Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.
Kolpa velja v slovenskem merilu za najbolj ohranjeno reko. Je posebno ohranitveno območje s pestrimi vodnimi in obvodnimi življenjskimi prostori in osrednja žila krajinskega parka. Najlepše jo spoznamo v spustu po njeni strugi, ki zdaj z globino, zdaj s plitvino reže kraško ploščo med Belo krajino in Pokolpjem na hrvaški strani reke, mestoma v globokem kanjonu. Ljudje so si moč Kolpe podrejali s številnimi danes opuščenimi mlini in žagami za jezovi, ki jih je reka že krepko načela, a ji še dajejo privlačen ritem brzic in lenobnega drsenja skozi globoki mir gozdov in travnikov. Nad kanjonom pa se od spomladi in v zgodnje poletje razcvitajo vrstno bogati suhi travniki in travišča, ki jih ohranja ekstenzivna kmetijska raba, kakršno spodbuja tudi varstvo v okviru krajinskega parka. Še posebej na edinstvenem vrtačastem svetu med Adlešiči in Gorenjci, kjer potekajo tudi opazovanja in popisi nočnih metuljev. Raznovrsten gozd spremlja Kolpo tako rekoč po celotnem območju parka, hrastovo belogabrovje pa je značilna gozdna združba, na območju katere se je v preteklosti izoblikovala posebnost te krajine, steljniki. Tudi ti so vse bolj spomin na preteklost.
Kolpa velja v slovenskem merilu za najbolj ohranjeno reko. Je posebno ohranitveno območje s pestrimi vodnimi in obvodnimi življenjskimi prostori in osrednja žila krajinskega parka. Najlepše jo spoznamo v spustu po njeni strugi, ki zdaj z globino, zdaj s plitvino reže kraško ploščo med Belo krajino in Pokolpjem na hrvaški strani reke, mestoma v globokem kanjonu. Ljudje so si moč Kolpe podrejali s številnimi danes opuščenimi mlini in žagami za jezovi, ki jih je reka že krepko načela, a ji še dajejo privlačen ritem brzic in lenobnega drsenja skozi globoki mir gozdov in travnikov. Nad kanjonom pa se od spomladi in v zgodnje poletje razcvitajo vrstno bogati suhi travniki in travišča, ki jih ohranja ekstenzivna kmetijska raba, kakršno spodbuja tudi varstvo v okviru krajinskega parka. Še posebej na edinstvenem vrtačastem svetu med Adlešiči in Gorenjci, kjer potekajo tudi opazovanja in popisi nočnih metuljev. Raznovrsten gozd spremlja Kolpo tako rekoč po celotnem območju parka, hrastovo belogabrovje pa je značilna gozdna združba, na območju katere se je v preteklosti izoblikovala posebnost te krajine, steljniki. Tudi ti so vse bolj spomin na preteklost.
Del širšega območja alpskega predgorja v osrednji Sloveniji je Polhograjsko hribovje, poimenovano po osrednjem naselju, Polhovem Gradcu, ki se z graščino in grajskim parkom navezuje tudi na botanično zgodovino območja. Tu je bil namreč najden in prvič opisan blagajev volčin, slovenska botanična znamenitost. Zmerna višina in sončne lege so botrovale naselitvi v obliki zaselkov in samotnih kmetij in nastanku privlačne kulturne krajine, po kateri vodijo pogledi od cerkvice do cerkvice. Raznolik gozd, pestra in dragocena spomladanska in zgodnjepoletna travišča, senožeti, slapovi in številne hudourniške grape imajo raznoliko geološko podlago, ki jo je mogoče opazovati v strugah, slapiščih in prepadnih stenah Tošča in bližnjih vrhov. Tu so doma gamsi in mufloni, srnjad in le v mraku opažena jelenjad. V mraku pa oživijo tudi podstrešja nekaterih cerkva, kjer imajo poletno zatočišče mali podkovnjaki, pri nas najbolj razširjena vrsta netopirja.
Del širšega območja alpskega predgorja v osrednji Sloveniji je Polhograjsko hribovje, poimenovano po osrednjem naselju, Polhovem Gradcu, ki se z graščino in grajskim parkom navezuje tudi na botanično zgodovino območja. Tu je bil namreč najden in prvič opisan blagajev volčin, slovenska botanična znamenitost. Zmerna višina in sončne lege so botrovale naselitvi v obliki zaselkov in samotnih kmetij in nastanku privlačne kulturne krajine, po kateri vodijo pogledi od cerkvice do cerkvice. Raznolik gozd, pestra in dragocena spomladanska in zgodnjepoletna travišča, senožeti, slapovi in številne hudourniške grape imajo raznoliko geološko podlago, ki jo je mogoče opazovati v strugah, slapiščih in prepadnih stenah Tošča in bližnjih vrhov. Tu so doma gamsi in mufloni, srnjad in le v mraku opažena jelenjad. V mraku pa oživijo tudi podstrešja nekaterih cerkva, kjer imajo poletno zatočišče mali podkovnjaki, pri nas najbolj razširjena vrsta netopirja.
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Nenavadna pokrajina na prehodu med celinsko in primorsko Slovenijo preseneča z raznolikimi obrazi v vseh letnih časih. Najopaznejša je njena prelepa kraška jezerska podoba s številnimi jezeri, med njimi tremi večjimi, ki se običajno pojavljajo ob jesensko-zimskih in pomladnih deževjih ter presahnejo v toplejših mesecih. Tedaj jezerske planjave zavzamejo cvetoči travniki z rastlinskimi posebnostmi vlažnih in polsuhih naravnih travnikov, kakršnih skorajda ni več, in pticami, ki tu še najdejo varna gnezdišča in dovolj žuželčje hrane. Območje krajinskega parka Pivška presihajoča jezera pa obiskovalca očara tudi s svojo kulturno krajino, z vasicami, raznolikimi gozdovi, s kali, pašniki in suhimi travniki, ki mestoma prekipevajo od rastlinske raznolikosti, tako kot travniški vrh gorske Sv. Trojice – vedute krajinskega parka. Obiska, raziskovanja in opazovanja vreden krajinski park.
Skozi tretji del serije Geopark Karavanke nas vodijo kolesarji. Območje parka v Sloveniji odlikujejo lepe hribovske kolesarske transverzale, v avstrijskem delu geoparka pa še posebno gosto omrežje urejenih kolesarskih poti z delom mednarodne Dravske kolesarske poti. Legendarna Peca je osrednji gorski vrh geoparka: geološko in botanično nadvse zanimiva in prevrtana z rudniškimi rovi skoraj do samega vrha, kraljuje nad Podjuno in se prek nje spogleduje z visokim Obirjem ali Ojstrcem. Med obema je geološko nadvse zanimivo območje Železne Kaple. Tu je tudi osrednje informativni središče Geoparka Karavanke. V osrčju Obirja pa so rudarji, iščoč svinčeve rudne žile, pred 150 leti naleteli na kraške jame. Šele dobrih sto let zatem so te male, a prelestne dvorane bile odprte obiskovalcem. Izpod gora nas popelje reka Drava in sledeč ji poiščejo kolesarji še en zaklad geoparka – svetovno znani mineral dravit.
Skozi tretji del serije Geopark Karavanke nas vodijo kolesarji. Območje parka v Sloveniji odlikujejo lepe hribovske kolesarske transverzale, v avstrijskem delu geoparka pa še posebno gosto omrežje urejenih kolesarskih poti z delom mednarodne Dravske kolesarske poti. Legendarna Peca je osrednji gorski vrh geoparka: geološko in botanično nadvse zanimiva in prevrtana z rudniškimi rovi skoraj do samega vrha, kraljuje nad Podjuno in se prek nje spogleduje z visokim Obirjem ali Ojstrcem. Med obema je geološko nadvse zanimivo območje Železne Kaple. Tu je tudi osrednje informativni središče Geoparka Karavanke. V osrčju Obirja pa so rudarji, iščoč svinčeve rudne žile, pred 150 leti naleteli na kraške jame. Šele dobrih sto let zatem so te male, a prelestne dvorane bile odprte obiskovalcem. Izpod gora nas popelje reka Drava in sledeč ji poiščejo kolesarji še en zaklad geoparka – svetovno znani mineral dravit.
Drugi del serije popelje v raznoliko in z rudo in redkimi minerali bogato podzemlje Pece. Mežiški rudnik šteje več kot 330 let rudarjenja svinčevo-cinkovega rudnega bogastva, ki je močno zaznamovalo kraje, ljudi in naravo. Po zaprtju rudnika so deli rudišča postali zanimivi kot geološka in tehnološka in kulturna dediščina. S pestro geološko zgodovino in mineralnim bogastvom privablja obiskovalce, ki so željni doživetij in vedenja o skrivnostih podzemlja, in to jih ne razočara! Presenečenje pa je tudi nekdanji rudnik premoga na Lešah – danes skoraj neznan, v času delovanja pa največji premogovnik v Sloveniji. Nad njim kraljuje Uršlja gora – botanični rezervat.
Drugi del serije popelje v raznoliko in z rudo in redkimi minerali bogato podzemlje Pece. Mežiški rudnik šteje več kot 330 let rudarjenja svinčevo-cinkovega rudnega bogastva, ki je močno zaznamovalo kraje, ljudi in naravo. Po zaprtju rudnika so deli rudišča postali zanimivi kot geološka in tehnološka in kulturna dediščina. S pestro geološko zgodovino in mineralnim bogastvom privablja obiskovalce, ki so željni doživetij in vedenja o skrivnostih podzemlja, in to jih ne razočara! Presenečenje pa je tudi nekdanji rudnik premoga na Lešah – danes skoraj neznan, v času delovanja pa največji premogovnik v Sloveniji. Nad njim kraljuje Uršlja gora – botanični rezervat.
Prvi del serije začenja raziskovalni potep po Smrekovškem pogorju na južni strani geoparka. Na njem se razkrijejo edinstveni geološki prizori iz kamninske notranjosti smrekovškega vulkana. Nastajala je ob izlivih in eksplozijah magme, plazovih vulkanskega prahu in usedanju le-tega na pobočja podmorskega vulkana. Na severni strani pogorja se znajdemo v območju Periadriatskega preloma – zaznamujejo ga sledovi živahnega tektonskega dogajanja še posebno med bližanjem in trkom afriške in evrazijske celinske plošče. To so pasovi kamnin, ki so ob tem nastajale in jih lahko opazujemo na črti preloma, ki tudi ločuje dve veliki geotektonski celoti – Južne Alpe in Vzhodne Alpe. Kamnine spremljajo tudi zanimive botanične zgodbe na teh odmaknjenih območjih.
Prvi del serije začenja raziskovalni potep po Smrekovškem pogorju na južni strani geoparka. Na njem se razkrijejo edinstveni geološki prizori iz kamninske notranjosti smrekovškega vulkana. Nastajala je ob izlivih in eksplozijah magme, plazovih vulkanskega prahu in usedanju le-tega na pobočja podmorskega vulkana. Na severni strani pogorja se znajdemo v območju Periadriatskega preloma – zaznamujejo ga sledovi živahnega tektonskega dogajanja še posebno med bližanjem in trkom afriške in evrazijske celinske plošče. To so pasovi kamnin, ki so ob tem nastajale in jih lahko opazujemo na črti preloma, ki tudi ločuje dve veliki geotektonski celoti – Južne Alpe in Vzhodne Alpe. Kamnine spremljajo tudi zanimive botanične zgodbe na teh odmaknjenih območjih.
Dokumentarno izobraževalni film Krajinski park Radensko polje popelje na odkrivanje raznolikih obrazov majhnega in dragocenega pretočnega kraškega polja. Mokrišče še vedno osuplja s svojo botanično pestrostjo, dvoživkami in metulji ter kraško hidrološko podobo. Osem evropsko pomembnih življenjskih okolij je na Radenskem polju, tri pa še posebej varuje omrežje Natura 2000. A močvirske in travniške ptice kljub temu že močno občutijo vplive sodobnega urbanega in kmetijskega utripa. Bo ta izjemno lepi in pomembni mali prostor uspel ohraniti svoje zaklade?
Dokumentarno izobraževalni film Krajinski park Radensko polje popelje na odkrivanje raznolikih obrazov majhnega in dragocenega pretočnega kraškega polja. Mokrišče še vedno osuplja s svojo botanično pestrostjo, dvoživkami in metulji ter kraško hidrološko podobo. Osem evropsko pomembnih življenjskih okolij je na Radenskem polju, tri pa še posebej varuje omrežje Natura 2000. A močvirske in travniške ptice kljub temu že močno občutijo vplive sodobnega urbanega in kmetijskega utripa. Bo ta izjemno lepi in pomembni mali prostor uspel ohraniti svoje zaklade?
Dokumentarno izobraževalni film Kočevski pragozd nam od blizu odkriva utrip pragozdnega ekosistema v bukovo - jelovih pragozdnih rezervatih na Kočevskem. Vitalna drevesa, pragozdni orjaki, nežne mladice in trohneča debla na globokih pragozdnih tleh, glive, voda in svetloba ustvarjajo življenjski prostor za številne žuželke, ptice, divjad, medveda. Rodovitnost pragozda je osupljiv preplet številnih procesov, v katerih sodelujejo vsa njegova bitja. Gozd, še posebej pragozd, pa najboljše odevalo planeta.
Dokumentarno izobraževalni film Kočevski pragozd nam od blizu odkriva utrip pragozdnega ekosistema v bukovo - jelovih pragozdnih rezervatih na Kočevskem. Vitalna drevesa, pragozdni orjaki, nežne mladice in trohneča debla na globokih pragozdnih tleh, glive, voda in svetloba ustvarjajo življenjski prostor za številne žuželke, ptice, divjad, medveda. Rodovitnost pragozda je osupljiv preplet številnih procesov, v katerih sodelujejo vsa njegova bitja. Gozd, še posebej pragozd, pa najboljše odevalo planeta.
S svojo osrednjo veduto, markantno goro Boč nad dolino Dravinje pri Poljčanah, vabi Krajinski park Boč že od daleč. Na potepih in sprehodih po njegovih gozdnih prostranstvih spoznavamo številne raznolike gozdne združbe, ki so njegova velika posebnost. Pestrost gozdne flore se preliva v pestrost suhih gorskih travišč in mokrišč ob vijugavi, še vedno naravni strugi Dravinje. Obiskovalca pa presenetita tudi podzemni svet in ostaline srednjeveške zgodovine. Štajerski razglednik s svojim pogorjem in razgibanim haloškim obrobjem je pravo doživetje!
S svojo osrednjo veduto, markantno goro Boč nad dolino Dravinje pri Poljčanah, vabi Krajinski park Boč že od daleč. Na potepih in sprehodih po njegovih gozdnih prostranstvih spoznavamo številne raznolike gozdne združbe, ki so njegova velika posebnost. Pestrost gozdne flore se preliva v pestrost suhih gorskih travišč in mokrišč ob vijugavi, še vedno naravni strugi Dravinje. Obiskovalca pa presenetita tudi podzemni svet in ostaline srednjeveške zgodovine. Štajerski razglednik s svojim pogorjem in razgibanim haloškim obrobjem je pravo doživetje!
Film Pragozd Krokar predstavi največji pragozdni rezervat v Sloveniji, bukov pragozd Krokar na slemenu Borovške gore. Lani je bil vpisan na UNESCOV Seznam svetovne naravne dediščine kot starodaven in prvinski bukov gozd s posebno univerzalno vrednostjo. Odmaknjen visoko nad dolino Kolpe ta pragozd obstaja že vse od časa pred ledenimi dobami. To so pokazale genetske raziskave v evropskih bukovih gozdovih in primerjave med rezultati teh raziskav. Pragozd Krokar je zato eno od izjemno redkih ledenodobnih zatočišč bukve, ki se je po ledenih dobah razširila z jugozahodnega obrobja Alp po vsej srednji Evropi.
Film Pragozd Krokar predstavi največji pragozdni rezervat v Sloveniji, bukov pragozd Krokar na slemenu Borovške gore. Lani je bil vpisan na UNESCOV Seznam svetovne naravne dediščine kot starodaven in prvinski bukov gozd s posebno univerzalno vrednostjo. Odmaknjen visoko nad dolino Kolpe ta pragozd obstaja že vse od časa pred ledenimi dobami. To so pokazale genetske raziskave v evropskih bukovih gozdovih in primerjave med rezultati teh raziskav. Pragozd Krokar je zato eno od izjemno redkih ledenodobnih zatočišč bukve, ki se je po ledenih dobah razširila z jugozahodnega obrobja Alp po vsej srednji Evropi.
Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.
Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor: številna prodišča, ki so domovanje značilnih ptic prodišč, rečni prostor, ponekod odmaknjen in skoraj nedostopen, imajo za svojega vodne ptice. Obrečni poplavni gozdovi z nekaj ohranjenimi mrtvicami so poseben otok naravne pestrosti, včasih tudi divjine, ki se stika s krajino, v kateri gospodari človek. Tudi Drava ni več reka, ki je nekdaj gnala plavajoče mline, hidroelektrarne so ji odvzele večino vode. Njena naravna struga je zato še toliko bolj vredna varstva in raziskovanja, ki preseneti s svojo skrito pestrostjo. Vse to uvršča Krajinski park Drava tudi v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, ki varuje habitate ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.
Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor: številna prodišča, ki so domovanje značilnih ptic prodišč, rečni prostor, ponekod odmaknjen in skoraj nedostopen, imajo za svojega vodne ptice. Obrečni poplavni gozdovi z nekaj ohranjenimi mrtvicami so poseben otok naravne pestrosti, včasih tudi divjine, ki se stika s krajino, v kateri gospodari človek. Tudi Drava ni več reka, ki je nekdaj gnala plavajoče mline, hidroelektrarne so ji odvzele večino vode. Njena naravna struga je zato še toliko bolj vredna varstva in raziskovanja, ki preseneti s svojo skrito pestrostjo. Vse to uvršča Krajinski park Drava tudi v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, ki varuje habitate ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.
Krakovski gozd je edinstveno mokrišče - nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V evropskem merilu je to eden najbolj ogroženih habitatov. Njegova biotska raznovrstnost ga uvršča med območja Natura 2000, posebej pomembna tudi za ptice, dvoživke botanične značilnice mokrišč in lesne glive. A gozdarji v svojih raziskavah ugotavljajo ogroženost tega značilnega sestoja, predvsem hrasta doba, zaradi sprememb podnebnih razmer. Natančno proučujejo okoljske potrebe hrasta doba in iščejo možnosti, da bi ga varovali pred škodljivimi pojavi. Ker je večina Krakovskega gozda v zasebni lasti, je pomembno tudi strokovno podprto gospodarjenje, da bi se spodbudila vitalnost in pomladili sestoji.
Krakovski gozd je edinstveno mokrišče - nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V evropskem merilu je to eden najbolj ogroženih habitatov. Njegova biotska raznovrstnost ga uvršča med območja Natura 2000, posebej pomembna tudi za ptice, dvoživke botanične značilnice mokrišč in lesne glive. A gozdarji v svojih raziskavah ugotavljajo ogroženost tega značilnega sestoja, predvsem hrasta doba, zaradi sprememb podnebnih razmer. Natančno proučujejo okoljske potrebe hrasta doba in iščejo možnosti, da bi ga varovali pred škodljivimi pojavi. Ker je večina Krakovskega gozda v zasebni lasti, je pomembno tudi strokovno podprto gospodarjenje, da bi se spodbudila vitalnost in pomladili sestoji.
Ljubljana ima mestni park, ki ji ga lahko zavida marsikatero veliko mesto. To ni le vsem znani park Tivoli, ki vsakič znova očara s svojo vrtno umetnostjo in krajinskimi parkovnimi ureditvami. V zaledju Tivolija sta še gozdnati Rožnik in Šišenski hrib, oba z mnogimi očem skritimi naravnimi dragocenostmi. Gozd, ki v tem krajinskem parku prevladuje, je neprecenljivo zeleno osrčje mesta. Omogoča sprostitev, rekreacijo in je hkrati tudi prostor za spoznavanje in zbližanje z naravo. Tivoli z raznolikimi parkovnimi območji, kot sta športni in zgodovinski del parka ter območji ob ribniku in Koseškem bajerju, nas neopazno in na kar najbolj naraven način zvabi v svoje gozdno zaledje. Njegovo zahodno stran obrobljajo še ohranjeni mokrotni in polsuhi travniki s svojo pomladansko cvetano, ki privablja raznolik žuželčji rod. Sprehod po krajinskem parku sredi mesta je doživetje v vsakem letnem času, spomladi in poleti pa se odkrije v največji pestrosti.
Ljubljana ima mestni park, ki ji ga lahko zavida marsikatero veliko mesto. To ni le vsem znani park Tivoli, ki vsakič znova očara s svojo vrtno umetnostjo in krajinskimi parkovnimi ureditvami. V zaledju Tivolija sta še gozdnati Rožnik in Šišenski hrib, oba z mnogimi očem skritimi naravnimi dragocenostmi. Gozd, ki v tem krajinskem parku prevladuje, je neprecenljivo zeleno osrčje mesta. Omogoča sprostitev, rekreacijo in je hkrati tudi prostor za spoznavanje in zbližanje z naravo. Tivoli z raznolikimi parkovnimi območji, kot sta športni in zgodovinski del parka ter območji ob ribniku in Koseškem bajerju, nas neopazno in na kar najbolj naraven način zvabi v svoje gozdno zaledje. Njegovo zahodno stran obrobljajo še ohranjeni mokrotni in polsuhi travniki s svojo pomladansko cvetano, ki privablja raznolik žuželčji rod. Sprehod po krajinskem parku sredi mesta je doživetje v vsakem letnem času, spomladi in poleti pa se odkrije v največji pestrosti.
Tako rekoč na sredini slovenske dežele se 1200 metrov visoko vzpenja Kum, očak Posavskega hribovja in markantni razglednik. Na njegovem severnem hrbtu se vse od globoke soteske Save vzpenja po strminah na planotasti svet območje krajinskega parka Kum. Tu se odpira slikovita mozaična kulturna krajina. Njena odlika so ohranjeni gozdovi, po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih sloveča suha in polsuha travišča, kraška oblikovanost površja, podzemlja in vodnih izvirov. Na domačijah ohranjajo travniške sadovnjake, pomemben življenjski prostor ptic in žuželk. Krajinski park so vzeli domačini za svojega in znajo ceniti njegove dragocenosti, med katerimi so visoko v evropskem merilu predvsem izjemna suha travišča.
Tako rekoč na sredini slovenske dežele se 1200 metrov visoko vzpenja Kum, očak Posavskega hribovja in markantni razglednik. Na njegovem severnem hrbtu se vse od globoke soteske Save vzpenja po strminah na planotasti svet območje krajinskega parka Kum. Tu se odpira slikovita mozaična kulturna krajina. Njena odlika so ohranjeni gozdovi, po izjemni pestrosti rastlinskih in živalskih sloveča suha in polsuha travišča, kraška oblikovanost površja, podzemlja in vodnih izvirov. Na domačijah ohranjajo travniške sadovnjake, pomemben življenjski prostor ptic in žuželk. Krajinski park so vzeli domačini za svojega in znajo ceniti njegove dragocenosti, med katerimi so visoko v evropskem merilu predvsem izjemna suha travišča.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
V dolini Dragonje ohranjeno naravno bogastvo je edinstveno po svoji pojavnosti in posebnih življenjskih okoljih, ki jih soustvarjata flišna kamnina in hudourne vode presihajoče reke. Dragonja s pritoki je edino še v naravni podobi ohranjeno porečje, katerega vode se na slovenskem ozemlju izlivajo v Jadransko morje. Njen živi svet je pomembna genska zakladnica mediteranske flore in favne, celotno območje pa edinstven ekološki in kulturni rezervat, učilnica, ki navdihuje.
Soline ob ustju reke Dragonje so stare morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.
Soline ob ustju reke Dragonje so stare morda že blizu tisoč let. Ročna pridelava soli poteka danes le še na polovici nekdanjih solinskih površin, saj je večji del območja Sečoveljskih solin prepuščen naravnim spremembam in zavarovan kot edinstven krajinski park. To je mokrišče z izjemno bogato biološko raznolikostjo in svojevrstno ekologijo in kot tako uvrščeno tudi na Seznam mokrišč mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije. Park je odličen primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in varovanjem narave in ohranja povezani naravno in kulturno dediščino.