Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija Samosvoji prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov. Njihova stališča in način izražanja dvigajo prah v okolici, zato jih ta skuša omejevati ali utišati. Spoznavamo njihov svet, odločitve, delo in življenjski slog, ki štrli iz povprečja in drami družbo iz brezčutnosti. Ob njihovih zgodbah se srečamo z življenjskimi dilemami in izzivi, s katerimi se samosvoji ljudje spopadajo vsak dan. Ti izbrani ustvarjalni posamezniki se zavzemajo za pomembni vrednoti: svobodo govora in svobodo izražanja. Jasno zagovarjajo svoja prepričanja in ne sklepajo kompromisov.
Fraze Kan, bangladeški raper, napada vladajoče zaradi zlorab in zatiranja ljudi. Spodbuja državljane in jih ozavešča o družbenih problemih. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice.
Fraze Kan, bangladeški raper, napada vladajoče zaradi zlorab in zatiranja ljudi. Spodbuja državljane in jih ozavešča o družbenih problemih. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice.
»Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar in igralec. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo.
»Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar in igralec. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo.
Tufan na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in krivicah, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v hribovju Čitagong. Tufan Čakma na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in protestira proti krivicam, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v bangladeškem hribovju Čitagong. S tem ogroža svoje življenje, saj oblastniki oporečnikov ne trpijo. Dela tega likovnega umetnika so čudovita hvalnica naravi. Uničili so jo, da so dobili zadrževalno jezero, ki je preplavilo zemljo njegovih dedov.
Tufan na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in krivicah, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v hribovju Čitagong. Tufan Čakma na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in protestira proti krivicam, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v bangladeškem hribovju Čitagong. S tem ogroža svoje življenje, saj oblastniki oporečnikov ne trpijo. Dela tega likovnega umetnika so čudovita hvalnica naravi. Uničili so jo, da so dobili zadrževalno jezero, ki je preplavilo zemljo njegovih dedov.
Sašo je tetovator, gorski reševalec in glasbenik, ki se bojuje s strahovi ter si prizadeva za samozavest in sprejetost. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Sašo je tetovator, gorski reševalec in glasbenik, ki se bojuje s strahovi ter si prizadeva za samozavest in sprejetost. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Saad Mua je transspolna oseba, ki skuša s svojim delom v lepotni industriji spremeniti pogled na nebinarni spol. Na sploh želi vplivati na družbo, tako da bi ta transspolne osebe lažje sprejela.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Saad Mua je transspolna oseba, ki skuša s svojim delom v lepotni industriji spremeniti pogled na nebinarni spol. Na sploh želi vplivati na družbo, tako da bi ta transspolne osebe lažje sprejela.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in diskriminacije.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in diskriminacije.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil odpor proti skupnosti LGTB. Izkušnje so mu pomagale, da si je okrepil samozavest. Luka pa je povzročil zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Je izvajalec preoblačenja in poudarja ženstvenost, kar pa je za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat prizadeti zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo – pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil odpor proti skupnosti LGTB. Izkušnje so mu pomagale, da si je okrepil samozavest. Luka pa je povzročil zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Je izvajalec preoblačenja in poudarja ženstvenost, kar pa je za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat prizadeti zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo – pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Bruno Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje. Pinky Pinki Čiran je staroselka, ki živi v Bangladešu, in tudi glavna pevka v glasbeni skupini F-Minor, ki jo sestavljajo samo ženske. Kot staroselko jo zasmehujejo zaradi njenega jezika in življenjskega sloga. Velja za drugorazredno državljanko, a se je kljub temu odločila, da bo vodila glasbeno skupino in živela svoje življenje tako, kot sama želi. Mišel Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Bruno Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje. Pinky Pinki Čiran je staroselka, ki živi v Bangladešu, in tudi glavna pevka v glasbeni skupini F-Minor, ki jo sestavljajo samo ženske. Kot staroselko jo zasmehujejo zaradi njenega jezika in življenjskega sloga. Velja za drugorazredno državljanko, a se je kljub temu odločila, da bo vodila glasbeno skupino in živela svoje življenje tako, kot sama želi. Mišel Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko in se z invalidskim vozičkom podaja na novo angažirano foto-video odpravo.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko in se z invalidskim vozičkom podaja na novo angažirano foto-video odpravo.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, ki je bila žrtev mačističnega nekdanjega fanta. Bori se za opolnomočenje žensk, enakost spolov in priznanje svoje družine.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Sara França je uspešna modna oblikovalka, ki je bila žrtev mačističnega nekdanjega fanta. Bori se za opolnomočenje žensk, enakost spolov in priznanje svoje družine.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrago in ne dovolj kakovostno hrano. Zaradi tega se srečuje z grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnji mladosti so ga zaradi čezmerne telesne teže mnogi maltretirali. Samozavest je pridobil z uveljavitvijo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila ves čas težavna. Zdaj pa se zavzema za pravice ljubiteljev hrane.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrago in ne dovolj kakovostno hrano. Zaradi tega se srečuje z grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnji mladosti so ga zaradi čezmerne telesne teže mnogi maltretirali. Samozavest je pridobil z uveljavitvijo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila ves čas težavna. Zdaj pa se zavzema za pravice ljubiteljev hrane.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, v katere zapisuje pesmi, in teh je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat graja. Tudi njegova družina ne podpira njegove strasti. Ker čuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato veliko časa porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, v katere zapisuje pesmi, in teh je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat graja. Tudi njegova družina ne podpira njegove strasti. Ker čuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato veliko časa porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.
Akaš je musliman, ki izdeluje kipe hindujskih božanstev. Kaj je razlog da vztraja kljub verskim omejitvam in nenehnim pritiskom okolja. Mohamed Akaš je 24-letni kipar. Izdeluje kipe hindujskih božanstev, murtije. To pa ni všeč njegovim sovernikom, saj je Akaš musliman, ne hindujec. Uživa v svojem poklicu, za katerega se je izučil že v otroštvu. Sodelavci zelo cenijo njegovo predanost temu delu, ki presega verske omejitve. V Bangladešu so zelo pogosta trenja med verstvi in celo nasilje skrajnežev nad hindujskimi verniki, sploh v času praznika durga pudža. Zamisel, da bi musliman izdeloval hindujske predmete čaščenja, skrajneže tako radikalizira, da Akaš ves čas nosi glavo na prodaj. Dokumentarni film nam predstavi njegovo zgodbo in razlog, zakaj je želja po kiparjenju božanstev vere, ki ni njegova, tako močna, da vseeno kljubuje nevarnosti.
Akaš je musliman, ki izdeluje kipe hindujskih božanstev. Kaj je razlog da vztraja kljub verskim omejitvam in nenehnim pritiskom okolja. Mohamed Akaš je 24-letni kipar. Izdeluje kipe hindujskih božanstev, murtije. To pa ni všeč njegovim sovernikom, saj je Akaš musliman, ne hindujec. Uživa v svojem poklicu, za katerega se je izučil že v otroštvu. Sodelavci zelo cenijo njegovo predanost temu delu, ki presega verske omejitve. V Bangladešu so zelo pogosta trenja med verstvi in celo nasilje skrajnežev nad hindujskimi verniki, sploh v času praznika durga pudža. Zamisel, da bi musliman izdeloval hindujske predmete čaščenja, skrajneže tako radikalizira, da Akaš ves čas nosi glavo na prodaj. Dokumentarni film nam predstavi njegovo zgodbo in razlog, zakaj je želja po kiparjenju božanstev vere, ki ni njegova, tako močna, da vseeno kljubuje nevarnosti.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje dileme družbe, razpete med individualno usmiljenost in splošno nasilje. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji gibanja Hare Krišna in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal, glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje dileme družbe, razpete med individualno usmiljenost in splošno nasilje. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji gibanja Hare Krišna in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal, glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je pred desetletji prenesel ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ljubljanske ulice. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko razstavljena v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve je videti na ulicah, kjer je večini namenjena zelo kratka življenjska doba. Umetnikova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah – zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na območjih, ki temu niso namenjena, prepovedano. Najverjetneje bi bil zaradi ulične umetnosti še vedno prisiljen prisluškovati zvokom siren, če pred malo več kot desetimi leti ne bi postal oče. Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je pred desetletji prenesel ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ljubljanske ulice. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko razstavljena v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve je videti na ulicah, kjer je večini namenjena zelo kratka življenjska doba. Umetnikova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah – zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na območjih, ki temu niso namenjena, prepovedano. Najverjetneje bi bil zaradi ulične umetnosti še vedno prisiljen prisluškovati zvokom siren, če pred malo več kot desetimi leti ne bi postal oče. Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Juul de Metz je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Juul de Metz je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Luís Bettencourt živi za death metal in Boga. Svojo strast do glasbe in kitare miri z Božjo besedo in s svojim delom v glavni otoški cerkvi, kjer je pred njim delal tudi njegov pokojni oče.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Luís Bettencourt živi za death metal in Boga. Svojo strast do glasbe in kitare miri z Božjo besedo in s svojim delom v glavni otoški cerkvi, kjer je pred njim delal tudi njegov pokojni oče.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Doro Soares preganjata strašno nasilje in ljubosumje, ki ju je doživela z nekdanjimi partnerji. Ko začne izdelovati cvetlice iz najlona, v ustvarjanju odkrije mir in svet, kjer se spet počuti človek.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Doro Soares preganjata strašno nasilje in ljubosumje, ki ju je doživela z nekdanjimi partnerji. Ko začne izdelovati cvetlice iz najlona, v ustvarjanju odkrije mir in svet, kjer se spet počuti človek.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Pinki Čiran je staroselka, ki živi v Bangladešu, in tudi glavna pevka v glasbeni skupini F-Minor, ki jo sestavljajo samo ženske. Kot staroselko jo zasmehujejo zaradi njenega jezika in življenjskega sloga. Velja za drugorazredno državljanko, a se je kljub temu odločila, da bo vodila glasbeno skupino in živela svoje življenje tako, kot sama želi.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Pinki Čiran je staroselka, ki živi v Bangladešu, in tudi glavna pevka v glasbeni skupini F-Minor, ki jo sestavljajo samo ženske. Kot staroselko jo zasmehujejo zaradi njenega jezika in življenjskega sloga. Velja za drugorazredno državljanko, a se je kljub temu odločila, da bo vodila glasbeno skupino in živela svoje življenje tako, kot sama želi.
Betina nam s svojimi likovnimi stvaritvami skuša pokazati tisto, zaradi česar mnogi ljudje pogosto pogledajo stran – zakol živali. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Betina nam s svojimi likovnimi stvaritvami skuša pokazati tisto, zaradi česar mnogi ljudje pogosto pogledajo stran – zakol živali. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 1916. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi. Javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti in ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podaja na novo foto-video odpravo. Simon vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življenjsko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 1916. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi. Javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti in ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podaja na novo foto-video odpravo. Simon vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življenjsko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ruby ni običajna modna oblikovala in filmska ustvarjalka, pripoveduje svojo zgodbo. Rojena je na Nizozemskem, a ima indijske in surinamske korenine, njeni predniki so se preselili v Surinam, ki je bil takrat nizozemska kolonija. Oblikuje posebne kostume in koncepte za aktiviste, ki imajo podobno zgodbo. S svojim delom jih opolnomoči, da si vzamejo prostor zase in izobražujejo ljudi. Marina je mlada mamica iz Ukrajine, ki se je pred kratkim preselila na azorski otok São Miguel. Da bi zavarovala otroka pred vojno v Ukrajini, se je morala med drugim odreči tudi pekarni v Kijevu, v kateri je zadnja leta z veliko strastjo pekla slaščice. Tufan Čakma na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in protestira proti krivicam, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v bangladeškem hribovju Čitagong. S tem ogroža svoje življenje, saj oblastniki oporečnikov ne trpijo. Dela tega likovnega umetnika so čudovita hvalnica naravi. Uničili so jo, da so dobili zadrževalno jezero, ki je preplavilo zemljo njegovih dedov.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ruby ni običajna modna oblikovala in filmska ustvarjalka, pripoveduje svojo zgodbo. Rojena je na Nizozemskem, a ima indijske in surinamske korenine, njeni predniki so se preselili v Surinam, ki je bil takrat nizozemska kolonija. Oblikuje posebne kostume in koncepte za aktiviste, ki imajo podobno zgodbo. S svojim delom jih opolnomoči, da si vzamejo prostor zase in izobražujejo ljudi. Marina je mlada mamica iz Ukrajine, ki se je pred kratkim preselila na azorski otok São Miguel. Da bi zavarovala otroka pred vojno v Ukrajini, se je morala med drugim odreči tudi pekarni v Kijevu, v kateri je zadnja leta z veliko strastjo pekla slaščice. Tufan Čakma na svojih slikah pripoveduje zgodbo o človeškem življenju in protestira proti krivicam, ki so doletele njegovo domorodsko skupnost v bangladeškem hribovju Čitagong. S tem ogroža svoje življenje, saj oblastniki oporečnikov ne trpijo. Dela tega likovnega umetnika so čudovita hvalnica naravi. Uničili so jo, da so dobili zadrževalno jezero, ki je preplavilo zemljo njegovih dedov.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice. Celia je francoska umetnica, ki ima malgaške prednike. Med iskanjem odgovorov na vprašanja o svoji identiteti se je preselila na Azore, kjer je kot slikarka odkrila povsem novo paleto barv. Zdaj skuša pridobiti dovoljenje za mural, ki bi ga rada posvetila temu čudovitemu otočju in otoškim prebivalcem. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Rašid Kan Mazed, ki mu pravijo Fraze Kan, je bangladeški rapovski glasbenik, musliman, ki živi v Čataku. V svojih pesmih govori o žgočih družbenih temah: posilstvih, spolnih napadih, patriarhalnosti na podeželju in institucionaliziranem nasilju. Rapanje je zanj umetnost, skozi katero lahko izrazi svoje mnenje, spodbuja ljudi in jih ozavešča o družbenih problemih. Ostro napada vladajoče, ki zlorabljajo oblast in zatirajo ljudi, čeprav je njegovo početje tvegano. Pogosto ga svarijo, naj preneha, in mu grozijo. A Fraze neomajno rapa naprej in navdihuje preslišane množice. Celia je francoska umetnica, ki ima malgaške prednike. Med iskanjem odgovorov na vprašanja o svoji identiteti se je preselila na Azore, kjer je kot slikarka odkrila povsem novo paleto barv. Zdaj skuša pridobiti dovoljenje za mural, ki bi ga rada posvetila temu čudovitemu otočju in otoškim prebivalcem. Sašo Dudić je tetovator, gorski reševalec, glasbenik. Vsaka dejavnost prikazuje del njegovega boja s strahovi ter prizadevanje za rast samozavesti in za sprejetost. Poskuša odpreti razpravo o duševnem zdravju. Bodo ljudje prisluhnili?
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Nizozemska beseda »stoer« pomeni trdoživ in je umetniška instalacija amsterdamskega vizualnega umetnika Bilala Chahala, s katero opozarja na spol in seksualnost in vse povezano s tem. Rožnata barva robustnih črk odpira vprašanja: kaj trdoživ pravzaprav pomeni? Kdo je trdoživ? Ljudje še različno dojemajo, kaj je značilno žensko, kaj značilno moško? Bilal je odraščal kot musliman. Ko so starši ugotovili, da je homoseksualec, doma ni bil več varen, zato je pobegnil. Bilal: »Biti hočem to, kar sem. Svoboden. To je sporočilo mojega dela.« Jasmina Imširović Durić je sicer rojena v Sloveniji, a so jo nekateri zaradi njenih korenin videli le kot Bosanko, prišlekinjo. Čeprav je to nekaj časa poskušala prikriti, se je kasneje povezala s prijatelji, ki so imeli podobne izkušnje, vendar pot samoozaveščanja ni bila vedno preprosta. Zdaj poskuša skozi folklorni ples svojo izkušnjo deliti z mlajšo generacijo. Mohamed Akaš je 24-letni kipar. Izdeluje kipe hindujskih božanstev, murtije. To pa ni všeč njegovim sovernikom, saj je Akaš musliman, ne hindujec. Uživa v svojem poklicu, za katerega se je izučil že v otroštvu. Sodelavci zelo cenijo njegovo predanost temu delu, ki presega verske omejitve. V Bangladešu so zelo pogosta trenja med verstvi in celo nasilje skrajnežev nad hindujskimi verniki, sploh v času praznika durga pudža. Zamisel, da bi musliman izdeloval hindujske predmete čaščenja, skrajneže tako radikalizira, da Akaš ves čas nosi glavo na prodaj. Dokumentarni film nam predstavi njegovo zgodbo in razlog, zakaj je želja po kiparjenju božanstev vere, ki ni njegova, tako močna, da vseeno kljubuje nevarnosti.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Nizozemska beseda »stoer« pomeni trdoživ in je umetniška instalacija amsterdamskega vizualnega umetnika Bilala Chahala, s katero opozarja na spol in seksualnost in vse povezano s tem. Rožnata barva robustnih črk odpira vprašanja: kaj trdoživ pravzaprav pomeni? Kdo je trdoživ? Ljudje še različno dojemajo, kaj je značilno žensko, kaj značilno moško? Bilal je odraščal kot musliman. Ko so starši ugotovili, da je homoseksualec, doma ni bil več varen, zato je pobegnil. Bilal: »Biti hočem to, kar sem. Svoboden. To je sporočilo mojega dela.« Jasmina Imširović Durić je sicer rojena v Sloveniji, a so jo nekateri zaradi njenih korenin videli le kot Bosanko, prišlekinjo. Čeprav je to nekaj časa poskušala prikriti, se je kasneje povezala s prijatelji, ki so imeli podobne izkušnje, vendar pot samoozaveščanja ni bila vedno preprosta. Zdaj poskuša skozi folklorni ples svojo izkušnjo deliti z mlajšo generacijo. Mohamed Akaš je 24-letni kipar. Izdeluje kipe hindujskih božanstev, murtije. To pa ni všeč njegovim sovernikom, saj je Akaš musliman, ne hindujec. Uživa v svojem poklicu, za katerega se je izučil že v otroštvu. Sodelavci zelo cenijo njegovo predanost temu delu, ki presega verske omejitve. V Bangladešu so zelo pogosta trenja med verstvi in celo nasilje skrajnežev nad hindujskimi verniki, sploh v času praznika durga pudža. Zamisel, da bi musliman izdeloval hindujske predmete čaščenja, skrajneže tako radikalizira, da Akaš ves čas nosi glavo na prodaj. Dokumentarni film nam predstavi njegovo zgodbo in razlog, zakaj je želja po kiparjenju božanstev vere, ki ni njegova, tako močna, da vseeno kljubuje nevarnosti.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ruby Jackson je policist, ki se po službi pogosto prelevi v kraljico preobleke z imenom Ruby Rouge. V nekem trenutku je začutil, da bi rad izobraževal in navdihoval ljudi še nekoliko drugače. Dijaki na srednji šoli, ki jo obišče kot Ruby, ga sprejmejo brez predsodkov. Z Jacksonom v ženski preobleki ima veliko večje težave njegova svakinja, ki ga prvič vidi v visokih petkah. Amadea Amadea oziroma Mysticaris je mlada umetnica, ki se glede svoje umetnosti ne želi povsem opredeliti oziroma popredalčkati. Umetnost dojema le kot orodje, ki ji je pomagalo premagati travmo zaradi spolne zlorabe. Ob njeni zgodbi smo povabljeni na čustveno in duhovno popotovanje celjenja ran. Luis Luís Bettencourt živi za death metal in Boga. Svojo strast do glasbe in kitare miri z Božjo besedo in s svojim delom v glavni otoški cerkvi, kjer je pred njim delal tudi njegov pokojni oče.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ruby Jackson je policist, ki se po službi pogosto prelevi v kraljico preobleke z imenom Ruby Rouge. V nekem trenutku je začutil, da bi rad izobraževal in navdihoval ljudi še nekoliko drugače. Dijaki na srednji šoli, ki jo obišče kot Ruby, ga sprejmejo brez predsodkov. Z Jacksonom v ženski preobleki ima veliko večje težave njegova svakinja, ki ga prvič vidi v visokih petkah. Amadea Amadea oziroma Mysticaris je mlada umetnica, ki se glede svoje umetnosti ne želi povsem opredeliti oziroma popredalčkati. Umetnost dojema le kot orodje, ki ji je pomagalo premagati travmo zaradi spolne zlorabe. Ob njeni zgodbi smo povabljeni na čustveno in duhovno popotovanje celjenja ran. Luis Luís Bettencourt živi za death metal in Boga. Svojo strast do glasbe in kitare miri z Božjo besedo in s svojim delom v glavni otoški cerkvi, kjer je pred njim delal tudi njegov pokojni oče.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Juul Juul je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala Raneš Baul Raneš Thakur je potujoči bengalski mistični pevec, ki z glasbo širi prijaznost in sočutje med ljudi, čeprav je obdan z nasiljem in sovraštvom. Dora Doro Soares preganjata strašno nasilje in ljubosumje, ki ju je doživela z nekdanjimi partnerji. Ko začne izdelovati cvetlice iz najlona, v ustvarjanju odkrije mir in svet, kjer se spet počuti človek.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Juul Juul je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala Raneš Baul Raneš Thakur je potujoči bengalski mistični pevec, ki z glasbo širi prijaznost in sočutje med ljudi, čeprav je obdan z nasiljem in sovraštvom. Dora Doro Soares preganjata strašno nasilje in ljubosumje, ki ju je doživela z nekdanjimi partnerji. Ko začne izdelovati cvetlice iz najlona, v ustvarjanju odkrije mir in svet, kjer se spet počuti človek.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Jackson je policist, ki se po službi pogosto prelevi v kraljico preobleke z imenom Ruby Rouge. V nekem trenutku je začutil, da bi rad izobraževal in navdihoval ljudi še nekoliko drugače. Dijaki na srednji šoli, ki jo obišče kot Ruby, ga sprejmejo brez predsodkov. Z Jacksonom v ženski preobleki ima veliko večje težave njegova svakinja, ki ga prvič vidi v visokih petkah.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Jackson je policist, ki se po službi pogosto prelevi v kraljico preobleke z imenom Ruby Rouge. V nekem trenutku je začutil, da bi rad izobraževal in navdihoval ljudi še nekoliko drugače. Dijaki na srednji šoli, ki jo obišče kot Ruby, ga sprejmejo brez predsodkov. Z Jacksonom v ženski preobleki ima veliko večje težave njegova svakinja, ki ga prvič vidi v visokih petkah.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Lina Akif je mlada slovenska igralka sudansko-madžarskih korenin. Čeprav je Slovenka, se ne počuti kot Slovenka. Z igro želi preseči svoje in družbene omejitve, povezane z barvo svoje kože.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Lina Akif je mlada slovenska igralka sudansko-madžarskih korenin. Čeprav je Slovenka, se ne počuti kot Slovenka. Z igro želi preseči svoje in družbene omejitve, povezane z barvo svoje kože.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Bruno Costa je frizer z Azorskega otočja, ki se kot kraljica preobleke prelevi v komični lik Gertrudes Labaça, ki s svojimi nastopi med pandemijo uspešno zabava domačine. Izmišljeni lik pa vse bolj vpliva na igralca in tudi na njegovo življenje.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Saad Saad Mua je transspolna oseba, ki skuša s svojim delom v lepotni industriji spremeniti pogled na nebinarni spol. Na sploh želi vplivati na družbo, tako da bi ta transspolne osebe lažje sprejela. Lina Lina Akif je mlada slovenska igralka sudansko-madžarskih korenin. Čeprav je Slovenka, se ne počuti kot Slovenka. Z igro želi preseči svoje in družbene omejitve, povezane z barvo svoje kože. Dani Reper Dani Apeldoorn je odraščal v družini, polni nasilja, in tudi v šoli je bil žrtev vrstniškega nasilja. Zatekel se je k hrani, kockanju in kajenju trave. Na vrhuncu zasvojenosti je tehtal 170 kg in imel 35.000 evrov dolga. Zdravi se za posttravmatsko stresno motnjo. Rap je zanj življenjskega pomena, v besedilih predeluje travme iz otroštva. To ga osvobaja.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Saad Saad Mua je transspolna oseba, ki skuša s svojim delom v lepotni industriji spremeniti pogled na nebinarni spol. Na sploh želi vplivati na družbo, tako da bi ta transspolne osebe lažje sprejela. Lina Lina Akif je mlada slovenska igralka sudansko-madžarskih korenin. Čeprav je Slovenka, se ne počuti kot Slovenka. Z igro želi preseči svoje in družbene omejitve, povezane z barvo svoje kože. Dani Reper Dani Apeldoorn je odraščal v družini, polni nasilja, in tudi v šoli je bil žrtev vrstniškega nasilja. Zatekel se je k hrani, kockanju in kajenju trave. Na vrhuncu zasvojenosti je tehtal 170 kg in imel 35.000 evrov dolga. Zdravi se za posttravmatsko stresno motnjo. Rap je zanj življenjskega pomena, v besedilih predeluje travme iz otroštva. To ga osvobaja.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moon Belhaj je umetnica tatooja, ki jo navdihuje tema. Kot oseba, ki se počuti tuje v lastni okolici in kulturi, je našla podobno misleče ljudi na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa je v nasprotju s tradicijami njene družine.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moon Belhaj je umetnica tatooja, ki jo navdihuje tema. Kot oseba, ki se počuti tuje v lastni okolici in kulturi, je našla podobno misleče ljudi na spletu. Svet glasbe, svobodna spolnost in temna estetika so stvari, ki jih deli s somišljeniki, kar pa je v nasprotju s tradicijami njene družine.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Lenuhinja sem, rada pove Frida Šarar. Pesnica, blogerka in po novem pevka se pogosto igra s konceptom zasebnosti; v pesmih se boleče razgali, v živo pa je rahlo zadržana, skoraj sramežljiva in po svoji izbiri malce osamljena. Frida živi na Reki. V hrvaškem mestu govori srbsko. Prebrisana kombinacija za »pripadnico sovražnega naroda,« kot ji ljubeče pravi mož. Več kot 25 let po vojni so politični odnosi med Srbijo in Hrvaško še vedno razgreti in vplivajo na življenja navadnih ljudi. Zato pisanje v maternem jeziku za Frido nenadoma postane politična drža. Ampak njej je jezik pisan na kožo, zato lahko v pesmi brez zadržkov reče: V rit se zaletite z jezikom! Ricardo Lalanda je umetnik in predsednik Bananske republike. Je resen kipar, ki se zateka k humorju, ko z metaforami izziva in napada ustaljeni sistem. Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Lenuhinja sem, rada pove Frida Šarar. Pesnica, blogerka in po novem pevka se pogosto igra s konceptom zasebnosti; v pesmih se boleče razgali, v živo pa je rahlo zadržana, skoraj sramežljiva in po svoji izbiri malce osamljena. Frida živi na Reki. V hrvaškem mestu govori srbsko. Prebrisana kombinacija za »pripadnico sovražnega naroda,« kot ji ljubeče pravi mož. Več kot 25 let po vojni so politični odnosi med Srbijo in Hrvaško še vedno razgreti in vplivajo na življenja navadnih ljudi. Zato pisanje v maternem jeziku za Frido nenadoma postane politična drža. Ampak njej je jezik pisan na kožo, zato lahko v pesmi brez zadržkov reče: V rit se zaletite z jezikom! Ricardo Lalanda je umetnik in predsednik Bananske republike. Je resen kipar, ki se zateka k humorju, ko z metaforami izziva in napada ustaljeni sistem. Hind Hakki je pevka, muslimanka, ki se sprašuje o tem, koliko ji pomenijo islamski običaji in zakaj jih v resnici upošteva. Starši sprejemajo njen način življenja, ne morejo pa preboleti tega, da se je dala tetovirati.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno? Fairooz Nazifa ni vedela, kam pelje njeno življenje, dokler ni odkrila svojih darov. Po več sporih z domačimi se je odločila, da se bo preselila v Dako in zaživela sama. Izvira iz konservativne islamske družine, kar pa ji ni preprečilo, da bi sledila svojim sanjam. Zdaj je pevka, zvezdnica, ki si želi kot nomadska umetnica nastopati po vsem svetu. Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Ko se je hrvaško ministrstvo za šolstvo odločilo zmanjšati količino obveznega čtiva v šolah, je Lovro Krsnik, pravkar diplomirani gledališki režiser in učitelj na srednji šoli za umetnost, začel projekt #idalječitam (berem še naprej). Odločil se je, da bo sto dni na glas bral knjige, ki so jih črtali s seznama obveznega čtiva. Vsak dan je pred hrvaškim parlamentom eno uro bral Malega princa, Piko Nogavičko, Dnevnik Ane Frank in Varuha v rži. Njegov protest je pritegnil sledilce in nasprotnike na družbenih omrežjih, toda ali mu je uspelo vladi dopovedati bistveno? Fairooz Nazifa ni vedela, kam pelje njeno življenje, dokler ni odkrila svojih darov. Po več sporih z domačimi se je odločila, da se bo preselila v Dako in zaživela sama. Izvira iz konservativne islamske družine, kar pa ji ni preprečilo, da bi sledila svojim sanjam. Zdaj je pevka, zvezdnica, ki si želi kot nomadska umetnica nastopati po vsem svetu. Fazle je odraščal v mošeji svojih staršev. Usojeno mu je bilo, da bo imam, toda nasilje za domačimi stenami, v katerem je odraščal, ga je pognalo od doma. Našel je novo skupnost in nov način verovanja.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video »Zakon gejev« je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec. Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Renato je prvi hrvaški gejevski youtuber. Svoj prvi video »Zakon gejev« je posnel med kampanjo pred referendumom o istospolnih porokah na Hrvaškem. Renato je bil takrat na študentski izmenjavi na Poljskem, toda odločil se je odzvati. Njegov video je objavilo več medijev, zato je postal priljubljen. Renato je nadaljeval. Vsak teden objavlja videe. Včasih je samo smešen, vedno pa je izzivalen in zelo aktivno zagovarja pravice gejev. Veliko mladih gejev in lezbijk z vsega območja nekdanje Jugoslavije mu sledi in ga podpira. Toda sovražni govorci so prav tako aktivni. Renato ne obupuje. Sovražni govor prijavlja policiji in se občasno pošali na račun slabe slovnice sovražnih komentarjev, saj je jezikoslovec. Samira piše avtobiografijo, ki opisuje njeno odraščanje v strogi muslimanski družini in njeno hrepenenje po svobodi. Zdaj živi in ljubi po svoje, pred starše pa vedno stopi kot poslušna hčerka, kakršno želijo videti. Mohamad Abdul Al Monaem, sirski pesnik in pisatelj, je v Slovenijo pribežal leta 2016. V Alepu je imel knjigarno in založbo. Verjel je, da literatura ne pozna meja, zato je objavljal dela z vsega sveta. Kar nekaj izdaj je tamkajšnji režim prepovedal. Mohamad je bil kratek čas celo zaprt. Med vojno je režim usmrtil veliko njemu podobnih svobodomiselnih ljudi, zato je Mohamad moral na pot. V Ljubljani je našel nov dom. Leta 2018 je izdal trojezično pesniško zbirko Enaindvajset žensk iz Ljubljane. V sicer demokratični Evropi pa je trčil ob novega diktatorja – denar. Ta ima vrhovno oblast nad ljudmi in brez verig omejuje njihovo svobodo. Novinar Andraž Rožman je o Mohamadu napisal roman Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življensko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom. Nazrul je smisel življenja našel v filozofiji Lalona, mističnega pesnika in družbenega reformatorja. Pripada skupnosti baulov in skozi glasbo uči o humanizmu in strpnosti. Vendar ga nekateri muslimani diskriminirajo, čeprav tudi sam verjame v Alaha. Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev k novi pesmi, ki jo je objavil.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Simon Mihorič Simke vleče pozornost na prvi pogled. Njegovo telo je prekrito s preko 900 tetovažami in je svojevrsten umetniški artefakt - avtobiografski almanah, ki razkriva njegovo pestro življensko zgodbo. Čeravno ima za sabo kriminalno preteklost pa se za tetovažami skriva občutljiva in odgovorna oseba. Simon vodi društvo za zaščito živali Srce za bulle. Rešuje zlorabljane in trpinčene pse. Mnogi ga kličejo kar “pasji oče”. V resnici pa je Simon oče enoletnega sinka in triletne hčerkice. Zaradi videza ima v vsakdanu nemalo problemov. A obsedenost s tatuji je življenska odločitev, Simonov statement, ki ga je skozi leta naredil močnejšega, neomajnega. Ne prenese krivice oz. zlorabljanja šibkejših – v takih primerih pa pride do izraza njegova narava, ki sovpada z videzom. Nazrul je smisel življenja našel v filozofiji Lalona, mističnega pesnika in družbenega reformatorja. Pripada skupnosti baulov in skozi glasbo uči o humanizmu in strpnosti. Vendar ga nekateri muslimani diskriminirajo, čeprav tudi sam verjame v Alaha. Francisco Câmara je študiral in delal na različnih koncih sveta. Ko se je vrnil na Azore, je našel povsem otopelo družbo. To je hotel spremeniti, zato se je odločil, da bo otočane poskusil prebuditi s hiphopom. Njegovi premožni starši se bojijo posledic takšnega ravnanja, Francisco pa že čaka na komentarje poslušalcev k novi pesmi, ki jo je objavil.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podajana novo angažirano foto-video odpravo. Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane, na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Gilova velika strast je ples. Ko je odraščal, mu je mati, ki je vstopila v skupnost Jehovovih prič, prepovedala plesati. Zato je zapustil dom, toda dohitela ga je težka preteklost in prisiljen se je bil spopasti z nerazrešenimi travmami. Nastija se od rojstva bori s spinalno mišično atrofijo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je zvedava, artikulirana in prodorna mlada fotografinja ter plesalka na invalidskem vozičku, ki ne želi pohlevno čakati na nujne spremembe na nivoju urejanja pogojev za samostojno bivanje in delovanje invalidov v družbi, temveč javnost aktivno in neposredno opozarja na nepravilnosti. Ne prenese jamranja. Svoj handicap sprejema kot izziv. Kadar ne blesti v soju žarometov na plesnih podijih, Nastija snema vloge. Angažirane vloge na temo diskriminacije in neenakosti hendikepiranih v družbi. Spremljamo Nastijo, ki se iz dive mednarodnega plesnega tekmovanja prelevi v urbano aktivistko, ki se z invalidskim vozičkom podajana novo angažirano foto-video odpravo. Odvetnik Sumon je pravnik, ki je postal novinar za državljane, na družbenih medijih ima 2,7 milijona sledilcev. S svojimi videi »V živo« opozarja na različne težave v Bangladešu. Oblasti te težave na koncu sicer rešijo, Sumonovo življenje pa je ogroženo.
Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Njena družina jo je silila peti in to je počela tako dobro, da je postala njihov ponos. Dokler ni padla v depresijo in ni mogla premakniti niti telesa več. Odločila se je, da enkrat naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji vzbuja veselje in poudarja čutnost, kar izkazuje navzven po družbenih omrežjih. Vse to pa povzroča frustracijo njeni družini, ki vidi svojo nekoč idealno hči kot "ohlapno žensko". Režiser: Rishi Chamman Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in družbi diskriminacije … Režija: Bruno Correia Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala z veliko družbeno diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo , da bi uresničila svoje sanje. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih pistah. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Njena družina jo je silila peti in to je počela tako dobro, da je postala njihov ponos. Dokler ni padla v depresijo in ni mogla premakniti niti telesa več. Odločila se je, da enkrat naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji vzbuja veselje in poudarja čutnost, kar izkazuje navzven po družbenih omrežjih. Vse to pa povzroča frustracijo njeni družini, ki vidi svojo nekoč idealno hči kot "ohlapno žensko". Režiser: Rishi Chamman Terry Costa, priseljenec iz Kanade z azorskimi koreninami, je najbolj sporen umetnik na Azorih samo zato, ker je gej. Vsak dan se z lastnimi kulturnimi projekti bori in uveljavlja v svetu konzervativizma in družbi diskriminacije … Režija: Bruno Correia Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala z veliko družbeno diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo , da bi uresničila svoje sanje. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih pistah. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije s predrago hrano vprašljive kakovosti. Zaradi tega se spoprijema z veliko grožnjami lastnikov lokalov. Nekdaj se je bojeval s čezmerno telesno težo, danes pa se bojuje za pravice ljubiteljev zdrave hrane … Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije s predrago hrano vprašljive kakovosti. Zaradi tega se spoprijema z veliko grožnjami lastnikov lokalov. Nekdaj se je bojeval s čezmerno telesno težo, danes pa se bojuje za pravice ljubiteljev zdrave hrane … Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Marc Garcia: Medtem ko nekateri deportiranci vidijo obveznost vrnitve na otok, kjer so se rodili kot prekletstvo ali celo konec njihovega življenja, vidi Marc Garcia kot katalizator. Zapustil je prazno in zlorabe drog polno življenje za seboj in prebudil umetnika in slikarja v sebi. Ampak, bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih, prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je prenesel svojo ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ulice Ljubljane desetletja nazaj. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko videna v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve se večinoma vidijo na javnih ulicah, kjer večini je namenjena zelo kratka življenjska doba. Njegova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah - zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na nedodeljenih območjih prepovedano. Najverjetneje bi bil še vedno prisiljen slediti zvokom siren ulične umetnosti - če ne bi postal oče pred malo več kot desetimi leti ... Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati? Režija: Maja Pavlin Rafsan Iftekhar je vloger, ki izpostavlja restavracije, ki prodajajo predrage in subpar kakovostno hrano. Tako se sooča veliko grožnjami in diskriminacijo lastnikov lokalov. Že v zgodnjih letih so ga zaradi prekomerno telesno težo mnogi maltretirali. Svojo samozavest je dobil z naraščajočo prisotnostjo na spletu in odločil se je za izboljšanje telesne kondicije. Preobrazba njegovega življenja je bila vseskozi težavna pot. Prav zdaj se bori za pravice ljubiteljev hrane… Režija: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Ron Preinfalk aka Rone84 je diplomiran slikar in pionir slovenske grafitarske subkulture, ki svojo ustvarjalno energijo desetletja seli s skicirk na ulice. Zaradi gverilskih ustvarjalnih akcij v mestu je bil nekdaj dober znanec policije – grafitiranje zunaj zakonitih površin je namreč prepovedana umetnost. Režija: Maja Pavlin
Ron Preinfalk aka Rone84 je diplomiran slikar in pionir slovenske grafitarske subkulture, ki svojo ustvarjalno energijo desetletja seli s skicirk na ulice. Zaradi gverilskih ustvarjalnih akcij v mestu je bil nekdaj dober znanec policije – grafitiranje zunaj zakonitih površin je namreč prepovedana umetnost. Režija: Maja Pavlin
Marc Garcia je pustil prazno in zlorabe mamil polno življenje za sabo – vrnitev na rodni otok je prebudila umetnika in slikarja v njem. Toda, ali bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia
Marc Garcia je pustil prazno in zlorabe mamil polno življenje za sabo – vrnitev na rodni otok je prebudila umetnika in slikarja v njem. Toda, ali bo lahko premagal stigmo v okolju, kjer otočani diskriminirajo deportirance? Režija: Bruno Correia
Juan aka. pxssypapi je bil posvojen iz Kolumbije. Pravi, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si ga zamišljala. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, a pravi demoni so še vedno prisotni. Režiser: Rishi Chamman
Juan aka. pxssypapi je bil posvojen iz Kolumbije. Pravi, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si ga zamišljala. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, a pravi demoni so še vedno prisotni. Režiser: Rishi Chamman
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil predsodek protiLGTB skupnosti. Te izkušnje so mu "pomagale", da si je okrepil samozavest. Luka pa je doživel zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Luka je izvajalec preoblačenja in poudarjanja ženstvenosti, kar pa je lahko za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat razočarani zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo - pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj. Režija: Maja Pavlin Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, kjer piše svoje pesmi, ki jih je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat kritizira. Njegova družina prav tako ne podpira njegove strasti. Ker občuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato vsak dan porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah Juan (z vzdevkom @pxssypapi) je bil kot dojenček posvojen iz Kolumbije. Posvojil ga je frizijski par na Nizozemskem, vendar se ni dobro izšlo. Juan meni, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si zamislila in da je bil drugačen od njiju v mislih, ravnanju in ljubezni. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, toda pravi demoni so še vedno njemu. Režiser: Rishi Chamman
Serija SAMOSVOJI prikazuje osebne zgodbe ustvarjalnih posameznikov, katerih stališča in način izražanja dvigajo prah v njihovi okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil predsodek protiLGTB skupnosti. Te izkušnje so mu "pomagale", da si je okrepil samozavest. Luka pa je doživel zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Luka je izvajalec preoblačenja in poudarjanja ženstvenosti, kar pa je lahko za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat razočarani zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo - pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj. Režija: Maja Pavlin Mokul Mošarof je tekstopisec, ki je svoje življenje posvetil pisanju pesmi. Ima zbirko dnevnikov, kjer piše svoje pesmi, ki jih je zdaj že več kot tri tisoč. Njegova versko konzervativna skupnost ga slabo sprejema in večkrat kritizira. Njegova družina prav tako ne podpira njegove strasti. Ker občuti bližino smrti, se mu zdi, da bo vse njegovo delo izgubljeno. Zato vsak dan porabi za arhiviranje svojih pesmi na družbenih omrežjih. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah Juan (z vzdevkom @pxssypapi) je bil kot dojenček posvojen iz Kolumbije. Posvojil ga je frizijski par na Nizozemskem, vendar se ni dobro izšlo. Juan meni, da za posvojitelja ni bil takšen sin, kot sta si zamislila in da je bil drugačen od njiju v mislih, ravnanju in ljubezni. S spreminjanjem telesa je našel način za prebolevanje preteklih travm, toda pravi demoni so še vedno njemu. Režiser: Rishi Chamman
Mokul Mošarof je svoje življenje posvetil pisanju pesmi, zaradi česar ga njegova versko konzervativna skupnost slabo sprejema in večkrat kritizira. Tudi družina ne podpira njegove strasti. Boji se, da bo njegovo delo s smrtjo izgubljeno. Zato svoje pesmi arhivira na družbenih omrežjih. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah
Mokul Mošarof je svoje življenje posvetil pisanju pesmi, zaradi česar ga njegova versko konzervativna skupnost slabo sprejema in večkrat kritizira. Tudi družina ne podpira njegove strasti. Boji se, da bo njegovo delo s smrtjo izgubljeno. Zato svoje pesmi arhivira na družbenih omrežjih. Režiserja: Arnob Chakrabarty, Sabuj Miah