znamenitim kulinaričnim posebnostim, kot so čompe an skuta, frika, slastni buški ali trentarski krafi ter že stoletja cenjen bovški sir. Ata je popolnoma pomirjen, ker se je babica končno vrnila. In danes gre on sam na tržnico, ker se boji babico spet spustiti tja - kdo ve, kdaj bi se tokrat vrnila. Vnukinja pa uživa v ponovnem skupnem kuhanju z babico in atom.
Dolina Soče obsega višinski del Severne Primorske regije. Administrativno vključuje občine Bovec, Kanal ob Soči, Kobarid in Tolmin. Na zahodu meji na Italijo, na jugu na Trnovski gozd, Banjšice in Brda. Na severu se po osrednjem grebenu Julijskih Alp stika z Gorenjsko, na vzhodu pa se nadaljuje v Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Območje se nahaja na stičišču štirih geografskih enot: alpskega, predalpskega, dinarskega in submediteranskega sveta; ter na stičišču dveh evropskih makro regij: alpske in jadranske. V zaključeno celoto to območje povezuje reka Soča, ki predstavlja simbol regije. Razgibana zgodovina in bogata kulturna dediščina – kmečki punti, prve čitalnice, tradicionalne obrti, povsod prisotne ostaline iz soške fronte v prvi svetovni vojni, upor proti fašizmu in boj za slovenski jezik pod italijansko okupacijo, rapalska meja, po drugi svetovni vojni pa izkušnja življenja ob »železni zavesi« med zahodno in vzhodno Evropo – so močno zaznamovali ljudi in prostor. Vplivali so na skupno lokalno zavest, narečne posebnosti, tradicijo, kulturo, običaje in kulinarične značilnosti. Ko zadiši iz bovške kuhinje, se zmorejo le redki upreti znamenitim kulinaričnim posebnostim, kot so čompe an skuta, frika, slastni buški ali trentarski krafi ter že stoletja cenjen bovški sir. Ata je popolnoma pomirjen, ker se je babica končno vrnila. In danes gre on sam na tržnico, ker se boji babico spet spustiti tja - kdo ve, kdaj bi se tokrat vrnila. Vnukinja pa uživa v ponovnem skupnem kuhanju z babico in atom.
Savinjska dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo. Zgornja Savinjska dolina pravzaprav ni le ena sama, ampak skupek več dolin, ki se zajedajo globoko v Savinjske Alpe. Mnoge tamkajšnje domačije, nekatere od njih se že dlje časa ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, so prava visokogorska kraljestva, krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Visokogorski travniki, pašniki in gozdovi nudijo bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih domačini ponujajo turistom v obliki čajev, sokov ali namočene v žganju. Ena najbolj znanih jedi Zgornje Savinjske doline je gotovo geografsko zaščiten zgornjesavinjski želodec, sušena mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa in slanine. Danes je na jedilniku savinjski želodec kot predjed, glavna jed pa bo gobov golaž s testeninami, širokimi rezanci in solata. Za sladico bodo ajdovi štruklji s prelivom iz suhih sliv. Vnukinja na tržnici spozna branjevko, pri kateri nabavlja sestavine, potrebne za kuharijo pri atu in babici.
Savinjska dolina se deli na Zgornjo in Spodnjo. Zgornja Savinjska dolina pravzaprav ni le ena sama, ampak skupek več dolin, ki se zajedajo globoko v Savinjske Alpe. Mnoge tamkajšnje domačije, nekatere od njih se že dlje časa ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo, so prava visokogorska kraljestva, krepko nad tisoč metri nadmorske višine. Visokogorski travniki, pašniki in gozdovi nudijo bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, ki jih domačini ponujajo turistom v obliki čajev, sokov ali namočene v žganju. Ena najbolj znanih jedi Zgornje Savinjske doline je gotovo geografsko zaščiten zgornjesavinjski želodec, sušena mesnina iz najbolj kakovostnega svinjskega mesa in slanine. Danes je na jedilniku savinjski želodec kot predjed, glavna jed pa bo gobov golaž s testeninami, širokimi rezanci in solata. Za sladico bodo ajdovi štruklji s prelivom iz suhih sliv. Vnukinja na tržnici spozna branjevko, pri kateri nabavlja sestavine, potrebne za kuharijo pri atu in babici.
Šaleška dolina je od nekdaj slovela kot dolina gradov, cerkva in polj. Bujni gozdovi ter z ribami bogati potoki in vodotoki so od nekdaj vabili obiskovalce. Dolina se imenuje po naselju Šalek, ta po gradu in grad po nekdanjem grofu Egelofu Šaleškemu (Egeloffus de Shelek). Na vzhodni strani leži danes mesto Velenje, na zahodni strani doline pa Šoštanj. Na turističnih kmetijah v Šaleški dolini pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. Kuhajo tudi mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke. Vsak prebivalec Velenja je danes povezan s tradicijo rudarjenja (knapovščino) že s tem, da živi v Šaleški dolini. Velenjčani so v glavnem ponosni na svoj dom in rudnik, saj je Velenje vsekakor posebno mesto. Na tržnici se inšpektor trudi, da bi mlade navdušil za svoje delo. In spet naleti na vnukinjo, ki pa je tokrat ne prepozna. V kuhinji pomaga vnukinjina prijateljica, ker babice še vedno ni s poti. Da bi ga spravili v dobro voljo, dekleti atu natvezita zgodbo, da je prijateljičin oče svetovno znani kuhar, ki dela na Danskem.
Šaleška dolina je od nekdaj slovela kot dolina gradov, cerkva in polj. Bujni gozdovi ter z ribami bogati potoki in vodotoki so od nekdaj vabili obiskovalce. Dolina se imenuje po naselju Šalek, ta po gradu in grad po nekdanjem grofu Egelofu Šaleškemu (Egeloffus de Shelek). Na vzhodni strani leži danes mesto Velenje, na zahodni strani doline pa Šoštanj. Na turističnih kmetijah v Šaleški dolini pripravljajo pestro izbiro juh z močnatimi ribanci (drobljenci) in vlivanci ali forflci. Drobljence iz zmesi sadja, moke in mleka zakuhajo v hruševo čežano. Kuhajo tudi mlečno forflcovo župo s češplji, ki ji ponekod dodajo proseno kašo. Vlivance ali drobljence dodajajo tudi v gobovo juho. Kot jušne zakuhe pripravljajo razne mesne zvitke in dvobarvne fanclje, pečene močnato-jetrne kocke. Vsak prebivalec Velenja je danes povezan s tradicijo rudarjenja (knapovščino) že s tem, da živi v Šaleški dolini. Velenjčani so v glavnem ponosni na svoj dom in rudnik, saj je Velenje vsekakor posebno mesto. Na tržnici se inšpektor trudi, da bi mlade navdušil za svoje delo. In spet naleti na vnukinjo, ki pa je tokrat ne prepozna. V kuhinji pomaga vnukinjina prijateljica, ker babice še vedno ni s poti. Da bi ga spravili v dobro voljo, dekleti atu natvezita zgodbo, da je prijateljičin oče svetovno znani kuhar, ki dela na Danskem.
V oddaji Kaj dogaja? tokrat o tem, kako se zadevajo v največjih slovenskih mestih, in o reformah, ki jih ne bo. Na terenu smo preverjali novo ponudbo Tedna restavracij, v Redni rubriki pa je v hišnem podkastu gostoval abrahamovec Jan Plestenjak. Naš reporter Admir je pod drobnogled vzel prihajajočo sezono maturantskih plesov, v telenoveli Palomar pa končno spoznamo novo prvo damo. Ob prvem aprilu ima za vas nekaj dobrih predlogov stari dobri Jonas Ž., naš gost pa bo Rok Gumzej, voditelj nove oddaje o videoigrah Good Game. Na Mali terasi pa o težavah kmetov in metuljev na Barju poje skupina Lajbarjah.
V oddaji Kaj dogaja? tokrat o tem, kako se zadevajo v največjih slovenskih mestih, in o reformah, ki jih ne bo. Na terenu smo preverjali novo ponudbo Tedna restavracij, v Redni rubriki pa je v hišnem podkastu gostoval abrahamovec Jan Plestenjak. Naš reporter Admir je pod drobnogled vzel prihajajočo sezono maturantskih plesov, v telenoveli Palomar pa končno spoznamo novo prvo damo. Ob prvem aprilu ima za vas nekaj dobrih predlogov stari dobri Jonas Ž., naš gost pa bo Rok Gumzej, voditelj nove oddaje o videoigrah Good Game. Na Mali terasi pa o težavah kmetov in metuljev na Barju poje skupina Lajbarjah.
Štajerska kulinarika je tako raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje. V starih časih so bili Štajerci znani po pripravi težke in precej kalorične hrane, saj uporabljajo veliko živalske maščobe. V štajerskih jedeh so prevladovale svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca, zelenjava pa se ne uporablja tako pogosto. Edini izjemi sta kislo zelje in repa, brez katerih v teh koncih ne gre. Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot. Današnji jedilnik, postržjača, mladi bi rekli stara dobra pica, a ata, babi in vnukinja jo bodo naredila ne tako kot včasih z ocvirki, ampak bolj zdravo z koščki piščanca ter solato z bučnim oljem. A tokrat je babica na tržnici pripravljena na srečanje…
Štajerska kulinarika je tako raznolika, kot je raznolika njena pokrajina. Ponuja širok izbor domačih tradicionalnih jedi, kakor tudi jedi sodobne in moderne kuhinje. V starih časih so bili Štajerci znani po pripravi težke in precej kalorične hrane, saj uporabljajo veliko živalske maščobe. V štajerskih jedeh so prevladovale svinjina, močnate jedi, krompir in fižol, maslo, smetana in jajca, zelenjava pa se ne uporablja tako pogosto. Edini izjemi sta kislo zelje in repa, brez katerih v teh koncih ne gre. Tako kot Prekmurci, tudi Štajerci ne morejo brez bučnega olja, ki je ena temeljnih sestavin pri pripravi tradicionalnih dobrot. Današnji jedilnik, postržjača, mladi bi rekli stara dobra pica, a ata, babi in vnukinja jo bodo naredila ne tako kot včasih z ocvirki, ampak bolj zdravo z koščki piščanca ter solato z bučnim oljem. A tokrat je babica na tržnici pripravljena na srečanje…
Frakl ima novo kelnerco in bi rad povabil družbo na piknik, vendar se izkaže, da je za ta dan napovedana zabava v pekarni. Povabljen je tudi župnik, nihče pa ne ve za kakšno slavje gre, saj je Irenin oče tako skrivnosten, da tega ni razkril niti Ireni. Skrivnost pa je tudi, kam je izginil Boštjan, ki ga Cene že nekaj dni išče. Ko od župnika izve, da so Boštjana menda videli pri Karmen, se odpelje tja in res ima kaj videti. Zvečer so na zabavi pred pekarno zbrani takorekoč vsi in vzdušje je pravo, pogosti pogledi in smehljaji pa pričajo o tem, da se med Cenetom in Ireno nekaj dogaja. Ko Irenin oče naposled oznani, zakaj so se pravzaprav zbrali, veselju ni videti konca. Pekarna gre naprej iz roda v rod, in zdi se, da prihajajo boljši časi.
Frakl ima novo kelnerco in bi rad povabil družbo na piknik, vendar se izkaže, da je za ta dan napovedana zabava v pekarni. Povabljen je tudi župnik, nihče pa ne ve za kakšno slavje gre, saj je Irenin oče tako skrivnosten, da tega ni razkril niti Ireni. Skrivnost pa je tudi, kam je izginil Boštjan, ki ga Cene že nekaj dni išče. Ko od župnika izve, da so Boštjana menda videli pri Karmen, se odpelje tja in res ima kaj videti. Zvečer so na zabavi pred pekarno zbrani takorekoč vsi in vzdušje je pravo, pogosti pogledi in smehljaji pa pričajo o tem, da se med Cenetom in Ireno nekaj dogaja. Ko Irenin oče naposled oznani, zakaj so se pravzaprav zbrali, veselju ni videti konca. Pekarna gre naprej iz roda v rod, in zdi se, da prihajajo boljši časi.
Pepe bi svoj mali pristan rad okrasil s cvetlicami. Ugotovil je, da bo najbolje, če jih izdela iz papirja. Morda bodo privabile pisane metuljčke, ki letajo po gorskih travnikih. Pepe se spomni na ljudsko pesmico Na planincah sončece sije, ki jo je tako rad prepeval v družbi otrok …
Pepe bi svoj mali pristan rad okrasil s cvetlicami. Ugotovil je, da bo najbolje, če jih izdela iz papirja. Morda bodo privabile pisane metuljčke, ki letajo po gorskih travnikih. Pepe se spomni na ljudsko pesmico Na planincah sončece sije, ki jo je tako rad prepeval v družbi otrok …
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Od včeraj je Petro v hladilniku počakal ostanek kuhanega riža. Podolgovat riž sorte basmati se čudovito reciklira v demokratični jedi, ki ji pravimo pražen riž! To je takšna raznolika, nezahtevna jed, ki nas kar vabi, da počistimo predal z zelenjav in ustvarimo dišečo, lahko jed. Rumeno barvo tej jedi daje kurkuma, sicer je pa curry mešanica bolj moderna iznajdba: združuje kar lepo število začimbe, poleg osnovne note kurkume, grško seno, kumino, ingver, koriander, kajenski poper, sol, črni poper ... Uf, skoraj celo začimbno polico! Seveda to ne bo avtentičen pražen riž, kot ga poznajo v etničnih kuhinjah, je pa dober, reciklirani zelenjavni približek. Pražen riž je sicer eden najbolj priljubljenih prigrizkov, uličnih hran v širnem svetu. Ker bo ta jed tako lahka in hitra, dobesedno pripravljena iz hladilnika, bo preprosta in pripravljena iz shrambe tudi sladica. Krostato, preprosto pito, bomo pripravili kar na na osnovi sladkega krhkega testa, ki ga bomo obložili z jabolki in osladili z marelično marmelado.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Od včeraj je Petro v hladilniku počakal ostanek kuhanega riža. Podolgovat riž sorte basmati se čudovito reciklira v demokratični jedi, ki ji pravimo pražen riž! To je takšna raznolika, nezahtevna jed, ki nas kar vabi, da počistimo predal z zelenjav in ustvarimo dišečo, lahko jed. Rumeno barvo tej jedi daje kurkuma, sicer je pa curry mešanica bolj moderna iznajdba: združuje kar lepo število začimbe, poleg osnovne note kurkume, grško seno, kumino, ingver, koriander, kajenski poper, sol, črni poper ... Uf, skoraj celo začimbno polico! Seveda to ne bo avtentičen pražen riž, kot ga poznajo v etničnih kuhinjah, je pa dober, reciklirani zelenjavni približek. Pražen riž je sicer eden najbolj priljubljenih prigrizkov, uličnih hran v širnem svetu. Ker bo ta jed tako lahka in hitra, dobesedno pripravljena iz hladilnika, bo preprosta in pripravljena iz shrambe tudi sladica. Krostato, preprosto pito, bomo pripravili kar na na osnovi sladkega krhkega testa, ki ga bomo obložili z jabolki in osladili z marelično marmelado.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Lavra Struger se je rodila leta 1927 v družini Gala v Mariboru. Oče je bil železničar, doma iz Borecev v Prlekiji, mama pa rojena v Dolnjem Logatcu na Notranjskem. V družini je bilo deset otrok, in čeprav je bilo denarja malo, so vsi doštudirali, prišli do poklica in se uveljavili vsak na svojem področju. Vojna je močno zarezala v njihova življenja: trije bratje so šli v partizane, dva sta bila odvedena v taborišča v Nemčijo, očeta in mamo z mladoletnimi otroki so Nemci iz Maribora izselili v Srbijo, eden od bratov pa je prestal taborišči Gonars in Rab. Na srečo so vsi vojno preživeli. Lavrine zgodbe in zgodbe bratov in sester, ki jih pripoveduje, so pretresljiva, a življenjske moči, zavednosti in ponosa polna freska tedanjih viharnih časov na Slovenskem. Zgodba o Lavrinem bratu Aleksandru Gali, slovitem partizanskem zdravniku Petru, zajema tudi tragedijo partizanske bolnice Ogenjca nad Loškim Potokom. Med roško ofenzivo leta 1942 so nepremične ranjence skrili v bližnjo podzemno jamo. A izdajalec je pripeljal italijansko vojsko, in da ranjenci ne bi padli živi v roke sovražniku, je po skupnem dogovoru bolničarka, ki je ostala z njimi, ranjence postrelila in na koncu vzela življenje še sebi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Samo in Rog si močno želita, da bi postala samoroga! Ampak kako postaneš samorog? Kdo sploh sta Samo in Rog? In kaj ima pri tem Lovro z osmimi rogovi? Spoznajte razigrano družbo in z njo poiščite Deželo samorogov. Ampak brez Hanine pomoči vam ne bo uspelo! Hana, na pomoč!
Samo in Rog si močno želita, da bi postala samoroga! Ampak kako postaneš samorog? Kdo sploh sta Samo in Rog? In kaj ima pri tem Lovro z osmimi rogovi? Spoznajte razigrano družbo in z njo poiščite Deželo samorogov. Ampak brez Hanine pomoči vam ne bo uspelo! Hana, na pomoč!
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
Reli Vipavska dolina je druga preizkušnja letošnjega državnega prvenstva. Z nje vam bomo pokazali najzanimivejše trenutke, spoznali pa boste lahko tudi komaj 17-letnega Marka Škulja, tretjega z uvodnega relija v Velenju. V rubriki Tehnične minute se bomo posvetili menjavi gum, spomnili pa se bomo tudi uspehov ajdovske legende Silvana Lulika in pogledali dogajanje na jubilejni gorsko-hitrostni dirki Gorjanci.
Reli Vipavska dolina je druga preizkušnja letošnjega državnega prvenstva. Z nje vam bomo pokazali najzanimivejše trenutke, spoznali pa boste lahko tudi komaj 17-letnega Marka Škulja, tretjega z uvodnega relija v Velenju. V rubriki Tehnične minute se bomo posvetili menjavi gum, spomnili pa se bomo tudi uspehov ajdovske legende Silvana Lulika in pogledali dogajanje na jubilejni gorsko-hitrostni dirki Gorjanci.
Nekoč pred davnimi časi, za devetimi cvetočimi travniki in desetimi sladolednimi kioski so živeli razigrani in veseli otroci. Radi so se igrali lutkovno gledališče, v katerem so imeli glavno vlogo cirkuški junaki. Današnja pripoved govori o pingvinčku Petru, ki bi zelo rad videl rože. Kaj misliš, mu bodo naši cirkuški prijatelji uspeli uresničili to veliko željo?
Nekoč pred davnimi časi, za devetimi cvetočimi travniki in desetimi sladolednimi kioski so živeli razigrani in veseli otroci. Radi so se igrali lutkovno gledališče, v katerem so imeli glavno vlogo cirkuški junaki. Današnja pripoved govori o pingvinčku Petru, ki bi zelo rad videl rože. Kaj misliš, mu bodo naši cirkuški prijatelji uspeli uresničili to veliko željo?
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša bo ubrala kuharsko bližnjico in ustvarila eno omako za dve jedi. Toda kakršne koli bližnjice že ubiramo, pri doma pripravljenih jedeh najbolje vemo, kaj smo vanje umešali. Krepka omaka iz paradižnika in paprike bo osnova dveh zdravih in hitro pripravljenih jedi. Recimo, da si zaželimo s sirom zapečenih testenin, naslednji dan pa kaj bolj pikantnega in eksotičnega. Nič lažjega!
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Maša bo ubrala kuharsko bližnjico in ustvarila eno omako za dve jedi. Toda kakršne koli bližnjice že ubiramo, pri doma pripravljenih jedeh najbolje vemo, kaj smo vanje umešali. Krepka omaka iz paradižnika in paprike bo osnova dveh zdravih in hitro pripravljenih jedi. Recimo, da si zaželimo s sirom zapečenih testenin, naslednji dan pa kaj bolj pikantnega in eksotičnega. Nič lažjega!
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Se vam danes zelo mudi? Malo počakajte, Maša obljublja, da bo tokrat na jedilniku hitro pripravljena jed! Vok, zelenjava, piščanec, nekaj včerajšnjih sestavin in praznjenje hladilnika. Včerajšnji riž bomo domiselno nadgradili in ga povezali z azijsko omako. V jed bomo dodali še kalčke. Za dobro mero C-vitamina bo poskrbela paprika, čilijeva omaka pa bo dodala še malo ognjene rdeče barve. Je nimate pri roki? Nič zato, sami jo bomo pripravili v pičlih desetih minutah!
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Se vam danes zelo mudi? Malo počakajte, Maša obljublja, da bo tokrat na jedilniku hitro pripravljena jed! Vok, zelenjava, piščanec, nekaj včerajšnjih sestavin in praznjenje hladilnika. Včerajšnji riž bomo domiselno nadgradili in ga povezali z azijsko omako. V jed bomo dodali še kalčke. Za dobro mero C-vitamina bo poskrbela paprika, čilijeva omaka pa bo dodala še malo ognjene rdeče barve. Je nimate pri roki? Nič zato, sami jo bomo pripravili v pičlih desetih minutah!
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
V prvi oddaji tridelnega niza, posneti že na začetku serije Spomini pred več leti, smo poslušali pripoved akademikinje prof. dr. Alenke Šelih, roj. Rosina in njenega brata, prof. dr. Andreja Rosine o življenju v Mariboru pred drugo svetovno vojno in obdobju v Metliki med drugo svetovno vojno ter spomine na vidni osebnosti naše preteklosti, njunega deda, odvetnika dr. Franja Rosine in njunega očeta, odvetnika dr. Igorja Rosine. V dveh novih premiernih oddajah Spominov pa bomo prisluhnili najprej pripovedi Andreja Rosine in potem še Alenke Šelih o burnem povojnem času v Mariboru, na mariborski Prvi gimnaziji in na Klasični gimnaziji, potem pa bomo sledili njunim študijskim letom in njuni poklicni, strokovni in znanstveni poti. Skozi osebni pripovedi, pospremljeni z več sto fotografijami, se bo razgrnila freska preteklih sedemdesetih let našega časa.
V prvi oddaji tridelnega niza, posneti že na začetku serije Spomini pred več leti, smo poslušali pripoved akademikinje prof. dr. Alenke Šelih, roj. Rosina in njenega brata, prof. dr. Andreja Rosine o življenju v Mariboru pred drugo svetovno vojno in obdobju v Metliki med drugo svetovno vojno ter spomine na vidni osebnosti naše preteklosti, njunega deda, odvetnika dr. Franja Rosine in njunega očeta, odvetnika dr. Igorja Rosine. V dveh novih premiernih oddajah Spominov pa bomo prisluhnili najprej pripovedi Andreja Rosine in potem še Alenke Šelih o burnem povojnem času v Mariboru, na mariborski Prvi gimnaziji in na Klasični gimnaziji, potem pa bomo sledili njunim študijskim letom in njuni poklicni, strokovni in znanstveni poti. Skozi osebni pripovedi, pospremljeni z več sto fotografijami, se bo razgrnila freska preteklih sedemdesetih let našega časa.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
POLETNE DEKORACIJE Z VRTA Videti je, kot da bi toplo poletje letos šele nastopilo..., zato smo s Sabino Šegula pripravili nekaj možnosti namiznega okrasja, ob katerem bo počitek na terasi ali balkonu še lepši. Cvetje naberemo na domačem vrtu ali bližnjem travniku, dodamo ga lahko v ogrodje iz vej, z listjem prekrite steklene kozarce ali ob posodo s svečko proti komarjem. PRIPRAVIMO POTAKNJENCE PELARGONIJ Do sredine septembra potikamo pelargonije in tako razmnožimo nam ljube balkonske rastline. Izberemo čvrst poganjek, s katerega odstranimo liste, cvetove in popke. KO DREVO ŽIVLJENJA ZRASTE PREVISOKO Kaj storiti, ko drevo življenja v dnevni sobi zraste previsoko in se krošnja začne tiščati ob strop. Najbolje ga je odrezati, iz delov stebla pa narediti nove rastline. Sobnih juk ne sadimo na prosto, za vrtove so primerne druge vrste. V puščavah raste yucca brevifolia, bolj znana pod imenom Joshua Tree. Posneli smo jo v ameriški Dolini smrti.
REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ... HOJHERE Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner. TRAVNIK NA STREHI Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče. PTIČJA HIŠICA Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.
REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU Če želimo, da nas kraljice vrtov nagrajujejo s cvetovi, poganjke grmičastim sortam pred zimo skrajšamo na okoli 60 centimetrov in poskrbimo za čisto rastišče. Tokrat se Branka Gregorinčič iz Brunšvika loteva rezi popenjave vrtnice. Sosednje rastline je že skoraj zadušila s predolgimi poganjki, a kakšnega, ki bo poleti belo cvetel, je treba pustiti ... HOJHERE Hojhere ali iskrivke se jeseni zaiskrijo na gredah. S cvetovi, barvami listov in 'modnimi dodatki', kot so pike, črte ali poudarjene žile na listih, so uporabne tudi v okrasnih nasadih. Te nezahtevne trajnice lahko v lonce posadimo s številnimi drugimi jesenskimi rastlinami, pokaže Branka Valner. TRAVNIK NA STREHI Pri Bernardi Strgar smo se na strešnem travniku skoraj dotaknili neba. Osupljivo, a tudi nevarno, zato gredo na streho zabojnika največ trikrat letno. Travnik se zaradi obilja posajenih cvetlic in rastlin spreminja iz meseca v mesec ter je 'samooskrben', kar se zalivanja tiče. PTIČJA HIŠICA Na Brankinem vrtu v Brunšviku vsa opravila spremlja petje ptic. Ker obožuje tako ptice kot njihovo petje, jim je doslej nastavila že več kot 30 hišic, pa tudi gnezdilnice. Da jih bo privabila še več, bo sestavila preprosto krmilnico in nasula primerno zrnje.
Britanski dokumentarni film je pripoved o življenju in delu Borisa Pahorja, izjemnega tržaškega pisatelja in enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, ki ga je že v otroštvu zaznamovalo sovraštvo – požig slovenskega Narodnega doma. Film prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof. THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob
Britanski dokumentarni film je pripoved o življenju in delu Borisa Pahorja, izjemnega tržaškega pisatelja in enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, ki ga je že v otroštvu zaznamovalo sovraštvo – požig slovenskega Narodnega doma. Film prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof. THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob
Gost tokratne oddaje Profil bo Rok Vevar, komparativist po izobrazbi, sicer pa ključen kronist in zgodovinar slovenskega baleta in sodobnega plesa. V studio smo ga povabili ob izidu knjige o slovenski plesalki Ksenji Hribar, soustanoviteljici Plesnega teatra Ljubljana z izkušnjo delovanja v razburljivem Londonu 60-ih let.
Gost tokratne oddaje Profil bo Rok Vevar, komparativist po izobrazbi, sicer pa ključen kronist in zgodovinar slovenskega baleta in sodobnega plesa. V studio smo ga povabili ob izidu knjige o slovenski plesalki Ksenji Hribar, soustanoviteljici Plesnega teatra Ljubljana z izkušnjo delovanja v razburljivem Londonu 60-ih let.
Mož s krokarjem je zgodba Jožeta Tisnikarja, v kateri se vsakdan obdukcijskega pomočnika prepleta z občutljivostjo in genialnostjo slikarja. »Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl. Da sem potoval po deželah, kjer sploh nisem bil, da sem živel svoje in tuja življenja. Če nisem bil kdaj poprej rojen, je najbrž nekaj znanja in izkušenj mrtvih prešlo vame«, je nekoč rekel Jože Tisnikar. O velikem slovenskem slikarju Jožetu Tisnikarju se ne da govoriti, ne da bi govorili o svetu, v katerem je živel in delal. Skozi vpetost v banalno okolje vsakdanjika in predvsem delo v prosekturi spoznamo grobe obrise Tisnikarjeve figure. Prof. Karel Pečko, Tisnikarjeva žena Marija in sin Robert, prijatelj Vinko Ošlak, sodelavec v bolnišnici dr. Plešivčnik, direktor galerije Marko Košan in muzejska svetovalka Milena Zlatar iskreno in toplo delijo zgodbe, ki sestavljajo mozaik Tisnikarjeve podobe. Bil je slikarski “mojster zeleno-črnega upanja”, veseljak s harmoniko v rokah, obdukcjiski pomočnik z okrvavljenim plaščem. Ob tem se film podaja v skrivnostnost, mimo katere ne more nihče od pričevalcev. Prizori, ki tečejo vzporedno z njihovim pripovedovanjem in so delno zasnovani po Tisnikarjevih lastnih besedah, približajo atmosfero Tisnikarjeve samote, sprehodov in dela v tistem času dneva, ko je človek najlažje sam - ponoči ali v zgodnjem jutru.
Mož s krokarjem je zgodba Jožeta Tisnikarja, v kateri se vsakdan obdukcijskega pomočnika prepleta z občutljivostjo in genialnostjo slikarja. »Zdi se mi, da sem videl veliko stvari, ki jih v resnici nisem videl. Da sem potoval po deželah, kjer sploh nisem bil, da sem živel svoje in tuja življenja. Če nisem bil kdaj poprej rojen, je najbrž nekaj znanja in izkušenj mrtvih prešlo vame«, je nekoč rekel Jože Tisnikar. O velikem slovenskem slikarju Jožetu Tisnikarju se ne da govoriti, ne da bi govorili o svetu, v katerem je živel in delal. Skozi vpetost v banalno okolje vsakdanjika in predvsem delo v prosekturi spoznamo grobe obrise Tisnikarjeve figure. Prof. Karel Pečko, Tisnikarjeva žena Marija in sin Robert, prijatelj Vinko Ošlak, sodelavec v bolnišnici dr. Plešivčnik, direktor galerije Marko Košan in muzejska svetovalka Milena Zlatar iskreno in toplo delijo zgodbe, ki sestavljajo mozaik Tisnikarjeve podobe. Bil je slikarski “mojster zeleno-črnega upanja”, veseljak s harmoniko v rokah, obdukcjiski pomočnik z okrvavljenim plaščem. Ob tem se film podaja v skrivnostnost, mimo katere ne more nihče od pričevalcev. Prizori, ki tečejo vzporedno z njihovim pripovedovanjem in so delno zasnovani po Tisnikarjevih lastnih besedah, približajo atmosfero Tisnikarjeve samote, sprehodov in dela v tistem času dneva, ko je človek najlažje sam - ponoči ali v zgodnjem jutru.
Zakaj večina zdravnikov zakonu o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Kako se bolni, invalidi in ostareli počutijo med nami? So za nas dragoceni ali so nam odveč? Smo jim v pomoč, jim poskušamo lajšati trpljenje ali so nam v breme? Predlagatelji zakona o prostovoljnem končanju življenja želijo, da bi o življenju in smrti vsakdo odločal zase. Zakaj večina zdravstvenih strokovnjakov zakonu nasprotuje in poziva k ureditvi paliativnem oskrbe? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Obrežje Savinje nas še vedno spominja na vojno območje in kliče k prostovoljni solidarnosti. »Naj se nikoli več ne ponovi« sporoča tudi z edinstveno štirijezično poezijo Leon Oblak, navdihnjen ob sakralnem spomeniku v Javorci.
Zakaj večina zdravnikov zakonu o prostovoljnem končanju življenja nasprotuje? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Kako se bolni, invalidi in ostareli počutijo med nami? So za nas dragoceni ali so nam odveč? Smo jim v pomoč, jim poskušamo lajšati trpljenje ali so nam v breme? Predlagatelji zakona o prostovoljnem končanju življenja želijo, da bi o življenju in smrti vsakdo odločal zase. Zakaj večina zdravstvenih strokovnjakov zakonu nasprotuje in poziva k ureditvi paliativnem oskrbe? Verske skupnosti pa opozarjajo na zlorabe nemočnih ljudi. Obrežje Savinje nas še vedno spominja na vojno območje in kliče k prostovoljni solidarnosti. »Naj se nikoli več ne ponovi« sporoča tudi z edinstveno štirijezično poezijo Leon Oblak, navdihnjen ob sakralnem spomeniku v Javorci.
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov.Tatjana Grča, uspešna podjetnica in mama treh otrok pripoveduje o soočanju z anksiozno-depresivno motnjo, s katero se je spopadala dolgih 11 let. Tesnoba se je v njenem življenju pojavila po rojstvu tretjega otroka, v nekem trenutku je bilo celo tako hudo, da je razmišljala o koncu življenja. O svoji izkušnji je Tatjana napisala knjigo, s katero se bori proti stigmatizaciji duševnih bolezni, popisuje metode, ki so ji pomagale v boju s tesnobo, in ugotavlja: tesnoba je klic duše po spremembi!
Intimni večerni pogovori, ki rušijo tabuje. Igralka Zvezdana Mlakar se pogovorov loteva strastno, osebno in brez predsodkov.Tatjana Grča, uspešna podjetnica in mama treh otrok pripoveduje o soočanju z anksiozno-depresivno motnjo, s katero se je spopadala dolgih 11 let. Tesnoba se je v njenem življenju pojavila po rojstvu tretjega otroka, v nekem trenutku je bilo celo tako hudo, da je razmišljala o koncu življenja. O svoji izkušnji je Tatjana napisala knjigo, s katero se bori proti stigmatizaciji duševnih bolezni, popisuje metode, ki so ji pomagale v boju s tesnobo, in ugotavlja: tesnoba je klic duše po spremembi!
Je vse pripravljeno? So piškoti na svojem mestu? Kaj mislite, da pije Mark Mercina – vodo ali sok? Najverjetneje samo energijske napitke, da lahko dela tri stvari hkrati. No, kakor koli, danes prihaja na obisk! Pred Firbcologi je še zadnja priložnost, da ga prepričajo, da bi res radi ostali v tem stanovanju. Tine in Hugo na terenu spoznavata delo prometnega policista, Svit in Nola igrata videoigre, Marli in Simon sta obiskala razstavo o spreminjanju narave. Stvari pa se spreminjajo tudi v firbcološkem stanovanju … upajmo, da v pravo smer!
Je vse pripravljeno? So piškoti na svojem mestu? Kaj mislite, da pije Mark Mercina – vodo ali sok? Najverjetneje samo energijske napitke, da lahko dela tri stvari hkrati. No, kakor koli, danes prihaja na obisk! Pred Firbcologi je še zadnja priložnost, da ga prepričajo, da bi res radi ostali v tem stanovanju. Tine in Hugo na terenu spoznavata delo prometnega policista, Svit in Nola igrata videoigre, Marli in Simon sta obiskala razstavo o spreminjanju narave. Stvari pa se spreminjajo tudi v firbcološkem stanovanju … upajmo, da v pravo smer!
Zvoneta Poliča v lokalu obišče bivši sodelavec s policije. Izkaže se, da je obveščen o Zvonetovem dolgu Črnogorcem, predlaga mu zelo drzno rešitev finančnega problema, na katero Zvone celo pristane. Medtem pa Martina Juretu razlaga o Lari, s katero sta se dobro ujeli in skupaj celo odideta na bovling. Jure je zgrožen, vseeno pa pristane, da se jima pridruži na bovlingu. Njegoš in Mehdić pritiskata odvetnika Kaniševića glede posla z vetrnicami, saj je zaradi okoljevarstvenikov projekt začasno ustavljen. Kaniševiću preneseta sporočilo Rusov, ki so na svoj način že vložili denar v projekt, da ta denar zdaj terjajo nazaj.
Zvoneta Poliča v lokalu obišče bivši sodelavec s policije. Izkaže se, da je obveščen o Zvonetovem dolgu Črnogorcem, predlaga mu zelo drzno rešitev finančnega problema, na katero Zvone celo pristane. Medtem pa Martina Juretu razlaga o Lari, s katero sta se dobro ujeli in skupaj celo odideta na bovling. Jure je zgrožen, vseeno pa pristane, da se jima pridruži na bovlingu. Njegoš in Mehdić pritiskata odvetnika Kaniševića glede posla z vetrnicami, saj je zaradi okoljevarstvenikov projekt začasno ustavljen. Kaniševiću preneseta sporočilo Rusov, ki so na svoj način že vložili denar v projekt, da ta denar zdaj terjajo nazaj.