Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus.
V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.
Avtor: Edita Cetinski
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Skoraj 13 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je namenjenih osebam s podjetniškimi idejami ne glede na spol, starost, in izobrazbo, s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki se jih polno zaposli za določen čas z namenom pridobivanja podjetniškega znanja in razvoja svojega podjetja v okviru programa PONI, ki ga izvajajo tudi na Razvojnem centru Novo mesto.
Skoraj 13 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je namenjenih osebam s podjetniškimi idejami ne glede na spol, starost, in izobrazbo, s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki se jih polno zaposli za določen čas z namenom pridobivanja podjetniškega znanja in razvoja svojega podjetja v okviru programa PONI, ki ga izvajajo tudi na Razvojnem centru Novo mesto.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Šlezijska univerza v Opavi spada pod mrežo EU STARS in skrbi za prestruktiriranje manj razvitih regij na Češkem. Moravsko-šlezijska regija se namreč sooča s težavo pomanjkanja malih in srednjih podjetij, zato se v tamkajšnjih študijskih programih s posebnim poudarkom ukvarjajo s področjem podjetništva.
Šlezijska univerza v Opavi spada pod mrežo EU STARS in skrbi za prestruktiriranje manj razvitih regij na Češkem. Moravsko-šlezijska regija se namreč sooča s težavo pomanjkanja malih in srednjih podjetij, zato se v tamkajšnjih študijskih programih s posebnim poudarkom ukvarjajo s področjem podjetništva.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
Kako z evropskimi sredstvi do novih zaposlitev? Projekt Zaposli.me+, ki ga izvaja Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, k zaposlitvi spodbuja predvsem brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelne in nizko izobražene ter starejše od 50 let.
Kako z evropskimi sredstvi do novih zaposlitev? Projekt Zaposli.me+, ki ga izvaja Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, k zaposlitvi spodbuja predvsem brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelne in nizko izobražene ter starejše od 50 let.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
V okviru Regionalne razvojne agencije za Koroško že od leta 2011 deluje Mrežni podjetniški inkubator Koroška. Z njim želijo na Koroškem ustvariti podjetniško podporno okolje za razvoj zagonskih podjetij, ki bo vsem podjetnim Korošicam in Korošcem ponujalo pogoje, primerljive z ostalimi regijami.
V okviru Regionalne razvojne agencije za Koroško že od leta 2011 deluje Mrežni podjetniški inkubator Koroška. Z njim želijo na Koroškem ustvariti podjetniško podporno okolje za razvoj zagonskih podjetij, ki bo vsem podjetnim Korošicam in Korošcem ponujalo pogoje, primerljive z ostalimi regijami.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Na prazniku ženskega podjetništva, dogodku 500 podjetnic, se je tudi letos zbrala skupnost podjetnih Slovenk, ki so se letos osredotočale na tri področja kapitala: osebnega, družbenega in finančnega.
Na prazniku ženskega podjetništva, dogodku 500 podjetnic, se je tudi letos zbrala skupnost podjetnih Slovenk, ki so se letos osredotočale na tri področja kapitala: osebnega, družbenega in finančnega.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Podjetje Robeta s ukvarja s predelavo kombijev v avtodome. Lani je ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Podjetje Robeta s ukvarja s predelavo kombijev v avtodome. Lani je ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Slovenski podjetniški sklad se je predstavil na Srečanju investitorjev tveganega kapitala z deležniki startup ekosistema, kjer je poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, obiskovalcem predstavil obseg podpore sklada na državni ravni ter načrte za prihodnost, predvsem v zvezi s spodbudo P2, katere namen je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej, hkrati pa ustvarjanje novih inovativnih podjetij. Finančna spodbuda se v prihodnjem letu vrača v prenovljeni obliki.
Slovenski podjetniški sklad se je predstavil na Srečanju investitorjev tveganega kapitala z deležniki startup ekosistema, kjer je poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, obiskovalcem predstavil obseg podpore sklada na državni ravni ter načrte za prihodnost, predvsem v zvezi s spodbudo P2, katere namen je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej, hkrati pa ustvarjanje novih inovativnih podjetij. Finančna spodbuda se v prihodnjem letu vrača v prenovljeni obliki.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Andraž Gavez je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si, ki je pred leti denimo presenetila z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje pa je tudi organizatorica Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Andraž Gavez je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si, ki je pred leti denimo presenetila z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje pa je tudi organizatorica Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
V Celju se je družba veterinarjev po študiju odločila, da odpre ambulanto, a poleg tega posega tudi po tujih trgih. Z inovativnimi rešitvami, ki poenostavljajo veterinarjevo delo, se predstavljajo na tujih konferencah in seminarjih ter uspešno črpajo državna in evropska sredstva. Njihovo delo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije, med katerim so se uspešno prilagodili krizni situaciji, takratno idejo komunikacije s strankami na daljavo pa uporabljajo tudi danes.
V Celju se je družba veterinarjev po študiju odločila, da odpre ambulanto, a poleg tega posega tudi po tujih trgih. Z inovativnimi rešitvami, ki poenostavljajo veterinarjevo delo, se predstavljajo na tujih konferencah in seminarjih ter uspešno črpajo državna in evropska sredstva. Njihovo delo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije, med katerim so se uspešno prilagodili krizni situaciji, takratno idejo komunikacije s strankami na daljavo pa uporabljajo tudi danes.
Osnovna dejavnost podjetja Centernorma iz Mislinje je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam.
Osnovna dejavnost podjetja Centernorma iz Mislinje je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Nizozemsko podjetje Techgrounds ima poslanstvo rešiti neusklajenost na trgu dela industrije informacijske tehnologije. Ponujajo izobraževanje mladih talentov, od začetne orientacije v industriji do usposabljanja. Na novem zahodu Amsterdama je bilo v okviru tega projekta usposobljenih 227 skritih talentov, od katerih jih je 60 % zdaj že zaposlenih.
Nizozemsko podjetje Techgrounds ima poslanstvo rešiti neusklajenost na trgu dela industrije informacijske tehnologije. Ponujajo izobraževanje mladih talentov, od začetne orientacije v industriji do usposabljanja. Na novem zahodu Amsterdama je bilo v okviru tega projekta usposobljenih 227 skritih talentov, od katerih jih je 60 % zdaj že zaposlenih.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
Podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji.
Podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.