Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Februarja je minilo 40 let, odkar je Jure Franko osvojil prvo slovensko in tudi jugoslovansko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Oddaja Srebrno Sarajevo se je sprehodila po razstavi, ki jo je ob tej priložnosti pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, in obudila delček tistega, kar ste leta 1984 spremljali na naših programih. Pogovarjali smo se z Juretom Frankom, tudi o tem, kako mu gre japonščina in kako smuča danes.
Februarja je minilo 40 let, odkar je Jure Franko osvojil prvo slovensko in tudi jugoslovansko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Oddaja Srebrno Sarajevo se je sprehodila po razstavi, ki jo je ob tej priložnosti pripravil Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, in obudila delček tistega, kar ste leta 1984 spremljali na naših programih. Pogovarjali smo se z Juretom Frankom, tudi o tem, kako mu gre japonščina in kako smuča danes.
Še pred stoletjem izjemno reven katarski narod je vstal iz prašne puščave – narava je bila do njega kruta, obenem pa neverjetno radodarna. Njegovo gospodarstvo danes z izjemni obrati poganja vnetljivo. Katar je na zemljevidu ujet med puščavo in morjem, v miselnosti pa med zvestobo islamu in željo biti najnaprednejši na svetu. Njegova prestolnica Doha je sodobno velemesto, njeno obzorje so izrisali svetovno cenjeni arhitekti. Avtorja oddaje Maja Hrvatin in Gregor Kos sta Katar obiskala, ko je ta gostil svetovno nogometno prvenstvo. Državi, ki jo ima Zahod rad v zobeh, sta priložnost dala na drugo, in ne na prvo žogo.
Še pred stoletjem izjemno reven katarski narod je vstal iz prašne puščave – narava je bila do njega kruta, obenem pa neverjetno radodarna. Njegovo gospodarstvo danes z izjemni obrati poganja vnetljivo. Katar je na zemljevidu ujet med puščavo in morjem, v miselnosti pa med zvestobo islamu in željo biti najnaprednejši na svetu. Njegova prestolnica Doha je sodobno velemesto, njeno obzorje so izrisali svetovno cenjeni arhitekti. Avtorja oddaje Maja Hrvatin in Gregor Kos sta Katar obiskala, ko je ta gostil svetovno nogometno prvenstvo. Državi, ki jo ima Zahod rad v zobeh, sta priložnost dala na drugo, in ne na prvo žogo.
Dokumentarni film 100 let Nogometnega kluba Domžale ponuja kronološki pregled zgodovine enega najstarejših slovenskih klubov, ki mu je uspelo celotno stoletje preživeti v svoji pristni pravni obliki. S pričevanji priznanega domžalskega kronista Matjaža Brojana in dolgoletnega športnega novinarja Aleša Šmida spoznamo delovanje Nogometnega kluba Domžale od njegove ustanovitve pa vse do sredine 90. let 20. stoletja. V drugem delu se dokumentarni film osredotoči na dogajanje v zadnjih 25 letih, ko je predsedniško mesto kluba prevzel Stane Oražem in poskrbel za popoln preporod domžalskega nogometa. Ta se je v zadnjih 15 letih podpisal pod šest domačih lovorik in številne odmevne evropske tekme. S pričevanji priznanih slovenskih nogometnih osebnosti, Staneta Oražma, Nenada Protege, Slaviše Stojanovića, Darka Birjukova, Dejan Djuranovića, Luke Elsnerja, Simona Rožmana in Mateja Oražma, dobimo podroben vpogled v zakulisje dogajanja in vrednote, ki so pripeljale nogomet v Domžalah do meteorskega vzpona.
Dokumentarni film 100 let Nogometnega kluba Domžale ponuja kronološki pregled zgodovine enega najstarejših slovenskih klubov, ki mu je uspelo celotno stoletje preživeti v svoji pristni pravni obliki. S pričevanji priznanega domžalskega kronista Matjaža Brojana in dolgoletnega športnega novinarja Aleša Šmida spoznamo delovanje Nogometnega kluba Domžale od njegove ustanovitve pa vse do sredine 90. let 20. stoletja. V drugem delu se dokumentarni film osredotoči na dogajanje v zadnjih 25 letih, ko je predsedniško mesto kluba prevzel Stane Oražem in poskrbel za popoln preporod domžalskega nogometa. Ta se je v zadnjih 15 letih podpisal pod šest domačih lovorik in številne odmevne evropske tekme. S pričevanji priznanih slovenskih nogometnih osebnosti, Staneta Oražma, Nenada Protege, Slaviše Stojanovića, Darka Birjukova, Dejan Djuranovića, Luke Elsnerja, Simona Rožmana in Mateja Oražma, dobimo podroben vpogled v zakulisje dogajanja in vrednote, ki so pripeljale nogomet v Domžalah do meteorskega vzpona.
Najtežja tekaška preizkušnja na svetu Špartatlon vsako leto privabi tekače z vsega sveta, da se preizkusijo na 246 kilometrov dolgi poti. Po zapisih grškega zgodovinarja Herodota je tolikšno razdaljo od Aten do Šparte leta 490 let pr.n.št. v dveh dneh pretekel tudi grški sel Fejdipid, legendarno zgodbo pa so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja obudili pripadniki angleškega kraljevega letalstva. Septembra 2021 je bilo na štartu pod atensko Akropolo kar pet Slovencev (Mirko Bogomir Miklič, Tomaž Kališnik, Luka Videtič, Boštjan Schönlieb, Domen Kozjek). Nekateri so se po progi podali prvič, drugi so se z njo že bolj ali manj uspešno spopadli. Na dolgi poti, ki jo dodatno otežujejo še časovni limiti, razgibana pokrajina in vzpon na 1100 metrov visok prelaz Sangas, tekači spoznavajo, da lahko moč za premagovanje individualnih težav črpajo tudi iz ekipe. Dokumentarni film Ekipa, Špartatlon 2021 zaokrožuje trilogijo špartatlonskih podvigov, ki se je pred desetimi leti pričela z zgodbo Ruth Podgornik Reš in filmom Ruth 246,8, po njenih tragični smrti pa nadaljevala s sinom Mihom in dokumentarcem Krog. Dokumentarni film je nastal v produkciji RTV Slovenija. Avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.
Najtežja tekaška preizkušnja na svetu Špartatlon vsako leto privabi tekače z vsega sveta, da se preizkusijo na 246 kilometrov dolgi poti. Po zapisih grškega zgodovinarja Herodota je tolikšno razdaljo od Aten do Šparte leta 490 let pr.n.št. v dveh dneh pretekel tudi grški sel Fejdipid, legendarno zgodbo pa so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja obudili pripadniki angleškega kraljevega letalstva. Septembra 2021 je bilo na štartu pod atensko Akropolo kar pet Slovencev (Mirko Bogomir Miklič, Tomaž Kališnik, Luka Videtič, Boštjan Schönlieb, Domen Kozjek). Nekateri so se po progi podali prvič, drugi so se z njo že bolj ali manj uspešno spopadli. Na dolgi poti, ki jo dodatno otežujejo še časovni limiti, razgibana pokrajina in vzpon na 1100 metrov visok prelaz Sangas, tekači spoznavajo, da lahko moč za premagovanje individualnih težav črpajo tudi iz ekipe. Dokumentarni film Ekipa, Špartatlon 2021 zaokrožuje trilogijo špartatlonskih podvigov, ki se je pred desetimi leti pričela z zgodbo Ruth Podgornik Reš in filmom Ruth 246,8, po njenih tragični smrti pa nadaljevala s sinom Mihom in dokumentarcem Krog. Dokumentarni film je nastal v produkciji RTV Slovenija. Avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat.
Najuspešnejši nogometni klub v samostojni Sloveniji, NK Maribor, letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Sprehodili se bomo skozi čas z navijači in junaki z igrišč, govorili ne samo o rezultatskih dosežkih, temveč tudi o strasteh in občutjih, veselju in razočaranju … O nogometu in ljudeh, ki so z njim tesno povezani.
Najuspešnejši nogometni klub v samostojni Sloveniji, NK Maribor, letos praznuje 60. obletnico ustanovitve. Sprehodili se bomo skozi čas z navijači in junaki z igrišč, govorili ne samo o rezultatskih dosežkih, temveč tudi o strasteh in občutjih, veselju in razočaranju … O nogometu in ljudeh, ki so z njim tesno povezani.
Kako se je Primož Roglič pripravljal na prihajajočo dirko po Franciji? Kaj vse je moral eden od kandidatov za najvišja mesta prestati v tej sezoni in kako se je posvetil največji kolesarski dirki? Rogliča smo v tej sezoni spremljali podrobneje in ga obiskali na višinskih pripravah, pa tudi ob ogledu trase druge etape Toura. Več pa v filmu Primož Roglič, moja pot na dirko po Franciji avtorjev Davida Črmelja in Blaža Omana.
Kako se je Primož Roglič pripravljal na prihajajočo dirko po Franciji? Kaj vse je moral eden od kandidatov za najvišja mesta prestati v tej sezoni in kako se je posvetil največji kolesarski dirki? Rogliča smo v tej sezoni spremljali podrobneje in ga obiskali na višinskih pripravah, pa tudi ob ogledu trase druge etape Toura. Več pa v filmu Primož Roglič, moja pot na dirko po Franciji avtorjev Davida Črmelja in Blaža Omana.
Teniški turnir za grand slam v Parizu je bil vedno prizorišče nekaterih največjih trenutkov v zgodovini tenisa in bo zagotovo tudi v prihodnje kraj, kjer bodo sanje lahko postale resničnost. V posebnem dokumentarnem filmu se bomo spomnili nekaterih od teh trenutkov in junakov, ki so v njih nastopali.
Teniški turnir za grand slam v Parizu je bil vedno prizorišče nekaterih največjih trenutkov v zgodovini tenisa in bo zagotovo tudi v prihodnje kraj, kjer bodo sanje lahko postale resničnost. V posebnem dokumentarnem filmu se bomo spomnili nekaterih od teh trenutkov in junakov, ki so v njih nastopali.
Vabljeni k spremljanju dokumentarnega filma o žal že pokojnem ekstremnem kolesarju Juretu Robiču in dirki čez Ameriko leta 2007.
Vabljeni k spremljanju dokumentarnega filma o žal že pokojnem ekstremnem kolesarju Juretu Robiču in dirki čez Ameriko leta 2007.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
Zimske olimpijske igre imajo nekoliko krajšo zgodovino kot poletne, saj so bile prve na sporedu leta 1924 v Chamonixu, 28 let po prvih poletnih v Atenah. Že na uvodu pa so nastopili tudi slovenski športniki. Po skromnih začetkih so napredovali do vrha. Kaj vse so dosegli, boste lahko spremljali v tedenskih dokumentarnih oddajah. V njih bo o svojih olimpijskih nastopih govorilo več kot 40 slovenskih zimskih olimpijcev. Oddaje je skupaj s sodelavci pripravil Miha Žibrat.
V filmu spremljamo Miha Podgornika, ki je v spomin svoji tragično preminuli mami Ruth Podgornik Reš pretekel Špartatlon (246 kilometrov dolgo pot od Aten do Šparte). Film je na nek način nadaljevanje zapisa Ruth 246,8, hkrati pa nova zgodba in poklon vsem, ki so premagali eno najzahtevnejših tekaških preizkušenj na svetu. Krog govori o tem, da prave stvari življenja ne umrejo s smrtjo. Krog je zgodba o spominu, pogumu in izpolnitvi obljube. Govori o Mihi in Pii Podgornik, otrocih tragično preminule Ruth Podgornik Reš, ki se podajata po materinih tekaških sledeh. Najprej izpolnita obljubo in skupaj pretečeta ulični maraton v Amsterdamu, nato pa se Miha loti še zahtevnejšega podviga, slovitega grškega Špartatlona, ki so mu kos samo najbolje pripravljeni tekači. Snemalna ekipa je Miho spremljala od priprav v okolici rodnih Mošenj do njegovega spopada z zahtevnimi hribi Peleponeza. Tu se Miha sooči z istimi upi in bolečinami kot pred nekaj leti njegova pokojna mama, katere duh ga spremlja na vsakem koraku. A s trmo in vztrajnostjo, kljub težavam s prebavo, na kilometrih, ko glava in misli ne sledijo več nogam, nadaljuje in končno sklene krog: zaključi zgodbo, polno spominov, z zavedanjem, da smrt ni konec, temveč ponovni začetek.
V filmu spremljamo Miha Podgornika, ki je v spomin svoji tragično preminuli mami Ruth Podgornik Reš pretekel Špartatlon (246 kilometrov dolgo pot od Aten do Šparte). Film je na nek način nadaljevanje zapisa Ruth 246,8, hkrati pa nova zgodba in poklon vsem, ki so premagali eno najzahtevnejših tekaških preizkušenj na svetu. Krog govori o tem, da prave stvari življenja ne umrejo s smrtjo. Krog je zgodba o spominu, pogumu in izpolnitvi obljube. Govori o Mihi in Pii Podgornik, otrocih tragično preminule Ruth Podgornik Reš, ki se podajata po materinih tekaških sledeh. Najprej izpolnita obljubo in skupaj pretečeta ulični maraton v Amsterdamu, nato pa se Miha loti še zahtevnejšega podviga, slovitega grškega Špartatlona, ki so mu kos samo najbolje pripravljeni tekači. Snemalna ekipa je Miho spremljala od priprav v okolici rodnih Mošenj do njegovega spopada z zahtevnimi hribi Peleponeza. Tu se Miha sooči z istimi upi in bolečinami kot pred nekaj leti njegova pokojna mama, katere duh ga spremlja na vsakem koraku. A s trmo in vztrajnostjo, kljub težavam s prebavo, na kilometrih, ko glava in misli ne sledijo več nogam, nadaljuje in končno sklene krog: zaključi zgodbo, polno spominov, z zavedanjem, da smrt ni konec, temveč ponovni začetek.
Po dveh polfinalnih tekmovanjih Iger mest, ki so nastale po zgledu nekdaj zelo priljubljenih Iger brez meja in hrvaških Jadranskih srečanj, sledi še mednarodni finale iz Biograda na Moru. Iz vsakega polfinala sta se v veliki finale uvrstili dve državi. Slovenija, ki jo zastopa ekipa iz Maribora, je močno zmagala v drugem polfinalu in je tako visoko favorizirana tudi za zmago v finalu. Poleg njih, se bodo v šestih igrah (leteči vaterpolo, jadranska bitka, morska alka, vino, ribiški zaboji in veslo) pomerile še ekipe iz Hrvaške, Črne gore in Makedonije. Napete in zabavne tekmovalne igre bo vodil in komentiral slovenski voditelj na prizorišču Nejc Šmit.
Po dveh polfinalnih tekmovanjih Iger mest, ki so nastale po zgledu nekdaj zelo priljubljenih Iger brez meja in hrvaških Jadranskih srečanj, sledi še mednarodni finale iz Biograda na Moru. Iz vsakega polfinala sta se v veliki finale uvrstili dve državi. Slovenija, ki jo zastopa ekipa iz Maribora, je močno zmagala v drugem polfinalu in je tako visoko favorizirana tudi za zmago v finalu. Poleg njih, se bodo v šestih igrah (leteči vaterpolo, jadranska bitka, morska alka, vino, ribiški zaboji in veslo) pomerile še ekipe iz Hrvaške, Črne gore in Makedonije. Napete in zabavne tekmovalne igre bo vodil in komentiral slovenski voditelj na prizorišču Nejc Šmit.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 2. polfinale iz Biograda na moru City Games – Igre mest so pred leti nastale po zgledu zelo priljubljenih Iger brez meja. Za uvrstitev v veliki finale bodo tako v drugem polfinalnem tekmovanju, ki ga bo za slovenske gledalce vodil in komentiral Nejc Šmit, poleg slovenske ekipe iz Maribora tekmovale še ekipe iz Srbije (Kragujevac), Makedonije (Skopje) in Madžarske (Pecs). V Biogradu na moru bodo moči merili v zabavnih igrah: morska alka, reševanje turistke, jadranska bitka, vodna košarka in veslo.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 2. polfinale iz Biograda na moru City Games – Igre mest so pred leti nastale po zgledu zelo priljubljenih Iger brez meja. Za uvrstitev v veliki finale bodo tako v drugem polfinalnem tekmovanju, ki ga bo za slovenske gledalce vodil in komentiral Nejc Šmit, poleg slovenske ekipe iz Maribora tekmovale še ekipe iz Srbije (Kragujevac), Makedonije (Skopje) in Madžarske (Pecs). V Biogradu na moru bodo moči merili v zabavnih igrah: morska alka, reševanje turistke, jadranska bitka, vodna košarka in veslo.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 1. polfinale iz Biograda na moru Prvo polfinalno tekmovanja, ki je nastalo po zgledu priljubljenih Iger brez meja. V boj za finalno vstopnico City Games – Igre mest 2017 se bodo podale ekipe iz Hrvaške (Ploče), Črne Gore (Herceg Novi), Italije (Trst) ter Bosne in Hercegovine (Trebinje). Pomerile se bodo v igrah: leteči vaterpolo, strelci, vino, tekma oslov, ribiški zaboji in veslo. Na prizorišču bo voditelj in komentator za slovenske gledalce Nejc Šmit.
CITY GAMES – IGRE MEST 2017, 1. polfinale iz Biograda na moru Prvo polfinalno tekmovanja, ki je nastalo po zgledu priljubljenih Iger brez meja. V boj za finalno vstopnico City Games – Igre mest 2017 se bodo podale ekipe iz Hrvaške (Ploče), Črne Gore (Herceg Novi), Italije (Trst) ter Bosne in Hercegovine (Trebinje). Pomerile se bodo v igrah: leteči vaterpolo, strelci, vino, tekma oslov, ribiški zaboji in veslo. Na prizorišču bo voditelj in komentator za slovenske gledalce Nejc Šmit.
Humanitarno športno društvo Olimpiki je tokrat z Državnim zborom RS ob soorganizaciji Mestne občine Ljubljana pripravilo že sedmo dobrodelno prireditev. V dvorani Stožice so se v nogometu pomerili velikani slovenskega športa s poslanci Državnega zbora. Tekma je bila prijateljsko napeta, vzdušje je dodatno razgrel Davor Radolfi, kaj vse se je še dogajalo na terenu na prvi zimski večer, si bodo gledalci lahko ogledali v posebni reportaži.
Humanitarno športno društvo Olimpiki je tokrat z Državnim zborom RS ob soorganizaciji Mestne občine Ljubljana pripravilo že sedmo dobrodelno prireditev. V dvorani Stožice so se v nogometu pomerili velikani slovenskega športa s poslanci Državnega zbora. Tekma je bila prijateljsko napeta, vzdušje je dodatno razgrel Davor Radolfi, kaj vse se je še dogajalo na terenu na prvi zimski večer, si bodo gledalci lahko ogledali v posebni reportaži.
Peter Kauzer je spregovoril o načrtih za prihodnost. Videli bomo reportažo s paralelne tekme na Ljubljanici in posnetke, kako so postavljali progo za finalno preizkušnjo svetovnega pokala slalomistov v Tacnu. Predstavili bomo tudi slalomski kros, disciplino, v kateri je Ajda Novak med najboljšimi na svetu in naj bi bila kmalu uvrščena v olimpijski program.
Peter Kauzer je spregovoril o načrtih za prihodnost. Videli bomo reportažo s paralelne tekme na Ljubljanici in posnetke, kako so postavljali progo za finalno preizkušnjo svetovnega pokala slalomistov v Tacnu. Predstavili bomo tudi slalomski kros, disciplino, v kateri je Ajda Novak med najboljšimi na svetu in naj bi bila kmalu uvrščena v olimpijski program.
Na finalu iger v Biogradu na Moru je Slovenijo zastopala ekipa iz Velenja, ki je ponosni zmagovalec slovenskega finala. Velenjčani imajo pred seboj le en cilj, zmago na velikem finalu iger City Games.
Na finalu iger v Biogradu na Moru je Slovenijo zastopala ekipa iz Velenja, ki je ponosni zmagovalec slovenskega finala. Velenjčani imajo pred seboj le en cilj, zmago na velikem finalu iger City Games.
Šest ekip se je pomerilo v šestih različnih igrah. Pri vseh pa je bilo seveda obilo zabave za gledalce in za tekmovalce, ki pa so kljub temu igre vzeli zelo resno, pa čeprav kakšnih posebnih priprav vsaj nekateri pred tem niso imeli. Igre mest potekajo že sedem let, zadnja tri leta jih prirejajo tudi v Sloveniji, potekajo v 35 mestih v šestih državah.
Šest ekip se je pomerilo v šestih različnih igrah. Pri vseh pa je bilo seveda obilo zabave za gledalce in za tekmovalce, ki pa so kljub temu igre vzeli zelo resno, pa čeprav kakšnih posebnih priprav vsaj nekateri pred tem niso imeli. Igre mest potekajo že sedem let, zadnja tri leta jih prirejajo tudi v Sloveniji, potekajo v 35 mestih v šestih državah.
Voda za vedno prinaša reportažo z evropskega prvenstva slalomistov na divjih vodah za mladince in mlajše člane v Solkanu. Pogledali bomo, kaj prinaša novi rod slovenskih slalomistov in kako svojo zdravniško službo ter treninge usklajuje Dejan Fabčič, ki se pripravlja na paraolimpijske igre v Riu.
Voda za vedno prinaša reportažo z evropskega prvenstva slalomistov na divjih vodah za mladince in mlajše člane v Solkanu. Pogledali bomo, kaj prinaša novi rod slovenskih slalomistov in kako svojo zdravniško službo ter treninge usklajuje Dejan Fabčič, ki se pripravlja na paraolimpijske igre v Riu.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Rubrika ponuja iztočnice za razmislek o velikih vrednosti v majhnih stvareh, zavedanje o harmoniji okoli nas, o opuščanju navad in prepričanj, ki uničujejo človeško ustvarjalno svobodo in istočasno omejujejo notranjo rast.
Voda za vedno je oddaja o kajakaškem športu, ki daje šest članov slovenske olimpijske odprave za Rio. Polovico potnikov bomo predstavili v prvi oddaji. Peter Kauzer je pokazal, kje je napravil prve zaveslaje, in strnil vtise z nedavnega treninga na olimpijski progi. Srebrna z letošnjega evropskega prvenstva Urša Kragelj se je pridružila skupini Europa Donna, bolnicam z rakom dojk, ki pogosto veslajo po Ljubljanici. Svetovni podprvak Benjamin Savšek pa je na treningu presenetil podmladek tacenskega kluba.
Voda za vedno je oddaja o kajakaškem športu, ki daje šest članov slovenske olimpijske odprave za Rio. Polovico potnikov bomo predstavili v prvi oddaji. Peter Kauzer je pokazal, kje je napravil prve zaveslaje, in strnil vtise z nedavnega treninga na olimpijski progi. Srebrna z letošnjega evropskega prvenstva Urša Kragelj se je pridružila skupini Europa Donna, bolnicam z rakom dojk, ki pogosto veslajo po Ljubljanici. Svetovni podprvak Benjamin Savšek pa je na treningu presenetil podmladek tacenskega kluba.
