Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Koroško podjetje MG Rohr se je v 18 letih specializiralo za obdelavo jeklenih cevi, pločevine in sorodnih materialov. Sodelujejo z več kot štiristo strankami po vsem svetu, njihovi izdelki so med drugim vgrajeni v vozila priznanih avtomobilskih znamk, vozila za gradbeno industrijo, invalidske vozičke, stroje za kmetijstvo in gozdarstvo, medicinsko opremo. V podjetju, ki ga je leta 2005 ustanovil Matej Natlačen, leta 2018 pa se mu je kot solastnik pridružil še Samo Jenič, letos prvič načrtujejo več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja z 38 zaposlenimi so postavili z novo poslovno stavbo, v katero so konec maja preselili skladišče in razrez. S pet milijonsko investicijo, največjo v zgodovini podjetja, so blizu cilju – do leta 2025 postati popolnoma avtomatizirano podjetje. Ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, lovilniki za odpadne vode, reciklažo uporabljenih materialov, razvili so tudi lasten sistem za ločevanje odpadkov.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
Škoda v gospodarstvu zaradi poplav bo ogromna, točnih ocen še ni. Kako naprej, kaj prizadeta podjetja zdaj najbolj potrebujejo, kdo vse jim lahko pomaga, kako podjetniki ostajajo pozitivni in ohranjajo voljo do ustvarjanja? »Obupali zagotovo nismo«, pravijo. O vsem tem z gosti v prvi oddaji nove sezone Podjetno naprej. Govorili pa bomo še o drugačni podjetniški pomoči – mentoriranju.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
V Tehnološkem parku Ljubljana je novinar Dino Subašić preveril potek procesa mentoriranja podjetnika Davida Kvaternika in njegovega mentorja Aleša Pevca. Ali sta rast in učenje obojesmerna? Kakšne so potrebe podjetij, ki iščejo mentorja za specifična področja delovanja? Več v prispevku.
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Nove tehnologije bodo krojile našo prihodnost. Portugalsko-angleško zagonsko podjetje ILOF razvija diagnostiko bolezni današnjega časa, kot je na primer demenca, s pomočjo UI na daljavo. Bolonjska Univerza razvija električne dirkalne avtomobile s posebnimi materiali. Kvantni računalniki bodo popolnoma spremenili naša življenja zagotavljajo v finskem start up - u IQM. Danci pa spodbujajo mlade že takoj po osnovni šoli, da razmišljajo o svoji podjetniški prihodnosti.
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
Rast prebivalstva na svetu in podnebne spremembe odpirajo tudi vprašanje, kako bomo v prihodnje pridelovali hrano. Na Finskem se pojavlja vse več zagonskih podjetij, ki že imajo vizijo pridelave hrane v laboratorijih. V Avstriji vidijo prihodnost v prehrani tudi z vzgojo žuželk, na Portugalskem pa iščejo nove možnosti v morju , tudi z vzgojo morskih kumar, ki na trgu za kilogram danes dosegajo ceno 4000 evrov.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
V evropski prestolnici Bruselj, se ne odvija samo visoka evropska politika ampak tudi zanimivi projekti aktivnega državljanstva. Parada nevladne organizacije Zinneke, vsaki dve leti poveže različne kulture in je del kohezijskega projekta v okviru katerega so prostovoljci obnovili tudi staro, zapuščeno tovarno kolekov, kjer nastaja vse potrebno za parado.
Danska nudi podporno okolje številnim zagonskim podjetjem s čimer spodbuja mlade k podjetniškim idejam. Frederike in Simone tako razvijata svojo idejo o higijenskih pripomočkih iz industrijske konoplje ter verjameta da bosta kmalu prepoznavni na globalnih trgih. Italijanski start up iz Bologne razvija idejo digitalnih zasebnih oblakov. Skupina mladih Avstrijcev , ki verjamejo v prihodnost z obnovljivo energijo, pa je razvila sistem lokalne izmenjave in prodaje obnovljive energije.
Danska nudi podporno okolje številnim zagonskim podjetjem s čimer spodbuja mlade k podjetniškim idejam. Frederike in Simone tako razvijata svojo idejo o higijenskih pripomočkih iz industrijske konoplje ter verjameta da bosta kmalu prepoznavni na globalnih trgih. Italijanski start up iz Bologne razvija idejo digitalnih zasebnih oblakov. Skupina mladih Avstrijcev , ki verjamejo v prihodnost z obnovljivo energijo, pa je razvila sistem lokalne izmenjave in prodaje obnovljive energije.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s pomočjo katere lahko na daljavo določijo diagnoze pri Alzhajmerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenj.
V portugalskem ribiškem mestecu Penniche, se v okviru enega najmodernejših raziskovalnih centrov, ki deluje na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov razvija projekt MARE, ki med drugim razvija tudi nove prehranske izdelke iz morskih organizmov.
V portugalskem ribiškem mestecu Penniche, se v okviru enega najmodernejših raziskovalnih centrov, ki deluje na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov razvija projekt MARE, ki med drugim razvija tudi nove prehranske izdelke iz morskih organizmov.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Lorenzo je mlad Milančan, ki je razvil aplikacijo s katero si lahko mladi Italijani pomagajo pri odločitvah, kako gospodarno ravnati z denarjem, v današnjem času se morajo že mlade generacije zelo hitro izobraziti kako ravnati z varčevanjem in finančnimi naložbami v prihodnost.
Zgodba mladega Italijana, ki s svojo aplikacijo spodbuja finančno pismenost. Kako pri 17-tih dobiš idejo in jo tudi uresničiš pa v zgodbi, ki jo je v Lombardiji posnela Barbara Zrimšek.
Zgodba mladega Italijana, ki s svojo aplikacijo spodbuja finančno pismenost. Kako pri 17-tih dobiš idejo in jo tudi uresničiš pa v zgodbi, ki jo je v Lombardiji posnela Barbara Zrimšek.
Kako lahko pri 17-tih dobiš idejo, da je potrebno ljudi ozavestiti o pomenu poznavanja finančnega sveta? Vsak dan se srečujemo z vprašanji, kam bi vložili sredstva, kako si zagotoviti dobro pokojnino, kje bi lahko privarčevali, pravi Lorenzo, mlad Milančan, ki je nedavno ustanovil startup podjetje »Finanz«. Dežela Lombardija močno podpira številna prizadevanja za ustanovitev novih malih in srednjih podjetij, še posebej na podlagi idej mlade generacije. V oddaji pa tudi zgodba o 15.letnem uspehu predvajanja oddaje Prava ideja/Podjetno naprej.
Kako lahko pri 17-tih dobiš idejo, da je potrebno ljudi ozavestiti o pomenu poznavanja finančnega sveta? Vsak dan se srečujemo z vprašanji, kam bi vložili sredstva, kako si zagotoviti dobro pokojnino, kje bi lahko privarčevali, pravi Lorenzo, mlad Milančan, ki je nedavno ustanovil startup podjetje »Finanz«. Dežela Lombardija močno podpira številna prizadevanja za ustanovitev novih malih in srednjih podjetij, še posebej na podlagi idej mlade generacije. V oddaji pa tudi zgodba o 15.letnem uspehu predvajanja oddaje Prava ideja/Podjetno naprej.
Matteo je študiral v šolah s katerimi danes, kot pravi, uresničuje javno poslanstvo in dijakom s svojim startup-om omogoča, da poleg šolskega kurikuluma dobijo še dodatna nova znanja komunikacije in digitalizacije.
Matteo je študiral v šolah s katerimi danes, kot pravi, uresničuje javno poslanstvo in dijakom s svojim startup-om omogoča, da poleg šolskega kurikuluma dobijo še dodatna nova znanja komunikacije in digitalizacije.
v Španiji, kjer smo obiskali vinsko klet v regiji Castilla in Leon. Tam so s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvili projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. Tako so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. Prispevek je pripravila Barbara Zrimšek.
v Španiji, kjer smo obiskali vinsko klet v regiji Castilla in Leon. Tam so s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvili projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. Tako so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. Prispevek je pripravila Barbara Zrimšek.
Vinska klet Quatro Rayas v regiji Castilla in Leon je s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvila projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. S tem so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju smrekovih izdelkov – Smrekovit.
Vinska klet Quatro Rayas v regiji Castilla in Leon je s pomočjo evropskih skladov za regionalni razvoj razvila projekt staranja njihove avtohtone sorte vina z blagovno znamko Longverdejo. S tem so nadgradili kakovost vina kleti Quatro Rayas, zagotovili nova delovna mesta lokalnemu prebivalstvu in prispevali svoj delež k razvoju regije. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju smrekovih izdelkov – Smrekovit.
Friderike in Simone, sta takoj po študiju v danskem mestecu Odense, kjer je ustvarjal svoje pravljice tudi Hans Christian Andersen, ustvarili svojo pravljico. Z materialom iz industrijske konoplje razvijata proizvodnjo higienskih pripomočkov, ki jih želita uveljaviti na evropskem trgu.
Friderike in Simone, sta takoj po študiju v danskem mestecu Odense, kjer je ustvarjal svoje pravljice tudi Hans Christian Andersen, ustvarili svojo pravljico. Z materialom iz industrijske konoplje razvijata proizvodnjo higienskih pripomočkov, ki jih želita uveljaviti na evropskem trgu.
Zagonsko podjetje FineHeart iz Bordeauxa v Franciji je v več kot desetih letih razvilo inovativni projekt, ki bo v prihodnjih letih prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov s težavami s srcem. Njihov cilj je na začetku pomagati 50 tisoč bolnikom v Evropi, trg pa se odpira še posebej na Kitajskem, kjer so že zaščitili svoj intelektualni patent. Projekt Flowmaker je neke vrste nadgradnja poznanega pacemakerja. Številni strokovnjaki, kardiologi v podjetju FineHeart bodo svojo inovacijo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju gorske mehanizacije – Lavrih.
Zagonsko podjetje FineHeart iz Bordeauxa v Franciji je v več kot desetih letih razvilo inovativni projekt, ki bo v prihodnjih letih prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov s težavami s srcem. Njihov cilj je na začetku pomagati 50 tisoč bolnikom v Evropi, trg pa se odpira še posebej na Kitajskem, kjer so že zaščitili svoj intelektualni patent. Projekt Flowmaker je neke vrste nadgradnja poznanega pacemakerja. Številni strokovnjaki, kardiologi v podjetju FineHeart bodo svojo inovacijo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju gorske mehanizacije – Lavrih.
V francoskem Bordeauju so v zagonskem podjetju FineHeart razvili projekt, ki bo v prihodnje prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov. Projekt Slowmaker je nadgradnja Pacemakerja, inovacijo bodo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh.
V francoskem Bordeauju so v zagonskem podjetju FineHeart razvili projekt, ki bo v prihodnje prispeval k bolj kakovostnemu življenju bolnikov. Projekt Slowmaker je nadgradnja Pacemakerja, inovacijo bodo že oktobra začeli preizkušati tudi na ljudeh.
Pet držav, tri novinarke in vlak; projekt Evropske komisije Izlet z vlakom je Lauro, Matejo in Ani vodil popeljal na pot po tirih od Poljske do Italije s postankom v Ljubljani.
Pet držav, tri novinarke in vlak; projekt Evropske komisije Izlet z vlakom je Lauro, Matejo in Ani vodil popeljal na pot po tirih od Poljske do Italije s postankom v Ljubljani.
Šolski center Vejle, v istoimenskem danskem mestu je inkubator mladih idej. Danska vlada v zadnjih letih intenzivno podpira, da se mladi že takoj po osnovni šoli usmerijo v podjetništvo in jim zato nudi tudi nove tehnologije, da razvijajo svoja znanja.
Šolski center Vejle, v istoimenskem danskem mestu je inkubator mladih idej. Danska vlada v zadnjih letih intenzivno podpira, da se mladi že takoj po osnovni šoli usmerijo v podjetništvo in jim zato nudi tudi nove tehnologije, da razvijajo svoja znanja.
V Španiji se še posebej na podeželju soočajo s izzivi staranja prebivalstva - mladi odhajajo, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča delo na daljavo. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila, da ostane v kraju Zamora na meji s Portugalsko, kjer deluje tudi kot aktivistka - njeno zgodbo o tem, kako ljudem na inovativen način predstavlja kohezijske teme pa Barbara Zrimšek.
V Španiji se še posebej na podeželju soočajo s izzivi staranja prebivalstva - mladi odhajajo, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča delo na daljavo. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila, da ostane v kraju Zamora na meji s Portugalsko, kjer deluje tudi kot aktivistka - njeno zgodbo o tem, kako ljudem na inovativen način predstavlja kohezijske teme pa Barbara Zrimšek.
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Tudi v Španiji, še posebej na podeželju in tudi v največji regiji Castilla in Leon se soočajo s problemi staranja prebivalstva, mladi odhajajo v Madrid, čeprav je lahko življenje na podeželju bolj kakovostno, stanovanja so cenejša, digitalizacija pa omogoča komunikacijo pa tudi delo od doma. Irene je mlada novinarka lokalnega časopisa La Opinion, ki se je odločila da ostane v mestu Zamora na meji s Portugalsko in tudi kot aktivistka prispeva k razvoju regije Catilla in Leon. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju inovativnih knjig – SmartiBook.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu na področju zaščite pred strelami – Hermi.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico.
Tovarna Fiat v Torinu je bila ena izmed najbolj prepoznavnih avtomobilskih industrij na svetu. Nahajala se je v najožjem centru Torina na lokaciji z imenom Lingotto. Danes se stavba ponaša z novo vlogo. Znana PISTA 500, kjer so 23 metrov nad mestom - na strehi tovarne - preizkušali nove Fiatove avtomobile, se je spremenila v sprehajališče in vrt s številnimi rastlinami, v okviru Pinacotece Agnelli, umetniškega kohezijskega projekta pa potekajo številne razstave, ki gostijo najrazličnejše umetnike. Projekt je del obsežne prenove Torina , ki se iz industrijskega spreminja v kulturno prestolnico.
Ob Kolpi, v Vinici, na stičišču Slovenije in Hrvaške, so se 16. junija sestali sogovorniki iz političnih, mladinskih in podjetniških krogov ter v okviru zaključnega dogodka evropskega projekta RTV Slovenija Misija Mlada kohezija mladim pripovedovali o prisotnosti Evropske unije v regiji.
Ob Kolpi, v Vinici, na stičišču Slovenije in Hrvaške, so se 16. junija sestali sogovorniki iz političnih, mladinskih in podjetniških krogov ter v okviru zaključnega dogodka evropskega projekta RTV Slovenija Misija Mlada kohezija mladim pripovedovali o prisotnosti Evropske unije v regiji.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Na Portugalskem, v zgodovinskem mestecu Coimbra, smo obiskali podjetniški inkubator, ki med drugim sodeluje tudi z Evropsko vesoljsko organizacijo. V inkubatorju razvijajo inovativne projekte, pri katerih vesoljske tehnologije uporabljajo tudi na Zemlji, denimo za varovanje javne infrastrukture pred nevarnostmi kot sta poplava ali razraščanje vegetacije. Številna zagonska podjetja so v tem okolju našla izzive za razvoj svojih idej, naša ekipa pa jih je obiskala ravno v času, ko so dobili prestižno priznanje, uvrstili so se namreč med prvo deseterico najbolj inovativnih podjetniških inkubatorjev na svetu. V oddaji pa tudi zgodba o slovenskem uspehu v navtiki – Seascape.
Z novinarko Barbaro Zrimšek smo se pogovarjali o projektih, ki jih sofinancira Evropska unija iz evropskih kohezijskih skladov. Zadnji dve leti smo jih v naši oddaji predstavili skoraj sto.
Z novinarko Barbaro Zrimšek smo se pogovarjali o projektih, ki jih sofinancira Evropska unija iz evropskih kohezijskih skladov. Zadnji dve leti smo jih v naši oddaji predstavili skoraj sto.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Dejan Sukič, po poklicu zlatarski mojster, je svojo prvo zlatarno odprl pri 21 letih. Pred štirimi leti se je odločil, da bo podjetje zaprl, strast do obdelave kovin pa prenesel na domačo kmetijo, ki jo je prevzel od očeta. Na kmetiji Sukič v Gornji Radgoni se danes tako prepletajo tri dejavnosti – umetnostno kovaštvo, vzreja konj kasačev, ki ima v družini že več kot 100-letno tradicijo, ter ekološka pridelava in predelava oljnic, v kateri sta izziv našla s partnerko Karlo. Obdelujejo 24 hektarjev zemljišč z ekološkim certifikatom; največ pridelajo sončničnega olja, sledijo ričkovo, laneno, konopljino, bučno olje. Vsa olja stiskajo sveža, po naročilu. V ta namen so vložili denar v lastno stiskalnico za hladno stiskanje olj, hladilnico in sušilnico. V kratkem jih čaka še naložba v obrat za čiščenje semen, novo sušilnico na topel zrak in sončno elektrarno; v predelovalnem procesu namreč želijo postati popolnoma samozadostni.
Evropski projekti Interreg spodbujajo čezmejno sodelovanje držav članic Evropske unije. Tak je tudi projekt Living Castles, ki spodbuja obiskovanje slovenskih in hrvaških gradov skozi skupen turistični produkt. Gradove, kot sta varaždinski in ptujski, poleg projekta povezuje tudi skupna zgodovinska razvojna pot, kar partnerji projekta osvetljujejo z dogodki, ki povezujejo vključene gradove. Evropska sredstva so investirali v sodobno opremo, ki obiskovalcem omogoča izboljšano doživetje, hkrati pa prispeva k trajnosti projekta in gradov v regiji.
Evropski projekti Interreg spodbujajo čezmejno sodelovanje držav članic Evropske unije. Tak je tudi projekt Living Castles, ki spodbuja obiskovanje slovenskih in hrvaških gradov skozi skupen turistični produkt. Gradove, kot sta varaždinski in ptujski, poleg projekta povezuje tudi skupna zgodovinska razvojna pot, kar partnerji projekta osvetljujejo z dogodki, ki povezujejo vključene gradove. Evropska sredstva so investirali v sodobno opremo, ki obiskovalcem omogoča izboljšano doživetje, hkrati pa prispeva k trajnosti projekta in gradov v regiji.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
V Španiji, v mestecu Toro, razvijajo gensko banko avtohtonih pasem ovac. S pomočjo veriženja podatkovnih blokov, pa tudi s tehnologijo ter selekcijo živali nastaja genski material za višjo kakovost prireje mleka, pa tudi za večjo prilagodljivost živali na vedno višje temperature oziroma podnebne spremembe. V inovativnem projektu Smarter, ki ga vodi center Ovigen, sodeluje že 23 držav in zanimanje za njihov genetski material se hitro povečuje po vsem svetu. Zakaj so genske banke vse bolj pomembne za prihodnost planeta, pa v prispevku, ki ga je pripravila Barbara Zrimšek.
V Španiji, v mestecu Toro, razvijajo gensko banko avtohtonih pasem ovac. S pomočjo veriženja podatkovnih blokov, pa tudi s tehnologijo ter selekcijo živali nastaja genski material za višjo kakovost prireje mleka, pa tudi za večjo prilagodljivost živali na vedno višje temperature oziroma podnebne spremembe. V inovativnem projektu Smarter, ki ga vodi center Ovigen, sodeluje že 23 držav in zanimanje za njihov genetski material se hitro povečuje po vsem svetu. Zakaj so genske banke vse bolj pomembne za prihodnost planeta, pa v prispevku, ki ga je pripravila Barbara Zrimšek.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Na kmetiji Žerjal iz Tomaja se s kozjerejo in sirarstvom ukvarjajo že 41 let. Sedanji gospodar, Matjaž Žerjal, je kmetijo pred četrt stoletja prevzel od očeta; postopoma je povečeval čredo in posodabljal sirarno. Danes z soprogo redita okrog 100 koz, večino dohodka pa ustvarita s prodajo mlečnih izdelkov; v ponudbi jih imata trenutno 11. Poznana sta predvsem po inovativnih sirih, ki jim dodajata tipične kraške sestavine, kot so brinove jagode, kraški šetraj, sivka, vino Teran. Nekaj unikatnega sira zorita tudi v teranovih tropinah in tropinah avtohtone bele kraške sorte vina - vitovske grganje. Izdelke prodajata v nekatere priznane slovenske restavracije in butične trgovinice, povpraševanje prihaja tudi iz tujine. Pred tremi leti so bili prvič uvrščeni tudi v gastronomski vodnik Gault&MilIau Slovenija.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
V Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na Ptuju imajo dijaki učna podjetja, kjer poslujejo kot v pravih podjetjih. Dijaki v okviru programa Moje podjetje dobijo začetni kapital, ki jim omogoča proizvodnjo izdelka, podjetje pa lahko kasneje tudi prodajo.
V Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na Ptuju imajo dijaki učna podjetja, kjer poslujejo kot v pravih podjetjih. Dijaki v okviru programa Moje podjetje dobijo začetni kapital, ki jim omogoča proizvodnjo izdelka, podjetje pa lahko kasneje tudi prodajo.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Ivo Konc je svoje prvo mazilo iz smrekove smole, s katerim si je lajšal težave s hrbtenico, izdelal pred 33 leti. Prodaja tega mazila je postala tako donosna, da je pustil službo profesorja športne vzgoje in ustanovil podjetje. Od leta 2010 očetovo poslanstvo uspešno nadaljuje sin Matic. Njegovo podjetje Smrekovit danes ponuja 11 različnih izdelkov iz smrekove smole in vsi so plod dolgoletnih raziskav in razvoja. Že vsa leta stavi na trgovanje od ust do ust; večino izdelkov proda v lekarnah, specializiranih trgovinah in po spletu, pa tudi v trgovini na sedežu podjetja in v bližnjem smrekomatu. Velik poudarek daje trajnostnim rešitvam. Izdelki so izključno naravni, rastlinskega izvora, zapakirani v reciklabilno embalažo.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
24. in 25. maja smo se v Sarajevu v okviru letnega foruma Strategije Evropske unije za jadransko-jonsko regijo EUSAIR udeležili mednarodnega tekmovanja v poslovnih modelih Popri International za mlade iz devetih držav. Popri so nastali v Primorskem tehnološkem parku v Novi Gorici in po ocenah udeležencev gre za najboljše tovrstno tekmovanje v regiji. Mladi svoje ideje predstavijo pred strokovno komisijo, ki izbere prve tri. Slovenski ekipi v srednješolski in študentski kategoriji sta se tako veselili zasluženega srebra, pravi mesti pa sta pripadli srbskim idejam.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
Neprecenljivo je, da nas gledalci spremljate že 15 let! 27. maja 2008, na začetku svetovne gospodarske in finančne krize, smo namreč začeli s predstavitvijo dobrih praks slovenskega podjetništva. Vrsto let ste jih gledali v Pravi ideji, po covidni krizi pa smo šli z oddajo podjetno naprej. Skupaj ste lahko doslej videli blizu 500 zgodb o uspehu in predstavitev več tisoč inovativnih idej mladih. In prav o pomenu podjetništva, o tem, kako spodbujati poštene podjetniške prakse in še o čem – v tokratni oddaji Podjetno naprej.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Tudi prenos znanja na trg in spodbujanje raziskovanja odgovorov na vsakdanje težave je eden od ciljev, h kateremu stremi Evropska unija. To podpira s programom Obzorje Evropa, s katerim financira inovacije v državah, ki so vključene v program. Številni raziskovalci imajo znanje in poznajo rešitve, ki jih išče trg, zato jih univerze po Evropi motivirajo k ustanavljanju tako imenovanih odcepljenih podjetij. Primer spinoff podjetja Univerze v Ljubljani je podjetje DivjaLabs, ki smo ga obiskali z našo snemalno ekipo.
Tudi prenos znanja na trg in spodbujanje raziskovanja odgovorov na vsakdanje težave je eden od ciljev, h kateremu stremi Evropska unija. To podpira s programom Obzorje Evropa, s katerim financira inovacije v državah, ki so vključene v program. Številni raziskovalci imajo znanje in poznajo rešitve, ki jih išče trg, zato jih univerze po Evropi motivirajo k ustanavljanju tako imenovanih odcepljenih podjetij. Primer spinoff podjetja Univerze v Ljubljani je podjetje DivjaLabs, ki smo ga obiskali z našo snemalno ekipo.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
28-letni podjetnik Rok Gartnar, ki prihaja z družinske kmetije nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini, je svoj prvi stroj – pobiralni zgrabljalnik – razvil pri 21 letih, da bi se izognil ročnemu spravilu krme na zahtevnem strmem terenu. Z mlajšima bratoma in sestro ter še z 11 sodelavci danes razvijajo in izdelujejo še tračne obračalnike, gorske cisterne za gnojenje in drugo gorsko kmetijsko mehanizacijo višjega cenovnega razreda. Letno proizvedejo med 250 in 300 izdelkov, njihovi glavni trgi so, poleg Slovenije, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Francija. Lani so v bližnji dolini kupili opuščeno kmetijo, kjer že gradijo nove poslovne in proizvodne prostore, s katerimi nameravajo potrojiti proizvodne zmogljivosti in omogočiti zaposlitev 250 ljudem.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
V enem izmed ribiških mestec na Portugalskem razvijajo možnosti novih prehranskih izdelkov iz ogroženih morskih organizmov, ki jih ponovno naseljujejo v ocean. Naši novinarki Barbari Zrimšek so v tamkajšnjem raziskovalnem centru, ki je eden najmodernejših v tem delu Evrope in deluje v okviru kohezijskega projekta Mare, pokazali, kako uspešni so na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov in kako njihovo delovanje prispeva k intenzivnemu regionalnemu razvoju osrednje Portugalske.
V enem izmed ribiških mestec na Portugalskem razvijajo možnosti novih prehranskih izdelkov iz ogroženih morskih organizmov, ki jih ponovno naseljujejo v ocean. Naši novinarki Barbari Zrimšek so v tamkajšnjem raziskovalnem centru, ki je eden najmodernejših v tem delu Evrope in deluje v okviru kohezijskega projekta Mare, pokazali, kako uspešni so na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov in kako njihovo delovanje prispeva k intenzivnemu regionalnemu razvoju osrednje Portugalske.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
V sosednji Italiji smo spoznali mladega podjetnika, ki pomaga študentom pri logistiki, druženju in študiju na eni izmed univerz v bližini Milana. Njegovi cilji so, da bi s svojo aplikacijo olajšal komunikacijo in življenje študentov po vsej Italiji. A kot je zaupal naši novinarki Barbari Zrimšek, zgolj aplikacija ni rešitev. V pocovidnem obdobju študentje potrebujejo tudi veliko medsebojne neposredne komunikacije, zato v StudentLINK-u združujejo digitalno z neposrednim druženjem.
V sosednji Italiji smo spoznali mladega podjetnika, ki pomaga študentom pri logistiki, druženju in študiju na eni izmed univerz v bližini Milana. Njegovi cilji so, da bi s svojo aplikacijo olajšal komunikacijo in življenje študentov po vsej Italiji. A kot je zaupal naši novinarki Barbari Zrimšek, zgolj aplikacija ni rešitev. V pocovidnem obdobju študentje potrebujejo tudi veliko medsebojne neposredne komunikacije, zato v StudentLINK-u združujejo digitalno z neposrednim druženjem.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. V portugalsko- angleškem zagonskem podjetju Ilof kjer se zavzemajo za personifikacijo zdravil, so razvili platformo, kjer lahko s pomočjo umetne inteligence na daljavo določijo diagnoze na področju Alzheimerjeve bolezni, demence, pa tudi rakavih obolenj. O tem, kako podjetje Ilof s številnimi strokovnjaki z različnih področij razvija največjo klinično študijo degenerativnih bolezni v Evropski uniji, pa v naslednjem prispevku. Iz Lizbone Barbara Zrimšek.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. V portugalsko- angleškem zagonskem podjetju Ilof kjer se zavzemajo za personifikacijo zdravil, so razvili platformo, kjer lahko s pomočjo umetne inteligence na daljavo določijo diagnoze na področju Alzheimerjeve bolezni, demence, pa tudi rakavih obolenj. O tem, kako podjetje Ilof s številnimi strokovnjaki z različnih področij razvija največjo klinično študijo degenerativnih bolezni v Evropski uniji, pa v naslednjem prispevku. Iz Lizbone Barbara Zrimšek.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Odločevalci v Evropski uniji so vedno starejši. Prevladujejo moški srednjih let in starejše generacije. Mladi v povprečju težko vstopijo v sistem odločanja na regionalnih in lokalnih ravneh EU-ja. Barbara Zrimšek se je pogovarjala z mladimi evropskimi odločevalci iz različnih držav, ki na lokalni in regionalni ravni sodelujejo v evropskih projektih in so hkrati člani lokalnih in mestnih oblasti. Kakšni so njihovi predlogi, povezani z zamenjavo generacij in prihodnostjo na tem področju?
Odločevalci v Evropski uniji so vedno starejši. Prevladujejo moški srednjih let in starejše generacije. Mladi v povprečju težko vstopijo v sistem odločanja na regionalnih in lokalnih ravneh EU-ja. Barbara Zrimšek se je pogovarjala z mladimi evropskimi odločevalci iz različnih držav, ki na lokalni in regionalni ravni sodelujejo v evropskih projektih in so hkrati člani lokalnih in mestnih oblasti. Kakšni so njihovi predlogi, povezani z zamenjavo generacij in prihodnostjo na tem področju?
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100 000 evrov nagrade.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100 000 evrov nagrade.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Kadar slišimo ime mesta Bruselj, po navadi pomislimo na številna parlamentarna zasedanja, a tam se ne dogajajo le srečanja visokih predstavnikov EU-ja, ampak še marsikaj drugega. Denimo parada nevladne organizacije Zinneke, ki vsaki dve leti poveže različne kulture. Gre za pravi spektakel umetnikov in različnih skupin prebivalcev Bruslja, ki je del evropskega kohezijskega projekta obnove zapuščenih objektov.
Kadar slišimo ime mesta Bruselj, po navadi pomislimo na številna parlamentarna zasedanja, a tam se ne dogajajo le srečanja visokih predstavnikov EU-ja, ampak še marsikaj drugega. Denimo parada nevladne organizacije Zinneke, ki vsaki dve leti poveže različne kulture. Gre za pravi spektakel umetnikov in različnih skupin prebivalcev Bruslja, ki je del evropskega kohezijskega projekta obnove zapuščenih objektov.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Z izraelskimi podjetji se povezuje tudi slovensko zagonsko podjetje Quantifly. Prek agencije Spirit so se udeležili podjetniškega pospeševalnika v Tel Avivu, kar jim je odprlo vrata do ameriškega trga. Ukvarjajo se z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti ter stopnjo avtonomije zaposlenih. Pri tem uporabljajo sociograme, ki vizualno prikažejo odnose znotraj določene skupine. Tako pridobijo vpogled v dinamiko ekipe in svetujejo s predlogi izboljšav. Kako zanimiva je tovrstna storitev tudi za vlagatelje, kaže podpora angelskih investitorjev, Slovenskega podjetniškega sklada in sklada Elektronček.
Z izraelskimi podjetji se povezuje tudi slovensko zagonsko podjetje Quantifly. Prek agencije Spirit so se udeležili podjetniškega pospeševalnika v Tel Avivu, kar jim je odprlo vrata do ameriškega trga. Ukvarjajo se z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti ter stopnjo avtonomije zaposlenih. Pri tem uporabljajo sociograme, ki vizualno prikažejo odnose znotraj določene skupine. Tako pridobijo vpogled v dinamiko ekipe in svetujejo s predlogi izboljšav. Kako zanimiva je tovrstna storitev tudi za vlagatelje, kaže podpora angelskih investitorjev, Slovenskega podjetniškega sklada in sklada Elektronček.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Podjetja se vse bolj zavedajo, kako lahko k njihovi rasti in razvoju prispevajo evropska kohezijska sredstva. Takrat smo primere našli v Izraelu, ki ga pogosto naslavljajo tudi z imenom dežela zagonskih podjetij. Okrog deset odstotkov podjetij z vsega sveta, ki delujejo na področju umetne inteligence, se nahaja prav tam. Naš novinar Dino Subašić je obiskal konferenco Cybertech v Tel Avivu, kjer se vsako leto zberejo startup podjetja, tudi takšna, ki so financirana s strani Evropske unije. Ta namreč skozi iniciativo Global Gateway spodbuja sodelovanje z državami izven EU-ja.
Podjetja se vse bolj zavedajo, kako lahko k njihovi rasti in razvoju prispevajo evropska kohezijska sredstva. Takrat smo primere našli v Izraelu, ki ga pogosto naslavljajo tudi z imenom dežela zagonskih podjetij. Okrog deset odstotkov podjetij z vsega sveta, ki delujejo na področju umetne inteligence, se nahaja prav tam. Naš novinar Dino Subašić je obiskal konferenco Cybertech v Tel Avivu, kjer se vsako leto zberejo startup podjetja, tudi takšna, ki so financirana s strani Evropske unije. Ta namreč skozi iniciativo Global Gateway spodbuja sodelovanje z državami izven EU-ja.
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
V podjetju Livinfarms so razvili modularen konstrukcijski sistem za popolnoma avtomatizirano vzrejo žuželk. Tehnologija vključuje vmesnik za predelavo organskih živilskih odpadkov v krmo za žuželke, njihovo vzrejo, robotsko ravnanje z žuželkami in predelavo končnega izdelka.
V podjetju Livinfarms so razvili modularen konstrukcijski sistem za popolnoma avtomatizirano vzrejo žuželk. Tehnologija vključuje vmesnik za predelavo organskih živilskih odpadkov v krmo za žuželke, njihovo vzrejo, robotsko ravnanje z žuželkami in predelavo končnega izdelka.
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
Začetki novomeškega podjetja Hemptouch segajo v leto 2014, ko sta Silvija Špehar in Marko Sladič združila njeno strast do narave, zelišč in naravne kozmetike in njegovo strast do podjetništva in konoplje. V podjetju je danes redno zaposlenih deset ljudi, ponujajo pa petnajst različnih izdelkov za nego kože z izvlečki iz konoplje in izbranih zelišč. Ves čas so usmerjeni k trajnostnim rešitvam in razvoju; konoplja je vzgojena v Sloveniji, izdelki so veganski in zapakirani v reciklirano embalažo. Med drugim jih izvažajo v Nemčijo, Veliko Britanijo, na Češko in Nizozemsko, prodreti jim je uspelo celo na zahteven japonski trg. Za izdelke so prejeli številne ugledne mednarodne nagrade, posebej ponosni pa so na certifikat Natrue; so prva kozmetika v Sloveniji in prva CBD-kozmetika na svetu, ki je pridobila ta najstrožji certifikat naravne in organske kozmetike.
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
V sosednji Avstriji smo spoznali Bernharda Adlerja. Med študijem se mu je namreč utrnila ideja, ki jo je nato vrsto let le preizkušal, naposled pa je njegovo podjetje Ecop ustvarilo inovativno rotacijsko toplotno črpalko. Ta je bolj trajnostna od ostalih, uporablja okolju prijazna sredstva za delovanje, podjetjem, ki jo uporabljajo, pa lahko prihrani do 400.000 evrov letno.
V sosednji Avstriji smo spoznali Bernharda Adlerja. Med študijem se mu je namreč utrnila ideja, ki jo je nato vrsto let le preizkušal, naposled pa je njegovo podjetje Ecop ustvarilo inovativno rotacijsko toplotno črpalko. Ta je bolj trajnostna od ostalih, uporablja okolju prijazna sredstva za delovanje, podjetjem, ki jo uporabljajo, pa lahko prihrani do 400.000 evrov letno.
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
Družina Melanšek že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so, poleg najrazličnejših pisal, tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco, Staedtler. Celjsko podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida 19 izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700 000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje
To je zgodba mladega italijanskega podjetnika Mattea, ki uresničuje, kot pravi, javno poslanstvo. Zadal si je namreč nalogo, da s svojim zagonskim podjetjem dijakom omogoča, da poleg šolskega kurikuluma pridobivajo nova, dodatna znanja s področij komunikacije in digitalizacije. Idejo razvija s partnerskimi podjetji in sodeluje s številnimi italijanskimi šolami, usposabljanje mlade generacije za nova znanja, ki jih v celoti ne pridobijo v šolskem sistemu, pa je zagotovo pomembno za prihodnost.
To je zgodba mladega italijanskega podjetnika Mattea, ki uresničuje, kot pravi, javno poslanstvo. Zadal si je namreč nalogo, da s svojim zagonskim podjetjem dijakom omogoča, da poleg šolskega kurikuluma pridobivajo nova, dodatna znanja s področij komunikacije in digitalizacije. Idejo razvija s partnerskimi podjetji in sodeluje s številnimi italijanskimi šolami, usposabljanje mlade generacije za nova znanja, ki jih v celoti ne pridobijo v šolskem sistemu, pa je zagotovo pomembno za prihodnost.
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg.
Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo ročno izdelane interaktivne tihe knjige, ki je v celoti iz blaga in na vsaki strani ponuja novo didaktično aktivnost, je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100 000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg.
V začetku leta je bil v Ljubljani simbolično prevzet Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Poleg pristojnega ministra se je slovesnosti udeležil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič ter direktorica generalnega direktorata za regionalno politiko Evropske komisije Sofia Alves. Slovenija se bo v prihodnjem programskem obdobju osredotočala na enakomeren razvoj slovenskih regij, pozabljena ne bo niti Savinjsko-šaleška regija, ki jo tudi v Bruslju skrajšano imenujejo regija Saša; tam se pospešeno ukvarjajo s pravičnim prehodom iz premogovne regije.
V začetku leta je bil v Ljubljani simbolično prevzet Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. Poleg pristojnega ministra se je slovesnosti udeležil tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič ter direktorica generalnega direktorata za regionalno politiko Evropske komisije Sofia Alves. Slovenija se bo v prihodnjem programskem obdobju osredotočala na enakomeren razvoj slovenskih regij, pozabljena ne bo niti Savinjsko-šaleška regija, ki jo tudi v Bruslju skrajšano imenujejo regija Saša; tam se pospešeno ukvarjajo s pravičnim prehodom iz premogovne regije.
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo dvesto tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa. Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejši evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.
Vse več različnih delovnih mest, pa tudi poklicev, ne ustreza več hitremu razvoju, denimo povpraševanje po tistih, ki imajo znanje o energiji ali ogrevanju in s tem povezanimi pametnimi rešitvami, je vedno večje. Tako v belgijskem podjetju Forem opravljajo pomembno nalogo. Ljudi s poklici, za katere ni več delovnih mest, s pomočjo kohezijskih sredstev usmerjajo v poklice, ki jih danes potrebujemo.
Vse več različnih delovnih mest, pa tudi poklicev, ne ustreza več hitremu razvoju, denimo povpraševanje po tistih, ki imajo znanje o energiji ali ogrevanju in s tem povezanimi pametnimi rešitvami, je vedno večje. Tako v belgijskem podjetju Forem opravljajo pomembno nalogo. Ljudi s poklici, za katere ni več delovnih mest, s pomočjo kohezijskih sredstev usmerjajo v poklice, ki jih danes potrebujemo.
Družinsko podjetje Lotrič Metrology iz Selške doline je mednarodno uveljavljen ponudnik meroslovnih storitev; njegove certifikate najdemo v več kot 50 državah. Posebno pozornost v podjetju posvečajo digitalizaciji procesov in razvojnim projektom, s čimer narekujejo smernice v meroslovju. Sodelujejo s 16 raziskovalnimi inštituti in univerzami, razvili in zaščitili so pet patentov, registriranih imajo dvanajst blagovnih znamk. So tudi edini preskusni laboratorij na področju medicinskih mask in osebne varovalne opreme v širši regiji. Vodstvene položaje v podjetju, ki ga je pred 32 leti ustanovil Marko Lotrič, so pred kratkim prevzeli njegovi trije otroci; priprave na prenos vodenja so se začele že leta 2017, ko so vsi člani družine podpisali družinsko ustavo. Danes v devetih podjetjih v sedmih državah zaposlujejo 180 ljudi, njihova strategija pa je usmerjena v še večjo internacionalizacijo.
Družinsko podjetje Lotrič Metrology iz Selške doline je mednarodno uveljavljen ponudnik meroslovnih storitev; njegove certifikate najdemo v več kot 50 državah. Posebno pozornost v podjetju posvečajo digitalizaciji procesov in razvojnim projektom, s čimer narekujejo smernice v meroslovju. Sodelujejo s 16 raziskovalnimi inštituti in univerzami, razvili in zaščitili so pet patentov, registriranih imajo dvanajst blagovnih znamk. So tudi edini preskusni laboratorij na področju medicinskih mask in osebne varovalne opreme v širši regiji. Vodstvene položaje v podjetju, ki ga je pred 32 leti ustanovil Marko Lotrič, so pred kratkim prevzeli njegovi trije otroci; priprave na prenos vodenja so se začele že leta 2017, ko so vsi člani družine podpisali družinsko ustavo. Danes v devetih podjetjih v sedmih državah zaposlujejo 180 ljudi, njihova strategija pa je usmerjena v še večjo internacionalizacijo.
Skupina zagonskih podjetij v italijanskem inkubatorju s pomočjo umetne inteligence uresničuje trajnostni projekt SAMBA za bolj učinkovito rabo energije in nadzora nad različnimi funkcijami v prostorih, kot so število ljudi v primeru epidemije ali pa ogrevanje, prezračevanje in podobno. Barbara Zrimšek je obiskala njihov kreativni prostor v predmestju Milana in ugotavljala, ali je njihova ideja na poti, da postane dobra evropska praksa energetske in socialne učinkovitosti.
Skupina zagonskih podjetij v italijanskem inkubatorju s pomočjo umetne inteligence uresničuje trajnostni projekt SAMBA za bolj učinkovito rabo energije in nadzora nad različnimi funkcijami v prostorih, kot so število ljudi v primeru epidemije ali pa ogrevanje, prezračevanje in podobno. Barbara Zrimšek je obiskala njihov kreativni prostor v predmestju Milana in ugotavljala, ali je njihova ideja na poti, da postane dobra evropska praksa energetske in socialne učinkovitosti.
Družinsko podjetje Lotrič Metrology iz Selške doline je mednarodno uveljavljen ponudnik meroslovnih storitev; njegove certifikate najdemo v več kot 50 državah. Posebno pozornost v podjetju posvečajo digitalizaciji procesov in razvojnim projektom, s čimer narekujejo smernice v meroslovju. Sodelujejo s 16 raziskovalnimi inštituti in univerzami, razvili in zaščitili so pet patentov, registriranih imajo dvanajst blagovnih znamk. So tudi edini preskusni laboratorij na področju medicinskih mask in osebne varovalne opreme v širši regiji. Vodstvene položaje v podjetju, ki ga je pred 32 leti ustanovil Marko Lotrič, so pred kratkim prevzeli njegovi trije otroci; priprave na prenos vodenja so se začele že leta 2017, ko so vsi člani družine podpisali družinsko ustavo. Danes v devetih podjetjih v sedmih državah zaposlujejo 180 ljudi, njihova strategija pa je usmerjena v še večjo internacionalizacijo.
Družinsko podjetje Lotrič Metrology iz Selške doline je mednarodno uveljavljen ponudnik meroslovnih storitev; njegove certifikate najdemo v več kot 50 državah. Posebno pozornost v podjetju posvečajo digitalizaciji procesov in razvojnim projektom, s čimer narekujejo smernice v meroslovju. Sodelujejo s 16 raziskovalnimi inštituti in univerzami, razvili in zaščitili so pet patentov, registriranih imajo dvanajst blagovnih znamk. So tudi edini preskusni laboratorij na področju medicinskih mask in osebne varovalne opreme v širši regiji. Vodstvene položaje v podjetju, ki ga je pred 32 leti ustanovil Marko Lotrič, so pred kratkim prevzeli njegovi trije otroci; priprave na prenos vodenja so se začele že leta 2017, ko so vsi člani družine podpisali družinsko ustavo. Danes v devetih podjetjih v sedmih državah zaposlujejo 180 ljudi, njihova strategija pa je usmerjena v še večjo internacionalizacijo.
Na posestvu Passero v Tešanovcih danes gospodari že peta generacija. Mlada prevzemnica kmetije Jasmina Passero Sotošek in njen soprog Tomaž Sotošek tradicijo spretno povezujeta s sodobnostjo. Pred leti sta odprla podjetje Povoli in na domačiji začela proizvodnjo čokolade. Nove okuse iščeta predvsem v prekmurskem okolju; izdelke iz čokolade med drugim kombinirata z bučnimi semeni, ajdo, prekmursko šunko, ocvirki, prekmursko gibanico, prirejata pa tudi čokoladne delavnice. V podjetju je danes osem zaposlenih, še dva pa na kmetiji. V sklopu slednje imajo vinotoč in počitniško hišo, tržijo pa tudi lastne suhomesnate izdelke, vino, bučno olje in druge domače specialitete. Za naložbe so v zadnjih letih namenili 600 tisoč evrov, načrtujejo pa še gradnjo novega doživljajskega centra in širitev proizvodnih prostorov v čokoladnici, kar jim bo, kot upajo, odprlo vrata tudi na tuji trg.
Na posestvu Passero v Tešanovcih danes gospodari že peta generacija. Mlada prevzemnica kmetije Jasmina Passero Sotošek in njen soprog Tomaž Sotošek tradicijo spretno povezujeta s sodobnostjo. Pred leti sta odprla podjetje Povoli in na domačiji začela proizvodnjo čokolade. Nove okuse iščeta predvsem v prekmurskem okolju; izdelke iz čokolade med drugim kombinirata z bučnimi semeni, ajdo, prekmursko šunko, ocvirki, prekmursko gibanico, prirejata pa tudi čokoladne delavnice. V podjetju je danes osem zaposlenih, še dva pa na kmetiji. V sklopu slednje imajo vinotoč in počitniško hišo, tržijo pa tudi lastne suhomesnate izdelke, vino, bučno olje in druge domače specialitete. Za naložbe so v zadnjih letih namenili 600 tisoč evrov, načrtujejo pa še gradnjo novega doživljajskega centra in širitev proizvodnih prostorov v čokoladnici, kar jim bo, kot upajo, odprlo vrata tudi na tuji trg.
Danska vlada ugotavlja, da se vse manj mladih odloča za podjetništvo. Da bi jih spodbudili k temu, jih izobražujejo in povezujejo s projekti evropske kohezijske politike. Šolski center Vejle v istoimenskem danskem mestu je inkubator idej, ki jih mladi razvijajo že takoj po osnovni šoli.
Danska vlada ugotavlja, da se vse manj mladih odloča za podjetništvo. Da bi jih spodbudili k temu, jih izobražujejo in povezujejo s projekti evropske kohezijske politike. Šolski center Vejle v istoimenskem danskem mestu je inkubator idej, ki jih mladi razvijajo že takoj po osnovni šoli.
Na posestvu Passero v Tešanovcih danes gospodari že peta generacija. Mlada prevzemnica kmetije Jasmina Passero Sotošek in njen soprog Tomaž Sotošek tradicijo spretno povezujeta s sodobnostjo. Nove okuse iščeta predvsem v prekmurskem okolju; izdelke iz čokolade med drugim kombinirata z bučnimi semeni, ajdo, prekmursko šunko, ocvirki, prekmursko gibanico, prirejata pa tudi čokoladne delavnice. V podjetju je danes osem zaposlenih, še dva pa na kmetiji. V sklopu slednje imajo vinotoč in počitniško hišo, tržijo pa tudi lastne suhomesnate izdelke, vino, bučno olje in druge domače specialitete. Za naložbe so v zadnjih letih namenili 600 tisoč evrov, načrtujejo pa še gradnjo novega doživljajskega centra in širitev proizvodnih prostorov v čokoladnici, kar jim bo, kot upajo, odprlo vrata tudi na tuji trg.
Na posestvu Passero v Tešanovcih danes gospodari že peta generacija. Mlada prevzemnica kmetije Jasmina Passero Sotošek in njen soprog Tomaž Sotošek tradicijo spretno povezujeta s sodobnostjo. Nove okuse iščeta predvsem v prekmurskem okolju; izdelke iz čokolade med drugim kombinirata z bučnimi semeni, ajdo, prekmursko šunko, ocvirki, prekmursko gibanico, prirejata pa tudi čokoladne delavnice. V podjetju je danes osem zaposlenih, še dva pa na kmetiji. V sklopu slednje imajo vinotoč in počitniško hišo, tržijo pa tudi lastne suhomesnate izdelke, vino, bučno olje in druge domače specialitete. Za naložbe so v zadnjih letih namenili 600 tisoč evrov, načrtujejo pa še gradnjo novega doživljajskega centra in širitev proizvodnih prostorov v čokoladnici, kar jim bo, kot upajo, odprlo vrata tudi na tuji trg.
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat; pred kratkim (1. februarja) je predstavila tretjo kolekcijo oblačil.
Frederice in Simone sta ustvarili svojo start-up pravljico. Našo ekipo, ki ju je obiskala na Danskem, sta navdušili z inovativno podjetniško idejo pa tudi z izjemno ustvarjalno energijo.
Frederice in Simone sta ustvarili svojo start-up pravljico. Našo ekipo, ki ju je obiskala na Danskem, sta navdušili z inovativno podjetniško idejo pa tudi z izjemno ustvarjalno energijo.
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat.
Ilustratorka in oblikovalka Alja Horvat je že kot majhna deklica rada ustvarjala, v času študija pa je strast do umetnosti začela spreminjati v resen posel. Danes, pri komaj 26 letih, se lahko pohvali z uspešno domačo in mednarodno kariero. Med drugim je sodelovala z modno znamko Anthropologie, z Disneyem, Filo, Urban Outfitters, z Barcaffejem, Jeruzalemom Ormož. Njeno nadarjenost so opazili tudi pri reviji Forbes, kjer so jo uvrstili med trideset najboljših umetnikov in umetnic na svetu, starih manj kot 30 let. Mlada podjetnica, ki jo najbolj navdihujejo 60. in 70. leta prejšnjega stoletja ter glasba iz teh časov, je leta 2021 ustvarila tudi svojo prvo modno znamko by Alja Horvat.
Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.
Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.
Z letošnjim projektom Misija mlada kohezija smo vam v evropskem letu mladih že predstavili mnoge ideje na področju trajnosti in digitalizacije, ki ju Evropska unija podpira s številnimi razpisi. V prispevku boste tako videli kratek pregled naših zgodb iz Švice, Nemčije, Hrvaške, Estonije in Albanije, ki smo jih pripravili v okviru evropskih projektov Info4EU in Misija mlada kohezija. Ekskluzivne prispevke samo za našo oddajo Podjetno naprej pripravljata novinarja Barbara Zrimšek in Dino Subašić.
Z letošnjim projektom Misija mlada kohezija smo vam v evropskem letu mladih že predstavili mnoge ideje na področju trajnosti in digitalizacije, ki ju Evropska unija podpira s številnimi razpisi. V prispevku boste tako videli kratek pregled naših zgodb iz Švice, Nemčije, Hrvaške, Estonije in Albanije, ki smo jih pripravili v okviru evropskih projektov Info4EU in Misija mlada kohezija. Ekskluzivne prispevke samo za našo oddajo Podjetno naprej pripravljata novinarja Barbara Zrimšek in Dino Subašić.
Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.
Glavno vodilo prekmurskega družinskega podjetja Roto, ki ga danes uspešno vodi že tretja generacija družine Pavlinjek, so razvoj, inovacije ter zelena, trajnostna in digitalna proizvodnja. V osmih proizvodnih podjetjih 550 zaposlenih proizvaja več kot 4.000 izdelkov iz polimerov za čiščenje voda, gradbeništvo, vrt, kmetijstvo, šport, avtomobilsko in drugo industrijo. V lastnem razvojnem centru v povprečju razvijejo 3 nove izdelke na teden, že več kot 70 odstotkov izdelkov pa izdelujejo iz recikliranih materialov; prvi na svetu so izdelali kajak iz 100-odstotne odpadne embalaže. Njihov paradni izdelek je inteligentna čistilna naprava, s katero podjetjem in posameznikom pomagajo pri samooskrbi z vodo in zmanjševanju vodnega odtisa. Stranke imajo po vsem svetu; trenutno izvažajo v 65 držav, vsako leto pa vstopijo vsaj na tri nove trge. V oddaji pa tudi o evropskem projektu Misija Mlada kohezija, kjer predstavljamo ekskluzivne zgodbe o podjetnosti mladih iz različnih evropskih držav, objavljene samo v oddaji Podjetno naprej.
Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.
Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.
Glasbena industrija je hitro rastoč globalni posel, kjer je treba stalno skrbeti za avtorske pravice, razne licence in podobne zahteve.V zagonskem podjetju Orfium iz Grčije, ki ga je obiskala naša novinarka Barbara Zrimšek, so se teh izzivov lotili s pomočjo platforme, ki uporabnikom ponuja številne informacije s tega področja; svoje pisarne že imajo povsod po svetu.
Glasbena industrija je hitro rastoč globalni posel, kjer je treba stalno skrbeti za avtorske pravice, razne licence in podobne zahteve.V zagonskem podjetju Orfium iz Grčije, ki ga je obiskala naša novinarka Barbara Zrimšek, so se teh izzivov lotili s pomočjo platforme, ki uporabnikom ponuja številne informacije s tega področja; svoje pisarne že imajo povsod po svetu.
Nadaljujemo v Grčiji, kjer je bila brezposelnost v času krize tudi 60 odstotna. In prav tu je svojo priložnost prepoznal startup Collegelink, kjer so razvili inovativne digitalne pristope pri povezovanju ustreznih kadrov in delovnih mest.Številni, predvsem mladi uporabniki njihove storitve tako v Grčiji kot v Bolgariji in tudi drugih evropskih državah, so z njihovo pomočjo že našli svojo zaposlitev.
Nadaljujemo v Grčiji, kjer je bila brezposelnost v času krize tudi 60 odstotna. In prav tu je svojo priložnost prepoznal startup Collegelink, kjer so razvili inovativne digitalne pristope pri povezovanju ustreznih kadrov in delovnih mest.Številni, predvsem mladi uporabniki njihove storitve tako v Grčiji kot v Bolgariji in tudi drugih evropskih državah, so z njihovo pomočjo že našli svojo zaposlitev.
Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.
Približno mesec dni ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do dela je potrebnih za izdelavo ene kitare ali kontrabasa, pravi Aleš Erman, ki v svoji delavnici v Radovljici po tradicionalnem postopku izdeluje unikatna glasbila. Izdelave prve kitare se je lotil v srednji šoli, ker z obstoječo ni bil najbolj zadovoljen. Od takrat se je podpisal pod več kot 300 glasbil, ki spadajo med izdelke domače in umetnostne obrti. Njegove kitare in kontrabasi so namenjeni predvsem izvajanju narodno-zabavne glasbe in jazza. Kar 80 odstotkov izdelkov izvozi, prednjačijo pa kupci iz nemško govorečih držav. V zadnjih dveh letih je razvil 3 nove tipe kitar; zdaj se ukvarja z razvojem drugega modela električne kitare in z uporabo komponent iz karbonskih vlaken v trupu koncertne kitare.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, imenovane Pikniki pod zvezdami.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, imenovane Pikniki pod zvezdami.
Na Finskem smo biskali smo najuspešnejši startup v letu 2022 , podjetje Onegabio. Podjetje je izjemno zanimivo, saj v laboratorijih na podlagi živalskih vzorcev DNA razvijajo proizvodnjo beljaka.Beljak namreč v velikih količinah potrebujejo predvsem v predelovalni industriji, kot sta denimo pekovska in slaščičarska industrija, zato se jim trg odpira po vsem svetu, tudi v Združenih državah Amerike.
Na Finskem smo biskali smo najuspešnejši startup v letu 2022 , podjetje Onegabio. Podjetje je izjemno zanimivo, saj v laboratorijih na podlagi živalskih vzorcev DNA razvijajo proizvodnjo beljaka.Beljak namreč v velikih količinah potrebujejo predvsem v predelovalni industriji, kot sta denimo pekovska in slaščičarska industrija, zato se jim trg odpira po vsem svetu, tudi v Združenih državah Amerike.
Iz Albanije prihaja mlad podjetnik, sicer študent na Harvardu, ki je dobil idejo za spletno učno platformo Akademi – to zdaj uporablja že več kot pol milijona ljudi.*Mladi Dean Celaj, ki se je nedavno v Tirani udeležil tudi Sedmega foruma strategije Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo EUSAIR, je sicer uvrščen na lestvico revije Forbes 30, kjer so najvplivnejši posamezniki, mlajši od 30 let.
Iz Albanije prihaja mlad podjetnik, sicer študent na Harvardu, ki je dobil idejo za spletno učno platformo Akademi – to zdaj uporablja že več kot pol milijona ljudi.*Mladi Dean Celaj, ki se je nedavno v Tirani udeležil tudi Sedmega foruma strategije Evropske unije za Jadransko-jonsko regijo EUSAIR, je sicer uvrščen na lestvico revije Forbes 30, kjer so najvplivnejši posamezniki, mlajši od 30 let.
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
Domžalčan Rok Starič je iskal zdrav način življenja in pred 8 leti našel poslovni izziv v stoodstotno naravnem arašidovem namazu brez dodane soli, olja in konzervansov. Do danes so z ekipo razvili že več kot 20 izdelkov, ki jih pod blagovno znamko Rok's prodajajo v 5 držav. Starič, ki je tudi mentor mladim podjetnikom s prehrambnim produktom, se je leta 2020 povezal s še tremi podjetniki in skupaj so ustanovili zadrugo Kooperativa 103, s sedežem v Mariboru. Drug drugemu pomagajo pri poslu, imajo skupno proizvodnjo in s tem manj stroškov, proizvodne zmogljivosti pa ponujajo tudi drugim podjetjem iz panoge.
Mariborčan Uroš Mlakar je svoje prvo podjetje ustanovil, še preden je maturiral. Od takrat se je podpisal pod kar nekaj podjetniških zgodb, zadnja leta pa prepoznavnost krepi s podjetjem Naturalica Foods in z lastno blagovno znamko Teta Frida. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja 100-odstotno naravnih sladic, sladoledov in čokoladnih izdelkov; ponujajo jih v devetih franšiznih lokalih in na 250 prodajnih mestih po državi. Izdelke Teta Frida, ki se ponašajo tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami, so letos začeli izvažati v Švico, Nemčijo in na Poljsko. Podjetje je kljub številnim izzivom izkoristilo krizo med epidemijo za rast – preselili so se v nove proizvodne prostore, posel s čokolado pa povezali s turizmom in v Mariboru ob Dravi odprli razkošno čokoladno glampinško vas. Pred njimi je dvomilijonska naložba v avtomatizacijo in širitev proizvodnih zmogljivosti.
Mariborčan Uroš Mlakar je svoje prvo podjetje ustanovil, še preden je maturiral. Od takrat se je podpisal pod kar nekaj podjetniških zgodb, zadnja leta pa prepoznavnost krepi s podjetjem Naturalica Foods in z lastno blagovno znamko Teta Frida. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja 100-odstotno naravnih sladic, sladoledov in čokoladnih izdelkov; ponujajo jih v devetih franšiznih lokalih in na 250 prodajnih mestih po državi. Izdelke Teta Frida, ki se ponašajo tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami, so letos začeli izvažati v Švico, Nemčijo in na Poljsko. Podjetje je kljub številnim izzivom izkoristilo krizo med epidemijo za rast – preselili so se v nove proizvodne prostore, posel s čokolado pa povezali s turizmom in v Mariboru ob Dravi odprli razkošno čokoladno glampinško vas. Pred njimi je dvomilijonska naložba v avtomatizacijo in širitev proizvodnih zmogljivosti.
Mariborčan Uroš Mlakar je svoje prvo podjetje ustanovil, še preden je maturiral. Od takrat se je podpisal pod kar nekaj podjetniških zgodb, zadnja leta pa prepoznavnost krepi s podjetjem Naturalica Foods in z lastno blagovno znamko Teta Frida. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja 100-odstotno naravnih sladic, sladoledov in čokoladnih izdelkov; ponujajo jih v devetih franšiznih lokalih in na 250 prodajnih mestih po državi. Izdelke Teta Frida, ki se ponašajo tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami, so letos začeli izvažati v Švico, Nemčijo in na Poljsko. Podjetje je kljub številnim izzivom izkoristilo krizo med epidemijo za rast – preselili so se v nove proizvodne prostore, posel s čokolado pa povezali s turizmom in v Mariboru ob Dravi odprli razkošno čokoladno glampinško vas. Pred njimi je dvomilijonska naložba v avtomatizacijo in širitev proizvodnih zmogljivosti.
Mariborčan Uroš Mlakar je svoje prvo podjetje ustanovil, še preden je maturiral. Od takrat se je podpisal pod kar nekaj podjetniških zgodb, zadnja leta pa prepoznavnost krepi s podjetjem Naturalica Foods in z lastno blagovno znamko Teta Frida. Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja 100-odstotno naravnih sladic, sladoledov in čokoladnih izdelkov; ponujajo jih v devetih franšiznih lokalih in na 250 prodajnih mestih po državi. Izdelke Teta Frida, ki se ponašajo tudi s prestižnimi mednarodnimi nagradami, so letos začeli izvažati v Švico, Nemčijo in na Poljsko. Podjetje je kljub številnim izzivom izkoristilo krizo med epidemijo za rast – preselili so se v nove proizvodne prostore, posel s čokolado pa povezali s turizmom in v Mariboru ob Dravi odprli razkošno čokoladno glampinško vas. Pred njimi je dvomilijonska naložba v avtomatizacijo in širitev proizvodnih zmogljivosti.
V hrvaški prestolnici v inovacijskem centru Zicer številna zagonska podjetja v vzpodbudnem okolju preizkušajo svoje produkte, se povezujejo in nadgrajujejo svoje ideje. Obiskali smo podjetje Miret, kjer so ustvarili edine superge na svetu, ki so v celoti izdelane iz ekoloških materialov. Ker je industrija obutve precej škodljiva za okolje, je sporočilo podjetja o pomembnosti ohranjanja narave še toliko pomembnejše. Sosednja Hrvaška je bila v finančnem obdobju 2014-2020 iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov upravičena do prejema nekaj več kot 10,6 milijarde evrov. Precej so jih počrpala tudi podjetja v hrvaškem inovacijskem centru Zicer, ki se nahaja v Zagrebu. Ta tamkajšnjim zagonskim podjetjem ponuja prostor za izmenjavo znanja in sodelovanje, v kar je vključeno tudi podjetje Miret.
V hrvaški prestolnici v inovacijskem centru Zicer številna zagonska podjetja v vzpodbudnem okolju preizkušajo svoje produkte, se povezujejo in nadgrajujejo svoje ideje. Obiskali smo podjetje Miret, kjer so ustvarili edine superge na svetu, ki so v celoti izdelane iz ekoloških materialov. Ker je industrija obutve precej škodljiva za okolje, je sporočilo podjetja o pomembnosti ohranjanja narave še toliko pomembnejše. Sosednja Hrvaška je bila v finančnem obdobju 2014-2020 iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov upravičena do prejema nekaj več kot 10,6 milijarde evrov. Precej so jih počrpala tudi podjetja v hrvaškem inovacijskem centru Zicer, ki se nahaja v Zagrebu. Ta tamkajšnjim zagonskim podjetjem ponuja prostor za izmenjavo znanja in sodelovanje, v kar je vključeno tudi podjetje Miret.
Obiskali smo podjetje Air-LMLD, prvo podjetje v Evropi, ki s pomočjo dronov snema trase plinovodov, meri koncentracijo plina in obdeluje zbrane podatke.
Obiskali smo podjetje Air-LMLD, prvo podjetje v Evropi, ki s pomočjo dronov snema trase plinovodov, meri koncentracijo plina in obdeluje zbrane podatke.
Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke,pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.
Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke,pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.
Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.
Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.
Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.
Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.
Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.
Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.
V podjetniškem inkubatorju v Sežani smo obiskali podjetje Befine-pro, ukvarjajo pa se pretežno s svetovanjem na področju financ, nove priložnosti pa iščejo na področju organizacije športnih dogodkov. S spletno platofrmo Challanger, ki uporabnikom olajša komuniciranje med vsemi vpletenimi pri športnih tekmovanjih, so se najprej povezali z lokalnim teniškim klubom s katerim aplikacijo zdaj tudi izpopolnjujejo.
V podjetniškem inkubatorju v Sežani smo obiskali podjetje Befine-pro, ukvarjajo pa se pretežno s svetovanjem na področju financ, nove priložnosti pa iščejo na področju organizacije športnih dogodkov. S spletno platofrmo Challanger, ki uporabnikom olajša komuniciranje med vsemi vpletenimi pri športnih tekmovanjih, so se najprej povezali z lokalnim teniškim klubom s katerim aplikacijo zdaj tudi izpopolnjujejo.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.
O tem, kako mladim približati evropsko kohezijsko politiko in predvsem, kakšne priložnosti jim ta ponuja. To je bil tudi eden od namenov nedavnega obiska evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreire v Mariboru, ki je z našim ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandrom Jevškom podpisala sporazum o partnerstvu. Sloveniji je tako odprta pod do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev v finančni perspektivi do leta 2027.
O tem, kako mladim približati evropsko kohezijsko politiko in predvsem, kakšne priložnosti jim ta ponuja. To je bil tudi eden od namenov nedavnega obiska evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreire v Mariboru, ki je z našim ministrom za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandrom Jevškom podpisala sporazum o partnerstvu. Sloveniji je tako odprta pod do 3,26 milijarde evrov evropskih sredstev v finančni perspektivi do leta 2027.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih podjetnikov, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, piknik pod zvezdami.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih podjetnikov, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, piknik pod zvezdami.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Zmagovalno podjetje mednarodnega "hackathona", podprtega s strani Združenih narodov in Evropske komisije v letu 2020 je podjetje Suncrafter, ki je del berlinskega središča inovacij Motionlab. V tehnološko prilagojenem okolju proizvajajo mobilne solarne sisteme, s katerimi si prizadevajo za družbeni prehod na trajnostno mobilnost.
Zmagovalno podjetje mednarodnega "hackathona", podprtega s strani Združenih narodov in Evropske komisije v letu 2020 je podjetje Suncrafter, ki je del berlinskega središča inovacij Motionlab. V tehnološko prilagojenem okolju proizvajajo mobilne solarne sisteme, s katerimi si prizadevajo za družbeni prehod na trajnostno mobilnost.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.
Kvantne računalnike naj bi v vsakdanjem življenju uporabljali že v naslednjih dveh do petih letih. Z njimi bo mogoče razviti denimo zdravila in cepiva v zelo kratkem času, prav tako bo mogoče razvijati določene inovativne materiale in bolj učinkovite energijske sisteme. V prispevku boste videli, kako v helsinškem podjetju IQM, ki zaposluje 160 računalniških strokovnjakov iz vsega sveta, pospešeno razvijajo kvantne računalnike. Njihova vrata so sicer na široko odprta za vse mlade, ki jih zanima tovrstna tematika. Kuan je kot soustanovitelj del finskega podjetja, ki razvija kvantne računalnike tri leta. Pred tem je v Avstraliji sodeloval tudi z Microsoftom.
Kvantne računalnike naj bi v vsakdanjem življenju uporabljali že v naslednjih dveh do petih letih. Z njimi bo mogoče razviti denimo zdravila in cepiva v zelo kratkem času, prav tako bo mogoče razvijati določene inovativne materiale in bolj učinkovite energijske sisteme. V prispevku boste videli, kako v helsinškem podjetju IQM, ki zaposluje 160 računalniških strokovnjakov iz vsega sveta, pospešeno razvijajo kvantne računalnike. Njihova vrata so sicer na široko odprta za vse mlade, ki jih zanima tovrstna tematika. Kuan je kot soustanovitelj del finskega podjetja, ki razvija kvantne računalnike tri leta. Pred tem je v Avstraliji sodeloval tudi z Microsoftom.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Martin Rojnik je po marketinških aktivnostih in nabiranju izkušenj na področju kulinarike prišel do prav posebne ideje, ki je nastala kot posledica hitro spreminjajočega se trga in negospodarnega ravnanja z naravnimi viri. Z Grashko, blagovno znamko, ki domuje na Graški Gori, v velenjski proizvodnji ustvarja produkte iz lokalnih sort ajde, boba, čičerike, konoplje. Z izdelki so že prodrli na avstrijski trg, preko spleta pa želijo doseči tudi druge evropske države.
Martin Rojnik je po marketinških aktivnostih in nabiranju izkušenj na področju kulinarike prišel do prav posebne ideje, ki je nastala kot posledica hitro spreminjajočega se trga in negospodarnega ravnanja z naravnimi viri. Z Grashko, blagovno znamko, ki domuje na Graški Gori, v velenjski proizvodnji ustvarja produkte iz lokalnih sort ajde, boba, čičerike, konoplje. Z izdelki so že prodrli na avstrijski trg, preko spleta pa želijo doseči tudi druge evropske države.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, imenovane Pikniki pod zvezdami.
V okviru evropskega projekta Misija mlada kohezija na Radioteleviziji Slovenija predstavljamo zelene in digitalne rešitve mladih, ki jih podpira tudi kohezijska politika Evropske unije. Številni evropski projekti se usmerjajo k obmejnemu in mednarodnemu sodelovanju, zato s sodelavci iz projekta Misija mlada kohezija pripravljamo dogodke, imenovane Pikniki pod zvezdami.
Cene gnojil skokovito naraščajo, kar draži hrano, a na trgu se pojavljajo alternative. Naravi bolj prijazno je tudi organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarjev.
Cene gnojil skokovito naraščajo, kar draži hrano, a na trgu se pojavljajo alternative. Naravi bolj prijazno je tudi organsko gnojilo iz iztrebkov ličink mokarjev.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okolijski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okolijske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okolijski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okolijske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; za najsodobnejšo tehnično opremo so v zadnjih letih namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, ostalo prodajo na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so pred 4 leti zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer sledijo viziji »s polja v kozarec«.
S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; za najsodobnejšo tehnično opremo so v zadnjih letih namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, ostalo prodajo na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so pred 4 leti zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer sledijo viziji »s polja v kozarec«.
V zagonskem pilotnem podjetju Umami na podlagi krožnega gospodarjenja s porabo zavržene rastlinske surovine, ki nastaja tako v proizvodnji kot v trgovinskih verigah, razvijajo okusen recept za proizvod Umami. Kakšni okusi torej lahko nastanejo iz odpadkov?
V zagonskem pilotnem podjetju Umami na podlagi krožnega gospodarjenja s porabo zavržene rastlinske surovine, ki nastaja tako v proizvodnji kot v trgovinskih verigah, razvijajo okusen recept za proizvod Umami. Kakšni okusi torej lahko nastanejo iz odpadkov?
Evropski investicijski sklad je v zadnjih letih pomagal številnim grškim zagonskim podjetjem, da so lahko uresničili svoje ideje. Danes se v Grčiji dogaja pravi razcvet startupov, domov pa se vračajo tudi številni podjetniki, ki so Grčijo zapustili v obdobju zadnje krize.
Evropski investicijski sklad je v zadnjih letih pomagal številnim grškim zagonskim podjetjem, da so lahko uresničili svoje ideje. Danes se v Grčiji dogaja pravi razcvet startupov, domov pa se vračajo tudi številni podjetniki, ki so Grčijo zapustili v obdobju zadnje krize.
Z nakupom zapestnice Treecelet omogočate sajenje dreves na devetih lokacijah po svetu. Njihov cilj je posaditi milijon dreves in hkrati ozaveščati o pomembnosti narave in prijaznega podjetništva.
Z nakupom zapestnice Treecelet omogočate sajenje dreves na devetih lokacijah po svetu. Njihov cilj je posaditi milijon dreves in hkrati ozaveščati o pomembnosti narave in prijaznega podjetništva.
V družinskem podjetju Koželj, kjer pridelujejo zelišča v izdelke, gradijo svoj uspeh skozi prepletanje narave, ohranjanja dolgoletne tradicije ter ljubezni do znanosti in inovacij.
V družinskem podjetju Koželj, kjer pridelujejo zelišča v izdelke, gradijo svoj uspeh skozi prepletanje narave, ohranjanja dolgoletne tradicije ter ljubezni do znanosti in inovacij.
Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.
Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Akvaponično kmetovanje se vse bolj uveljavlja, saj je trajnostno naravnano in prinaša vrsto prednosti. V Nemčiji smo obiskali kmetijo ECF Farm Berlin, ki deluje v okviru pionirskega podjetja na področju urbanega akvaponičnega kmetijstva.
Akvaponično kmetovanje se vse bolj uveljavlja, saj je trajnostno naravnano in prinaša vrsto prednosti. V Nemčiji smo obiskali kmetijo ECF Farm Berlin, ki deluje v okviru pionirskega podjetja na področju urbanega akvaponičnega kmetijstva.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
POPRI je tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Že več kot 10 let je POPRI tisti, ki mladim omogoča razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti.
POPRI je tekmovanje za najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Že več kot 10 let je POPRI tisti, ki mladim omogoča razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
V Estoniji smo obiskali tamkajšnji inkubator za zagonska podjetja, ki so predvsem digitalno in trajnostno usmerjena. Znanstveni in poslovni center Tehnopol, ki se nahaja v Talinu je eno najsodobnejših preizkusnih okolij v Evropi. Poleg tega, da v svojem kampusu gosti uveljavljena tehnološka podjetja kot je Skype, vključuje tudi inkubator za zagonska podjetja, kjer začetnikom na poti podjetništva pomagajo številni mentorji iz vse Evrope.
V Estoniji smo obiskali tamkajšnji inkubator za zagonska podjetja, ki so predvsem digitalno in trajnostno usmerjena. Znanstveni in poslovni center Tehnopol, ki se nahaja v Talinu je eno najsodobnejših preizkusnih okolij v Evropi. Poleg tega, da v svojem kampusu gosti uveljavljena tehnološka podjetja kot je Skype, vključuje tudi inkubator za zagonska podjetja, kjer začetnikom na poti podjetništva pomagajo številni mentorji iz vse Evrope.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Predstavnika projekta POPRI in letošnja zmagovalca v kategoriji osovnošolci z inovativno idejo E-pravljic, sta bila skupaj z mentorji gosta TV Slovenije in medijskega projekta o evropskih kohezijskih zgodbah INFO4EU.
Predstavnika projekta POPRI in letošnja zmagovalca v kategoriji osovnošolci z inovativno idejo E-pravljic, sta bila skupaj z mentorji gosta TV Slovenije in medijskega projekta o evropskih kohezijskih zgodbah INFO4EU.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče v laboratoriju ustvariti protein, ki so ga v finskem zagonskem podjetju Solar Foods poimenovali Solein. Klimatske spremembe zahtevajo pospešen trajnostni razvoj, naraščajoče število prebivalcev našega planeta pa spodbuja projekte proizvodnje hrane v laboratorijih. V podjetju so razvili tehnologijo proizvodnje hrane, ki je primerna tudi za razvoj na planetu Mars
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče v laboratoriju ustvariti protein, ki so ga v finskem zagonskem podjetju Solar Foods poimenovali Solein. Klimatske spremembe zahtevajo pospešen trajnostni razvoj, naraščajoče število prebivalcev našega planeta pa spodbuja projekte proizvodnje hrane v laboratorijih. V podjetju so razvili tehnologijo proizvodnje hrane, ki je primerna tudi za razvoj na planetu Mars
Grčija je mati kulturne dediščine Evrope, številne kulturne znamenitosti pa so spodbudile skupino mladih strokovnjakov, da ustanovijo zagonsko podjetje in razvijejo aplikacijo za turistično vodenje, ki si jo lahko vsak naloži na svoj mobilni telefon. Aplikacija je doživela razcvet prav v času epidemije, saj si na ta način lahko informacije o kulturni dediščini sam pogledaš na svoji mobilni napravi v zapisani ali zvočni različici. Grški startup je svojo pot začel v Atenah, njihovo storitev pa zdaj že uporabljajo tudi v drugih 17 evropskih državah.
Grčija je mati kulturne dediščine Evrope, številne kulturne znamenitosti pa so spodbudile skupino mladih strokovnjakov, da ustanovijo zagonsko podjetje in razvijejo aplikacijo za turistično vodenje, ki si jo lahko vsak naloži na svoj mobilni telefon. Aplikacija je doživela razcvet prav v času epidemije, saj si na ta način lahko informacije o kulturni dediščini sam pogledaš na svoji mobilni napravi v zapisani ali zvočni različici. Grški startup je svojo pot začel v Atenah, njihovo storitev pa zdaj že uporabljajo tudi v drugih 17 evropskih državah.
V laboratorijih Univerze na Kreti je zagonsko podjetje Biopix še pred epidemijo začelo razvijati profesionalne diagnostične teste za številne bolezni, kot je na primer gripa, kasneje pa tudi teste za covid-19. Biopix je danes tako prisoten predvsem v afriških državah, pa tudi v državah Evropske unije.
V laboratorijih Univerze na Kreti je zagonsko podjetje Biopix še pred epidemijo začelo razvijati profesionalne diagnostične teste za številne bolezni, kot je na primer gripa, kasneje pa tudi teste za covid-19. Biopix je danes tako prisoten predvsem v afriških državah, pa tudi v državah Evropske unije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
V Berlinu smo spoznali zakonca, Nemca Tobiasa in Kirgizistanko Mayo, ki ustvarjata usnjene izdelke iz trajnostnih materialov in delujeta skladno z načeli socialnega podjetništva.
V Berlinu smo spoznali zakonca, Nemca Tobiasa in Kirgizistanko Mayo, ki ustvarjata usnjene izdelke iz trajnostnih materialov in delujeta skladno z načeli socialnega podjetništva.
Zürich velja za eno najbolj podjetniških okolij v Evropi.Predstavljamo, kako se je skupina mladih raziskovalcev s področja kemije po končanem študiju usmerila v podjetnišvo. S svojimi sintetizatorji so poenostavili proces sinteze molekul, kar zaposlenim v kemijski industriji omogoča hitrjše in učinkovitejše delo. Njihove naprave že uporabljajo v Evropii, ZDA in Aziji.
Zürich velja za eno najbolj podjetniških okolij v Evropi.Predstavljamo, kako se je skupina mladih raziskovalcev s področja kemije po končanem študiju usmerila v podjetnišvo. S svojimi sintetizatorji so poenostavili proces sinteze molekul, kar zaposlenim v kemijski industriji omogoča hitrjše in učinkovitejše delo. Njihove naprave že uporabljajo v Evropii, ZDA in Aziji.
Ekipa Trilobit rešuje najzahtevnejše izzive s pomočjo strojnega videa in podjetjem tako omogoča nižje stroške in večjo avtomatizacijo. Ustvarili so lastne inovativne izdelke in z njimi prodrli na globalni trg.
Ekipa Trilobit rešuje najzahtevnejše izzive s pomočjo strojnega videa in podjetjem tako omogoča nižje stroške in večjo avtomatizacijo. Ustvarili so lastne inovativne izdelke in z njimi prodrli na globalni trg.
Družinsko podjetje KLS iz Ljubnega, ki ga s hčerama in zetoma vodi Bogomir Mirko Strašek, je eno vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo; njihove izdelke v motorje vgrajuje več kot 30 največjih avtomobilskih znamk. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, na Madžarsko in Kitajsko. Večkrat nagrajeno podjetje, ki letos praznuje 50 let, zaposluje 265 ljudi in ustvari več kot 120 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je lani s prodajo zaslužilo 50,5 milijona evrov. Kljub visokim cenam jekla in elektrike, ki močno krojijo njihovo poslovanje, tudi letos načrtujejo rast prihodkov. So eno najbolj robotiziranih podjetij v Evropi; za razvoj kadrov, proizvodov in inovativnih proizvodnih procesov so v zadnjih osmih letih namenili več kot 80 milijonov evrov. Njihov zadnji projekt je razvoj procesov ter zobatih obročev in zobnikov za pogon hibridnih in električnih vozil.
Družinsko podjetje KLS iz Ljubnega, ki ga s hčerama in zetoma vodi Bogomir Mirko Strašek, je eno vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo; njihove izdelke v motorje vgrajuje več kot 30 največjih avtomobilskih znamk. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, na Madžarsko in Kitajsko. Večkrat nagrajeno podjetje, ki letos praznuje 50 let, zaposluje 265 ljudi in ustvari več kot 120 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je lani s prodajo zaslužilo 50,5 milijona evrov. Kljub visokim cenam jekla in elektrike, ki močno krojijo njihovo poslovanje, tudi letos načrtujejo rast prihodkov. So eno najbolj robotiziranih podjetij v Evropi; za razvoj kadrov, proizvodov in inovativnih proizvodnih procesov so v zadnjih osmih letih namenili več kot 80 milijonov evrov. Njihov zadnji projekt je razvoj procesov ter zobatih obročev in zobnikov za pogon hibridnih in električnih vozil.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.
Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.
Obiskali smo zagonsko podjetje v Švici - Planted, ki uvaja nov pristop za pridobivanje hrane. Združujejo namreč strukturiranje beljakovin in biotehnologijo. Na ta način pridobijo alternativne beljakovine, ki naj bi v prihodnje po obliki in po teksturi, predvsem pa tudi po okusu, trajnosti, zdravju in celo ceni, presegle živalsko meso.
Obiskali smo zagonsko podjetje v Švici - Planted, ki uvaja nov pristop za pridobivanje hrane. Združujejo namreč strukturiranje beljakovin in biotehnologijo. Na ta način pridobijo alternativne beljakovine, ki naj bi v prihodnje po obliki in po teksturi, predvsem pa tudi po okusu, trajnosti, zdravju in celo ceni, presegle živalsko meso.
Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke.
Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke.
Pobudo za omrežje MedPAN, ki ima sedež v Marseillu in je del Interreg projekta je dala Slovenija. Sredozemske države si zdaj izmenjujejo izkušnje in dobre prakse pri zaščiti obmorskih območij.
Pobudo za omrežje MedPAN, ki ima sedež v Marseillu in je del Interreg projekta je dala Slovenija. Sredozemske države si zdaj izmenjujejo izkušnje in dobre prakse pri zaščiti obmorskih območij.
Mladi se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega razvoja. Tako stra strojna inženirja v Švici ustanovila podjetje Climeworks, kjer s svojimi napravami zajemajo CO2 iz zraka in so trenutno 90% učinkovite. V prihodnje želita to učinkovitost za bolj čist zrak še povečati in kot kaže jima bo uspelo.
Mladi se vse bolj zavedajo pomena trajnostnega razvoja. Tako stra strojna inženirja v Švici ustanovila podjetje Climeworks, kjer s svojimi napravami zajemajo CO2 iz zraka in so trenutno 90% učinkovite. V prihodnje želita to učinkovitost za bolj čist zrak še povečati in kot kaže jima bo uspelo.
Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.
Trajnostna naravnanost je nujna tudi v turizmu, masovni turizem v Sredozemlju postaja vse večji izziv. Moči sta združila Mednarodno združenje sredozemskih gozdov in Obmorski konzervatorij, ki sta skupaj z različnimi državami v okviru projekta Interreg MED Inherit pripravila ukrepe za zaščito obmorskega območja in ohranitev raznolikosti.
Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.
Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.
Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.
Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.
Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk. V oddaji pa med drugim tudi o inovativnem digitalnem orodju za iskanje kadrov.
Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk. V oddaji pa med drugim tudi o inovativnem digitalnem orodju za iskanje kadrov.
V naša življenja prihajajo povsem nove tehnologije in odkritja, ki že postajajo del naše prihodnosti, denimo nov način proizvodnje hrane, proteinov v laboratorijih, kvantni računalniki, umetna inteligenca. To je le nekaj aktualnih tem o katerih smo se pogovarjali s predsednikom Evropskega foruma za raziskave in tehnologije Antiijem Vasaro.
V naša življenja prihajajo povsem nove tehnologije in odkritja, ki že postajajo del naše prihodnosti, denimo nov način proizvodnje hrane, proteinov v laboratorijih, kvantni računalniki, umetna inteligenca. To je le nekaj aktualnih tem o katerih smo se pogovarjali s predsednikom Evropskega foruma za raziskave in tehnologije Antiijem Vasaro.
Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk.
Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk.
Delodajalcem velik izziv predstavlja izbor pravih kadrov - iskanja rešitev za ta problem, sta se lotila prijatelja Eva Esih in Urh Kovačič, ki sta skovala svojo podjetniško zgodbo PsyBit.Skupaj z njima je stopila ekipa strokovnjakov, združili so svoje praktično in akademsko znanje ter razvili inovativna digitalna orodja, ki izboljšujejo klasične načine kadrovanja.
Delodajalcem velik izziv predstavlja izbor pravih kadrov - iskanja rešitev za ta problem, sta se lotila prijatelja Eva Esih in Urh Kovačič, ki sta skovala svojo podjetniško zgodbo PsyBit.Skupaj z njima je stopila ekipa strokovnjakov, združili so svoje praktično in akademsko znanje ter razvili inovativna digitalna orodja, ki izboljšujejo klasične načine kadrovanja.
Tri desetletja dela na področju dela z otroki, predvsem tistimi s posebnimi potrebami in hkrati še neuresničena želja, da je luč sveta ugledal Mihec in njegove živali. To je prav posebna didaktična risanka, ki je skrita v tako imenovano knjigo kartonko. Je avdio pravljica, zbirka fotografij in videoposnetkov, ki pomagajo otrokom pri razvoju govora in jezika.
Tri desetletja dela na področju dela z otroki, predvsem tistimi s posebnimi potrebami in hkrati še neuresničena želja, da je luč sveta ugledal Mihec in njegove živali. To je prav posebna didaktična risanka, ki je skrita v tako imenovano knjigo kartonko. Je avdio pravljica, zbirka fotografij in videoposnetkov, ki pomagajo otrokom pri razvoju govora in jezika.
Inovativne slušalke Ollo so namenjene profesionalcem, z njimi pa slovensko zagonsko podjetje osvaja svet. Njihov ojačevalnik z nizkotonsko blazino in studijske slušalke, ki so jih združili v en sam izdelek, omogoča izjemno raven kakovosti zvoka. Z njihovo pomočjo nastajajo uspešnice številnih glasbenih skupin kot so Coldplay in U2. Največ prodaj v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, na trgu pa so četrto leto.
Inovativne slušalke Ollo so namenjene profesionalcem, z njimi pa slovensko zagonsko podjetje osvaja svet. Njihov ojačevalnik z nizkotonsko blazino in studijske slušalke, ki so jih združili v en sam izdelek, omogoča izjemno raven kakovosti zvoka. Z njihovo pomočjo nastajajo uspešnice številnih glasbenih skupin kot so Coldplay in U2. Največ prodaj v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, na trgu pa so četrto leto.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.
Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.
Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
V okviru osmega Kohezijskega foruma, ki je nedavno potekal v Bruslju, je poleg zelenega preboja in digitalizacije tekla beseda tudi o socialni koheziji glede ravnanja držav, ki se znajdejo v bližini vojnih konfliktov. O vsem tem smo se v Bruslju pogovarjali z Nobelovim nagrajencem, profesorjem Stiglitzem.
V okviru osmega Kohezijskega foruma, ki je nedavno potekal v Bruslju, je poleg zelenega preboja in digitalizacije tekla beseda tudi o socialni koheziji glede ravnanja držav, ki se znajdejo v bližini vojnih konfliktov. O vsem tem smo se v Bruslju pogovarjali z Nobelovim nagrajencem, profesorjem Stiglitzem.
V Novi Gorici je potekal finale nacionalnega tekmovanje Popri 2022. Tekmovalo je 122 ekip, ki so prepričevale strokovno komisijo, da je ravno njihov poslovni model najboljši. Zanimivost letošnjega tekmovanja je, da sta tako v kategoriji osnovnošolcev in študentov zmagali ekipi, ki razvijata platformo s pravljicami. Tovrstna tekmovanja mladih med drugim podpira tudi evropska kohezijska politika, sicer ena izmed najpomembnejših finančnih politik.
V Novi Gorici je potekal finale nacionalnega tekmovanje Popri 2022. Tekmovalo je 122 ekip, ki so prepričevale strokovno komisijo, da je ravno njihov poslovni model najboljši. Zanimivost letošnjega tekmovanja je, da sta tako v kategoriji osnovnošolcev in študentov zmagali ekipi, ki razvijata platformo s pravljicami. Tovrstna tekmovanja mladih med drugim podpira tudi evropska kohezijska politika, sicer ena izmed najpomembnejših finančnih politik.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
V okviru najstarejšega tehnološkega parka v Franciji v Provansi delujejo številna trajnostna in ekološko naravnana podjetja. Eno izmed njih je BAMBOO For Life, ki se ukvarja z razvojem tehnologije čiščenja voda s pomočjo bambusa.
V okviru najstarejšega tehnološkega parka v Franciji v Provansi delujejo številna trajnostna in ekološko naravnana podjetja. Eno izmed njih je BAMBOO For Life, ki se ukvarja z razvojem tehnologije čiščenja voda s pomočjo bambusa.
Pandemija covida-19 je dodobra pretresla tako kmetije kot podjetja. Na Koroškem je družina, ki se že več kot 30 let ukvarja s trgovino s tehničnim blagom, a ker so tudi njihovo dejavnost prizadele spremenjene razmere na trgu, se jim je porodila ideja - ograja proti polžem. Ker se zavedajo pomena ekologije in ohranjanja vseh živih bitij, je ograja prijazna tako polžem kot vrtičkarskim pridelkom.
Pandemija covida-19 je dodobra pretresla tako kmetije kot podjetja. Na Koroškem je družina, ki se že več kot 30 let ukvarja s trgovino s tehničnim blagom, a ker so tudi njihovo dejavnost prizadele spremenjene razmere na trgu, se jim je porodila ideja - ograja proti polžem. Ker se zavedajo pomena ekologije in ohranjanja vseh živih bitij, je ograja prijazna tako polžem kot vrtičkarskim pridelkom.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.
V Italiji sta mlada in podjetna Italijana s pomočjo mentorjev in institucij uresničila svoj inovativni projekt za bolj učinkovito zalivanje rastlin Leaflife. Uspešno sta sodelovala na mednarodnem temovanju mladih inovatorjev, ki je del projekta POPRI.
V Italiji sta mlada in podjetna Italijana s pomočjo mentorjev in institucij uresničila svoj inovativni projekt za bolj učinkovito zalivanje rastlin Leaflife. Uspešno sta sodelovala na mednarodnem temovanju mladih inovatorjev, ki je del projekta POPRI.
Vaja in treningi za napredek so ključni celo pri tako vsakdanji dejavnosti kot je dihanje, še posebej, če imamo težave po prebolelem covidu, kar je doletelo Vesno Nagelj. Pri iskanju rešitev za svojo težavo, je prepoznala tudi poslovno priložnost. Z veliko zagnanostjo in s pomočjo francoskih strokovnjakinj za parfume, znanja s področja psihoterapije in lastnih izkušenj, je ustvarila poseben vonjalni trening. Ideja je bila izbrana za sodelovanje v projektu Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji.
Vaja in treningi za napredek so ključni celo pri tako vsakdanji dejavnosti kot je dihanje, še posebej, če imamo težave po prebolelem covidu, kar je doletelo Vesno Nagelj. Pri iskanju rešitev za svojo težavo, je prepoznala tudi poslovno priložnost. Z veliko zagnanostjo in s pomočjo francoskih strokovnjakinj za parfume, znanja s področja psihoterapije in lastnih izkušenj, je ustvarila poseben vonjalni trening. Ideja je bila izbrana za sodelovanje v projektu Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši.
Peljaški most bo predvidoma julija 2022 povezal Hrvaško. Dubrovniška-Neretvanska županija je bila stoletja razdeljena zaradi dela ozemlja, ki pripada Bosni in Hercegovini. Most bo tako odprl tudi lažjo pot v Črno goro, Albanijo in Grčijo. Gre za največji kohezijski projekt na Hrvaškem, EU je za izgradnjo prispevala 85 % potrebnih sredstev.
Peljaški most bo predvidoma julija 2022 povezal Hrvaško. Dubrovniška-Neretvanska županija je bila stoletja razdeljena zaradi dela ozemlja, ki pripada Bosni in Hercegovini. Most bo tako odprl tudi lažjo pot v Črno goro, Albanijo in Grčijo. Gre za največji kohezijski projekt na Hrvaškem, EU je za izgradnjo prispevala 85 % potrebnih sredstev.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Inženirski biro Ponting se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku in most Ada čez Savo v Beogradu.
Inženirski biro Ponting se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku in most Ada čez Savo v Beogradu.
V sosednji Italiji spodbujajo inovativnost pri gradnji mostov, zato podpirajo predvsem inovativnost zagonskih podjetij, ki sodelujejo pri iskanju rešitev v javnem sektorju in velikih podjetjih. Eno takih je zagonsko podjetje Builti, ki je našlo svoj prostor tako v okviru iskanja rešitev pri obvladovanju epidemije kot tudi pri nadzoru številnih mostov v Italiji.
V sosednji Italiji spodbujajo inovativnost pri gradnji mostov, zato podpirajo predvsem inovativnost zagonskih podjetij, ki sodelujejo pri iskanju rešitev v javnem sektorju in velikih podjetjih. Eno takih je zagonsko podjetje Builti, ki je našlo svoj prostor tako v okviru iskanja rešitev pri obvladovanju epidemije kot tudi pri nadzoru številnih mostov v Italiji.
Inovacije in tehnologije vsakodnevno spreminjajo naša življenja. K temu prispeva tudi podjetje Feelif, katerega poslanstvo je pomoč slepim in slabovidnim, da digitalno spregledajo. Razvijajo in izdelujejo namreč njim prilagojene sisteme. Tovrstne tehnologije jih opolnomočijo, jim pomagajo, podpirajo njihovo učenje, igranje, ustvarjanje in komuniciranje.
Inovacije in tehnologije vsakodnevno spreminjajo naša življenja. K temu prispeva tudi podjetje Feelif, katerega poslanstvo je pomoč slepim in slabovidnim, da digitalno spregledajo. Razvijajo in izdelujejo namreč njim prilagojene sisteme. Tovrstne tehnologije jih opolnomočijo, jim pomagajo, podpirajo njihovo učenje, igranje, ustvarjanje in komuniciranje.
Ko so se člani družine Stakne po hudi nesreči sina Nejca srečali s pogosto težavo uporabnikov invalidskih vožičkov pri vzpenjanju po klancu, so bili prisiljeni najti rešitev. Nastalo je družinsko podjetje Deeziv, ki s svojo samodejno zavodo za invalidske vozičke že prodira na globalni trg.
Ko so se člani družine Stakne po hudi nesreči sina Nejca srečali s pogosto težavo uporabnikov invalidskih vožičkov pri vzpenjanju po klancu, so bili prisiljeni najti rešitev. Nastalo je družinsko podjetje Deeziv, ki s svojo samodejno zavodo za invalidske vozičke že prodira na globalni trg.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V Šalovcih, v osrčju krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okoljske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade - počitniški tabori in za starejše - rekreacijski center, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
V Šalovcih, v osrčju krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okoljske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade - počitniški tabori in za starejše - rekreacijski center, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
Organski odpadki iz prehranske industrije so bili izziv za študente v Modeni. Ustanovili so zagonsko podjetje Packtin, ki razvija tehnologijo krožnega gospodarjenja. Tovrstno tehnologijo bi lahko uporabljali predvsem veliki industrijski obrati, ki bi lahko reciklirali organske odpadke v nove surovine.
Organski odpadki iz prehranske industrije so bili izziv za študente v Modeni. Ustanovili so zagonsko podjetje Packtin, ki razvija tehnologijo krožnega gospodarjenja. Tovrstno tehnologijo bi lahko uporabljali predvsem veliki industrijski obrati, ki bi lahko reciklirali organske odpadke v nove surovine.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu.
Večino spletnih podatkov hranimo v kitajskih in ameriških računalniških oblakih. Zagonsko podjetje Cubbit iz Bologne, pa je pionir pri razvoju hranjenja podatkov v zasebnih oblakih, kar naj bi prineslo večjo varnost in nižje stroške.
Večino spletnih podatkov hranimo v kitajskih in ameriških računalniških oblakih. Zagonsko podjetje Cubbit iz Bologne, pa je pionir pri razvoju hranjenja podatkov v zasebnih oblakih, kar naj bi prineslo večjo varnost in nižje stroške.
Center odličnosti Vesolje-si združuje slovenske akademske, znanstvene in tehnološke potenciale ter tako povezuje 46 raziskovalcev in inženirjev, ki sodelujejo pri vesoljskih raziskavah in misijah. Uspehi kot je izstrelitev mikrosatelita NEMO-HD in pridobivanje satelitskih podatkov, se naša država vključuje v evropsko vesoljsko agencijo ESA in se tako postavlja ob bok raziskovalcem vesolja.
Center odličnosti Vesolje-si združuje slovenske akademske, znanstvene in tehnološke potenciale ter tako povezuje 46 raziskovalcev in inženirjev, ki sodelujejo pri vesoljskih raziskavah in misijah. Uspehi kot je izstrelitev mikrosatelita NEMO-HD in pridobivanje satelitskih podatkov, se naša država vključuje v evropsko vesoljsko agencijo ESA in se tako postavlja ob bok raziskovalcem vesolja.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Predstavljamo mlado slovensko oblikovalko Gajo Hanzel. Za svoje torbe uporablja vegansko alternativo usnju, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj. Z inovativnim, trajnostnim materialom in ob pomoči mentorjev piše svojo zgodbo.
Predstavljamo mlado slovensko oblikovalko Gajo Hanzel. Za svoje torbe uporablja vegansko alternativo usnju, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj. Z inovativnim, trajnostnim materialom in ob pomoči mentorjev piše svojo zgodbo.
Ekipa študentov in profesorjev na bolonjski univerzi je s pomočjo evropskega kohezijskega denarja razvila dirkalni avto na solarni pogon. Njihov cilj je pokazati, kaj vse lahko dosežemo na področju mobilnosti s pomočjo sončne energije.
Ekipa študentov in profesorjev na bolonjski univerzi je s pomočjo evropskega kohezijskega denarja razvila dirkalni avto na solarni pogon. Njihov cilj je pokazati, kaj vse lahko dosežemo na področju mobilnosti s pomočjo sončne energije.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotko v iz proizvodnje, preostalo iz trgovine.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotko v iz proizvodnje, preostalo iz trgovine.
Številni steklarji na otoku Murano pri Benetkah v sosednji Italiji upajo, da odgovorni v evropskih institucijah vidijo dlje kot trenutno kaže, saj jih epidemija covida-19 in povišanje cen energentov potiskata na rob preživetja, zato pričakujejo pomoč. Bo obrt steklarstva, ki na otoku Murano predstavlja 80 % delovnih mest uspela premagati izzive in ohraniti več kot stoletno tradicijo.
Številni steklarji na otoku Murano pri Benetkah v sosednji Italiji upajo, da odgovorni v evropskih institucijah vidijo dlje kot trenutno kaže, saj jih epidemija covida-19 in povišanje cen energentov potiskata na rob preživetja, zato pričakujejo pomoč. Bo obrt steklarstva, ki na otoku Murano predstavlja 80 % delovnih mest uspela premagati izzive in ohraniti več kot stoletno tradicijo.
Da lahko hobi postane uspešen posel tudi v času epidemije, dokazuje Bojan Ratej, ki prihaja iz majhne vasice pri Slovenski Bistrici. Oblikje posebne, modno obarvane lesene kravate. Z inovativnimi postopki pridelave ustvarja toliko različnih modelov lesenih kravat, da v tem prekaša tudi tujo konkurenco.
Da lahko hobi postane uspešen posel tudi v času epidemije, dokazuje Bojan Ratej, ki prihaja iz majhne vasice pri Slovenski Bistrici. Oblikje posebne, modno obarvane lesene kravate. Z inovativnimi postopki pridelave ustvarja toliko različnih modelov lesenih kravat, da v tem prekaša tudi tujo konkurenco.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike.
Kohezijska politika je še posebno v kriznih časih epidemije Covida-19 eden najpomembnejših investicijskih instrumentov. Primer dobre prakse najdemo v sosednji Hrvaški, s pomočjo evropskega denarja so ustvarili novo dodano vrednost kulturni dediščini. Tako je nastal prvi hrvaški muzej vinogradništva in vina.
Kohezijska politika je še posebno v kriznih časih epidemije Covida-19 eden najpomembnejših investicijskih instrumentov. Primer dobre prakse najdemo v sosednji Hrvaški, s pomočjo evropskega denarja so ustvarili novo dodano vrednost kulturni dediščini. Tako je nastal prvi hrvaški muzej vinogradništva in vina.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Učiteljica razrednega pouka je s pomočjo sestre ustvarila posebno, tiho knjigo, kjer ni zapisane zgodbe. Otroški svet v knjigi brez besed je njena prava ideja.
Učiteljica razrednega pouka je s pomočjo sestre ustvarila posebno, tiho knjigo, kjer ni zapisane zgodbe. Otroški svet v knjigi brez besed je njena prava ideja.
Skupina mladih Avstrijcev se je domislila, kako prispevati k povečevanju podnebnih sprememb. Ustvarili so mrežni projekt, ki povezuje sončne panele na strehah lokalnih skupnosti.
Skupina mladih Avstrijcev se je domislila, kako prispevati k povečevanju podnebnih sprememb. Ustvarili so mrežni projekt, ki povezuje sončne panele na strehah lokalnih skupnosti.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
V Sloveniji imamo več svetovno znanih glasbenih skupin, med njimi je tudi skupina Laibach, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja. Zaradi aktualnih razmer do praznovanje prestavili, kar pa je vzpodbudilo mladega inovatorja Matica Bernota k uresničitvi ideje. S skupino mentorjev se je lotil inovacije imenovane AR Laibach, to je aplikacija, ki predstavlja alterntivno obliko podajanja novih vsebin, saj je nastala tudi odgovor na Covid-19. Inovacija zdaj predvsem spodbuja k nadaljnjemu razvoju glasbeno-vizualnih vsebin z vključevanjem sodobne tehnologije.
V Sloveniji imamo več svetovno znanih glasbenih skupin, med njimi je tudi skupina Laibach, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja. Zaradi aktualnih razmer do praznovanje prestavili, kar pa je vzpodbudilo mladega inovatorja Matica Bernota k uresničitvi ideje. S skupino mentorjev se je lotil inovacije imenovane AR Laibach, to je aplikacija, ki predstavlja alterntivno obliko podajanja novih vsebin, saj je nastala tudi odgovor na Covid-19. Inovacija zdaj predvsem spodbuja k nadaljnjemu razvoju glasbeno-vizualnih vsebin z vključevanjem sodobne tehnologije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Ni težava le v tem, da zavržemo preveč hrane, kopičijo se tudi zavrženi tekstil in embalaža, kar močno obremenjuje okolje in ves planet. Podjetje Humana Slovenija je del mreže več deset organizacij, ki v sklopu zelenih in socialnih projektov delujejo na petih celinah. V Sloveniji so najbolj prepoznani po sistemu zbiranja in prodaje rabljenih oblačil in obutve. Na ta način se pripravljajo tudi na uresničevanje nove evropske direktive, ki začne veljati prvega januarja 2025, ko bodo morale vse članice EU začeti izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev.
Ni težava le v tem, da zavržemo preveč hrane, kopičijo se tudi zavrženi tekstil in embalaža, kar močno obremenjuje okolje in ves planet. Podjetje Humana Slovenija je del mreže več deset organizacij, ki v sklopu zelenih in socialnih projektov delujejo na petih celinah. V Sloveniji so najbolj prepoznani po sistemu zbiranja in prodaje rabljenih oblačil in obutve. Na ta način se pripravljajo tudi na uresničevanje nove evropske direktive, ki začne veljati prvega januarja 2025, ko bodo morale vse članice EU začeti izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev.
Vsi opažamo, koliko embalaže ustvarimo in zavržemo. Mlada podjetnika - Martin Leban in Anja Pajntar pa sta ob podpori mentorjev prav tu našla rešitev. Ustvarila sta posebne biorazgradljive krogljice za nego telesa brez plastične embalaže. S svojo idejo sta prišla v finale natečaja za najboljšo inovacijo leta v Evropi.
Vsi opažamo, koliko embalaže ustvarimo in zavržemo. Mlada podjetnika - Martin Leban in Anja Pajntar pa sta ob podpori mentorjev prav tu našla rešitev. Ustvarila sta posebne biorazgradljive krogljice za nego telesa brez plastične embalaže. S svojo idejo sta prišla v finale natečaja za najboljšo inovacijo leta v Evropi.
Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.
Skupina kmetov nedaleč od Dunaja, je sklenila, da začnejo s proizvodnjo obnovljive energije. Po 25 letih je celo mesto s širšo okolico 100 % preskrbljeno z obnovljvo energijo vetra, vode in biomase.
Skupina kmetov nedaleč od Dunaja, je sklenila, da začnejo s proizvodnjo obnovljive energije. Po 25 letih je celo mesto s širšo okolico 100 % preskrbljeno z obnovljvo energijo vetra, vode in biomase.
Kako premogu vdihniti življenje, je ugotovila oblikovalka Marjeta Hribar. S svojimi modnimi dodatki iz premoga je zapolnila praznino, ki je ostala po zaprtju premogovnikov v Zasavju. Njene manšetne gumbe iz premoga nosi recimo Luka Dončić, Primož Roglič ima obesek za ključe, njen nakit je našel pot tudi so NASE, kamor so ga kot darilo odnesli iz podjetja Dewesoft, in celo do Los Angelesa, kjer bodo konec januarja na podelitvi glasbenih nagrad grammy, vsi nominiranci domov odnesli darilo iz zasavskega premoga.
Kako premogu vdihniti življenje, je ugotovila oblikovalka Marjeta Hribar. S svojimi modnimi dodatki iz premoga je zapolnila praznino, ki je ostala po zaprtju premogovnikov v Zasavju. Njene manšetne gumbe iz premoga nosi recimo Luka Dončić, Primož Roglič ima obesek za ključe, njen nakit je našel pot tudi so NASE, kamor so ga kot darilo odnesli iz podjetja Dewesoft, in celo do Los Angelesa, kjer bodo konec januarja na podelitvi glasbenih nagrad grammy, vsi nominiranci domov odnesli darilo iz zasavskega premoga.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Pred dvajsetimi leti, ko še nihče ni govoril o trajnostnemu razvoju, se je v središču Dunaja začela razvijati zgodba butičnega hotela Stadthalle z obnovljivo energijo sonca, naravnim hlajenjem, ekološkimi pridelki in tako imenovanim principom ponovne uporabe.
Pred dvajsetimi leti, ko še nihče ni govoril o trajnostnemu razvoju, se je v središču Dunaja začela razvijati zgodba butičnega hotela Stadthalle z obnovljivo energijo sonca, naravnim hlajenjem, ekološkimi pridelki in tako imenovanim principom ponovne uporabe.
Vsaka kava ni vedno dobra, najpogostejši razlog pa so pogosto neočiščeni kavni avtomati. Idejo, kako rešiti ta izziv in olajšati delo gostincev, je dobil Alen Robnik, s svojim posebnim izumom - ročko za čiščenje, ki je usklajena z večino profesionalnih kavnih aparatov.
Vsaka kava ni vedno dobra, najpogostejši razlog pa so pogosto neočiščeni kavni avtomati. Idejo, kako rešiti ta izziv in olajšati delo gostincev, je dobil Alen Robnik, s svojim posebnim izumom - ročko za čiščenje, ki je usklajena z večino profesionalnih kavnih aparatov.
S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Robotizacija je tehnologija, ki pospešuje razvoj in povečuje konkurenčnost, saj prispeva k večji učinkovitosti dela in kakovosti proizvodov. Robote pa se lahko uvede tudi v procese, ki so nevarni za človeka in škodljivi za njegovo zdravje, zato trg robotskih sistemov hitro raste. Tudi raziskovalni laboratorij Delavskega doma Trbovlje v sklopu mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture med drugim deluje na področju robotike. Pod mentorskim vodstvom tam raziskuje tudi študent Žan Rajšek. Skupaj z Yaskawo razvija robotsko roko, ki omogoča slikanje z mislimi, ukvarja pa se tudi s humanoidno robotko Evo.
Robotizacija je tehnologija, ki pospešuje razvoj in povečuje konkurenčnost, saj prispeva k večji učinkovitosti dela in kakovosti proizvodov. Robote pa se lahko uvede tudi v procese, ki so nevarni za človeka in škodljivi za njegovo zdravje, zato trg robotskih sistemov hitro raste. Tudi raziskovalni laboratorij Delavskega doma Trbovlje v sklopu mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture med drugim deluje na področju robotike. Pod mentorskim vodstvom tam raziskuje tudi študent Žan Rajšek. Skupaj z Yaskawo razvija robotsko roko, ki omogoča slikanje z mislimi, ukvarja pa se tudi s humanoidno robotko Evo.
V novem finančnem obdobju do leta 2027 bo evropska kohezijska politika usmerjena predvsem v digitalizacijo, inovacije, trajnostno naravnanost in premagovanje epidemija Covida-19. Evropska unija v tem obdobju v središče postavlja predvsem mlado generacijo, tako so bili v okviru nedavnega Evropskega tedna regij in mest v Bruslju v ospredju dogajanja novinarji, ki poročajo o kohezijskih projektih v svojih državah.
V novem finančnem obdobju do leta 2027 bo evropska kohezijska politika usmerjena predvsem v digitalizacijo, inovacije, trajnostno naravnanost in premagovanje epidemija Covida-19. Evropska unija v tem obdobju v središče postavlja predvsem mlado generacijo, tako so bili v okviru nedavnega Evropskega tedna regij in mest v Bruslju v ospredju dogajanja novinarji, ki poročajo o kohezijskih projektih v svojih državah.
Na Polšniku nad Litijo imajo poseben muzej - Lesarius. Gre za 7-čutni muzej starih lesarskih in rokodelskih poklicev, ki je nastal na pobudo Centra za zunanjo ureditev in drugih partnerjev projekta Lesarius. Ob zavedanju, kako pomembno je danes v projekte vključiti sodobne tehnološke inovacije in s tem privabiti mlade, so k sodelovanju povabili tudi računalniška navdušenca, ki sta pomagala, da je njihova skupna zgodba zaživela v prav posebni resničnosti. Čeprav tehnologija AR ni inovativna sama po sebi, pa je zagotovo inovativen pristop nadgradnje muzejske izkušnje.
Na Polšniku nad Litijo imajo poseben muzej - Lesarius. Gre za 7-čutni muzej starih lesarskih in rokodelskih poklicev, ki je nastal na pobudo Centra za zunanjo ureditev in drugih partnerjev projekta Lesarius. Ob zavedanju, kako pomembno je danes v projekte vključiti sodobne tehnološke inovacije in s tem privabiti mlade, so k sodelovanju povabili tudi računalniška navdušenca, ki sta pomagala, da je njihova skupna zgodba zaživela v prav posebni resničnosti. Čeprav tehnologija AR ni inovativna sama po sebi, pa je zagotovo inovativen pristop nadgradnje muzejske izkušnje.
Obiskali smo raziskovalni laboratorij za pridelavo hrane na eni izmed bruseljskih streh. Univerza Libre, mesto Bruselj in mestna kantina Refresh, so partnerji v razvoju projekta trajnostnega urbanega kmetovanja, ki je namenjen tudi izobraževanju meščanov in bi ga mesto Bruselj v prihodnje želelo razviti na številnih strehah.
Obiskali smo raziskovalni laboratorij za pridelavo hrane na eni izmed bruseljskih streh. Univerza Libre, mesto Bruselj in mestna kantina Refresh, so partnerji v razvoju projekta trajnostnega urbanega kmetovanja, ki je namenjen tudi izobraževanju meščanov in bi ga mesto Bruselj v prihodnje želelo razviti na številnih strehah.
Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.
Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast.
Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast.
Na samostojno podjetniško pot se je podal tudi eden naših najbolj prepoznavnih paraolimpijcev - Darko Đurić. Zdaj je podjetnik, ki se ukvarja z digitalizacijo terapevtskih storitev. Skupaj z Gregorjem Nahtigalom je soustanovitelj zagonskega podjetja, kjer razvijajo platformo FroomCare, ki je zasnovana kot aplikacija za fizioterapijo na daljavo.
Na samostojno podjetniško pot se je podal tudi eden naših najbolj prepoznavnih paraolimpijcev - Darko Đurić. Zdaj je podjetnik, ki se ukvarja z digitalizacijo terapevtskih storitev. Skupaj z Gregorjem Nahtigalom je soustanovitelj zagonskega podjetja, kjer razvijajo platformo FroomCare, ki je zasnovana kot aplikacija za fizioterapijo na daljavo.
V belgijski pokrajini Valonija v zadnjih letih beležijo zavidljiv razvoj na področju raziskav in digitalizacije v zdravstvu. Obiskali smo tehnološki biopark. V laboratorijih za klinične raziskave so ustvarili platformo prek katere preučujejo in raziskujejo epidemijo covida19.
V belgijski pokrajini Valonija v zadnjih letih beležijo zavidljiv razvoj na področju raziskav in digitalizacije v zdravstvu. Obiskali smo tehnološki biopark. V laboratorijih za klinične raziskave so ustvarili platformo prek katere preučujejo in raziskujejo epidemijo covida19.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.
Prijateljici sta v času epidemije spoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle. Začeli sta s prodajo rastlin na spletni strani nato pa sta odprli še fizično trgovino.
Prijateljici sta v času epidemije spoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle. Začeli sta s prodajo rastlin na spletni strani nato pa sta odprli še fizično trgovino.
Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino.
Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino.
Tilen Praprotnik se je osredotočil na učinkovito pridelovanje zelenjave na majhni površini, ročno, brez uporabe strojev. Tako ustvarja povezavo med permakulturo, polikulturo in ekološkim kmetovanjem. Na kmetiji Vegerila pridelujejo zelenjavo na podlagi skrbno načrtovanih modulov, ki vključujejo tudi rejo živali.
Tilen Praprotnik se je osredotočil na učinkovito pridelovanje zelenjave na majhni površini, ročno, brez uporabe strojev. Tako ustvarja povezavo med permakulturo, polikulturo in ekološkim kmetovanjem. Na kmetiji Vegerila pridelujejo zelenjavo na podlagi skrbno načrtovanih modulov, ki vključujejo tudi rejo živali.
V Primorskem tehnološkem parku smo se srečali s projektom POPRI, v okviru katerega mladi tekmujejo za najboljšo podjetniško idejo. Beseda kohezija je za marsikoga neznanka. Na dogodku so se nam pridružil tudi predstavniki Službe vlade za kohezijsko politiko in razvoj, pa tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
V Primorskem tehnološkem parku smo se srečali s projektom POPRI, v okviru katerega mladi tekmujejo za najboljšo podjetniško idejo. Beseda kohezija je za marsikoga neznanka. Na dogodku so se nam pridružil tudi predstavniki Službe vlade za kohezijsko politiko in razvoj, pa tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
E-Agonomi so skupina mladih agronomov in računalniških strokovnjakov, ki svoje storitve povezujejo z več kot tisoč kmeti ne le v Estoniji, temveč tudi na Poljskem, Češkem, Nemčiji, Litvi, Latviji in nedavno tudi Avstraliji. Razvili so aplikacijo, ki je v veliko pomoč predvsem velikim kmetom, da lahko digitalno nadzorujejo svojo kmetijo.
E-Agonomi so skupina mladih agronomov in računalniških strokovnjakov, ki svoje storitve povezujejo z več kot tisoč kmeti ne le v Estoniji, temveč tudi na Poljskem, Češkem, Nemčiji, Litvi, Latviji in nedavno tudi Avstraliji. Razvili so aplikacijo, ki je v veliko pomoč predvsem velikim kmetom, da lahko digitalno nadzorujejo svojo kmetijo.
Visoko tehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvojem geografskih informacijskih sistemov in ustvarja aplikacije predvsem na področju kmetijstva in upravljanja z nepremičninami. Sprva so se osredotočali na slovenski trg, nato pa delovanje razširili tudi na Veliko Bitanijo, preko Balkana do Mauriciusa.
Visoko tehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvojem geografskih informacijskih sistemov in ustvarja aplikacije predvsem na področju kmetijstva in upravljanja z nepremičninami. Sprva so se osredotočali na slovenski trg, nato pa delovanje razširili tudi na Veliko Bitanijo, preko Balkana do Mauriciusa.
Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije.
Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije. Njihovi ključni kupci so visokotehnološka podjetja iz letalske, avtomobilske, aditivne industrije in industrije medicinskih implantatov. Vse rešitve in produkti so plod lastnega razvojnega oddelka, za raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev v letalski industriji so leta 2019 kupili celo potniško reaktivno letalo.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije. Njihovi ključni kupci so visokotehnološka podjetja iz letalske, avtomobilske, aditivne industrije in industrije medicinskih implantatov. Vse rešitve in produkti so plod lastnega razvojnega oddelka, za raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev v letalski industriji so leta 2019 kupili celo potniško reaktivno letalo.
Tanel je na estonskem otoku Saarema v nekdanjem solhozu zagnal projekt reje ekoloških jajc. Investicijo je začel prav v času ko je epidemija covid 19 zajela tudi estonski otok. Tanel je ponosen, da je projekt izpeljal kljub veliko težavam, s čimer je dokazal da je podjetnik, ki se ne pusti ustaviti. Ekološka jajca iz otoka Saarema so že po letu dni postala prepoznavna blagovna znamka.
Tanel je na estonskem otoku Saarema v nekdanjem solhozu zagnal projekt reje ekoloških jajc. Investicijo je začel prav v času ko je epidemija covid 19 zajela tudi estonski otok. Tanel je ponosen, da je projekt izpeljal kljub veliko težavam, s čimer je dokazal da je podjetnik, ki se ne pusti ustaviti. Ekološka jajca iz otoka Saarema so že po letu dni postala prepoznavna blagovna znamka.
Mlado slovensko podjetje Bevo je razvilo inovativen postopek in napravo za ustvarjanje rastlinskih zrezkov z videzom, okusom in teksturo, kot ga ima meso. Prislužili so si mesto v enem najbolj prestižnih podjetniških pospeševalnikov na svetu Y Combinator.
Mlado slovensko podjetje Bevo je razvilo inovativen postopek in napravo za ustvarjanje rastlinskih zrezkov z videzom, okusom in teksturo, kot ga ima meso. Prislužili so si mesto v enem najbolj prestižnih podjetniških pospeševalnikov na svetu Y Combinator.
Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone.
Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.
Idejo, kako ustvariti nov recept, sta v času epidemije dobila tudi Špela Pibernik in Klemen Habat, ki ju ljubezen do pice združila tudi na poslovni poti. Prišla sta do ideje o bolj lahkem in zdravem zamrznjenem testu za pico z drožmi.
Idejo, kako ustvariti nov recept, sta v času epidemije dobila tudi Špela Pibernik in Klemen Habat, ki ju ljubezen do pice združila tudi na poslovni poti. Prišla sta do ideje o bolj lahkem in zdravem zamrznjenem testu za pico z drožmi.
Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija biorazgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme.
Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija biorazgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme.
Zavržena hrana, še posebno kruh, sta spodbudila idejo mladega študenta trajnostnega podjetništva na Primorski fakulteti. Tako je iz ostankov zavrženega kruha nastala podjetniška ideja »Brodka«
Zavržena hrana, še posebno kruh, sta spodbudila idejo mladega študenta trajnostnega podjetništva na Primorski fakulteti. Tako je iz ostankov zavrženega kruha nastala podjetniška ideja »Brodka«
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija bio-razgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme. V podjetju, ki je že od vsega začetka član največjega evropskega zelenega pospeševalniškega programa Climate KIC, želijo v kratkem okrepiti 4 člansko ekipo in se s trajnostnimi izdelki še bolj uveljaviti na domačem trgu in v tujini. V oddaji pa še dva primera dobrih praks krožnega gospodarstva: Brodka in Love2Bake.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija bio-razgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme. V podjetju, ki je že od vsega začetka član največjega evropskega zelenega pospeševalniškega programa Climate KIC, želijo v kratkem okrepiti 4 člansko ekipo in se s trajnostnimi izdelki še bolj uveljaviti na domačem trgu in v tujini. V oddaji pa še dva primera dobrih praks krožnega gospodarstva: Brodka in Love2Bake.
