Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Podjetno naprej

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej.
Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

Zadnji prispevki

Misija Mlada kohezija / Olea, ekološka kmetija

28. 11. 2022

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

26 min

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke, pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

Misija Mlada kohezija / Teja Bajt, Innobox zabojčki s poskusi

21. 11. 2022

Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.

28 min

Teja Bajt, ustanoviteljica podjetja Inno lab iz Kobarida, je potem, ko je morala leta 2020 zaradi epidemije čez noč prenehati z izvajanjem naravoslovnih krožkov po osnovnih šolah na Goriškem, hitro razvila nov produkt – Innobox zabojčke s poučnimi poskusi, s katerimi lahko otroci znanje naravoslovja na igriv način razvijajo doma. Poskuse iz različnih področij, od biologije, kemije, inženiringa, do fizike, izvajajo prek inovativnih video navodil, ki jih dodatno popestrijo zanimive znanstvene razlage. Petčlanska ekipa slovenskega startup leta 2022 je pred kratkim predstavila nov, že četrti interaktivni zabojček poskusov, drugo leto načrtujejo vsaj še štiri. Širitev na tuje trge so letos začeli v Italiji, kamor so vstopili preko Amazona.

Misija Mlada kohezija / Lushna, razvoj in proizvodnja lesenih bivališč

14. 11. 2022

Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.

28 min

Pred desetimi leti ustanovljeno jeseniško podjetje Lushna je tržno nišo našlo v razvoju in oblikovanju t. i. sonaravnih turističnih letovišč in v proizvodnji butičnih lesenih bivališč – hotelskih sob v naravi, kot jim pravijo sami. Pot v tujino jim je pred 5 leti odprl projekt v Angliji; prisotni so v Španiji, na Portugalskem, Švedskem, v Kostariki, zadnji dve leti pa predvsem v ZDA, kjer se je v času epidemije covida 19 povpraševanje po njihovih storitvah in produktih podvojilo, saj so bila tovrstna letovišča ena redkih, ki so lahko delovala v tem času. Podjetje z 11 redno zaposlenimi in 6 zunanjimi sodelavci je lani ustvarilo 1,6 milijona evrov prihodkov, kar je 60 odstotkov več kot leto prej; letos pričakuje 20-odstotno rast.

Misija Mlada kohezija / Replika, trajnostni razvoj

7. 11. 2022

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

27 min

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja 5 podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in 10 zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko-socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

Misija Mlada kohezija / Paradajz, pridelava paradižnika

24. 10. 2022

Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.

27 min

Pomursko podjetje Paradajz je zgodbo o uspehu začelo leta 2012, ko so v Renkovcih zgradili prvi rastlinjak za gojenje paradižnika. Danes so največji pridelovalec paradižnika v Sloveniji s prepoznavno blagovno znamko Lušt; na leto ga pridelajo 5.200 ton oziroma dva kilograma in pol na vsakega Slovenca. Paradižnik pridelujejo v skupno 12,4 hektara velikih rastlinjakih na prvotni lokaciji in v novem rastlinjaku v Mali Polani; za gradnjo in širitev rastlinjakov so doslej namenili več kot 26 milijonov evrov. Pridelava poteka integrirano – sadike vzgojijo iz gensko nespremenjenih semen, kupljenih v Sloveniji, jih zalivajo pretežno z deževnico, cvetove pa oprašujejo čmrlji. K bolj trajnostni prihodnosti med drugim prispevajo tudi z inovativno vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, s čimer so vzpostavili nov cikel krožnega gospodarstva.

Misija Mlada kohezija / Klet Brda, zadružništvo

17. 10. 2022

Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.

28 min

Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.

Misija Mlada kohezija / Hmeljarstvo Čas, pridelovalec hmelja in pivovar

10. 10. 2022

S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.

28 min

S pridelovanjem hmelja se je družina Čas začela ukvarjati pred več kot 40 leti. Z okoli 300 tonami suhega hmelja na leto so danes največji pridelovalec hmelja pri nas. Vzgajajo ga na 135 hektarih površin na dveh lokacijah – v Polskavi in Radljah ob Dravi. Vseskozi vlagajo v razvoj; v zadnjih letih so za najsodobnejšo tehnično opremo namenili več kot 3 milijone evrov. 80 odstotkov hmelja prodajo prek dolgoročnih pogodb največjima svetovnima trgovcema iz Nemčije, preostalo pa na prostem trgu. Na posestvu v Radljah so zagnali tudi lastno kraft pivovarno in odprli pivnico, s čimer uresničujejo vizijo »s polja v kozarec«.

Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija / Koželj, pridelava in predelava zelišč

3. 10. 2022

Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.

27 min

Družinsko podjetje Koželj iz Doba pri Domžalah se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v izdelke; njihov prvi izdelek je bil kot zdravilo registriran leta 1958 v Beogradu. Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.

Podjetno naprej

26. 9. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.

25 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu. EUSAIR: V Tirani, v Albaniji, je potekal sedmi forum strategije Evropske unije EUSAIR, katere namen je povečati konkurenčnost in povezanost Jadransko-Jonske regije. Hkrati je potekalo tudi mednarodno tekmovanje POPRI International, kjer mladi predstavljajo svoje podjetniške ideje. Videli smo, kam usmerjajo svojo prihodnost. Popri: Da vse več mladih želi spremeniti svet na bolje lahko vsak teden vidimo v naši oddaji Podjetno naprej, ki sodeluje v medijskem evropskem projektu INFO4EU, s katerim TV Slovenija spodbuja pametne, zelene in povezujoče ideje za prihodnost. Tako je v sodelovanju s Primorskim tehnološkim parkom potekal tudi dogodek POPRI Slovenija. Poglejmo nekaj izvirnih idej, najprej o patentu osnovnošolk za nogavice, sledita pas za slabovidne dveh gimnazijcev in kozmetika iz slovenskega medu študentk iz Novega mesta. DZUNGLA PLANTS: V času epidemije covida19 so se stvari marsikomu postavile na glavo, a kljub temu ali pa prav zato so se rojevale tudi nove ideje. Spoznali smo zgodbo prijateljic, ki sta v tem času prepoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle? Začeli sta s prodajo rastlin najprej na spletni strani Džungla plants, nato pa sta odprli še fizično trgovino. Kako se je ideja rodila in uresničila, kakšen je preplet prijateljstva in dela ter kakšne »zelene« trende med Slovenci sta opazili v naslednjem prispevku. KORENIKA: V Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okolijske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade kot so počitniški tabori, ter za starejše kot je večgeneracijski center Štorklja, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.

Podjetno naprej

25. 7. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

26 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

18. 7. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

24 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

11. 7. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

25 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

4. 7. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

26 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

27. 6. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

25 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

13. 6. 2022

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

26 min

Poletne oddaje Podjetno naprej predstavljajo zgodbe o okolju prijaznih rešitvah, inovativnih idejah ali pa kreativnih mladih, ki se pogumno podajajo na samostojno podjetniško pot na različnih področjih. Obiskali smo številna zagonska podjetja tako v Sloveniji kot tudi drugih evropskih državah, bili smo denimo v Estoniji, Grčiji, Albaniji in na Finskem. V okviru projekta INFO4EU smo tako v sezoni 2021/2022 pripravili 60 prispevkov in 30 zgodb o uspehu.

Podjetno naprej

6. 6. 2022

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

25 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

KLS, družinsko proizvodno podjetje

30. 5. 2022

Družinsko podjetje KLS iz Ljubnega, ki ga s hčerama in zetoma vodi Bogomir Mirko Strašek, je eno vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo; njihove izdelke v motorje vgrajuje več kot 30 največjih avtomobilskih znamk. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, na Madžarsko in Kitajsko. Večkrat nagrajeno podjetje, ki letos praznuje 50 let, zaposluje 265 ljudi in ustvari več kot 120 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je lani s prodajo zaslužilo 50,5 milijona evrov. Kljub visokim cenam jekla in elektrike, ki močno krojijo njihovo poslovanje, tudi letos načrtujejo rast prihodkov. So eno najbolj robotiziranih podjetij v Evropi; za razvoj kadrov, proizvodov in inovativnih proizvodnih procesov so v zadnjih osmih letih namenili več kot 80 milijonov evrov. Njihov zadnji projekt je razvoj procesov ter zobatih obročev in zobnikov za pogon hibridnih in električnih vozil.

27 min

Družinsko podjetje KLS iz Ljubnega, ki ga s hčerama in zetoma vodi Bogomir Mirko Strašek, je eno vodilnih svetovnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo; njihove izdelke v motorje vgrajuje več kot 30 največjih avtomobilskih znamk. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, na Madžarsko in Kitajsko. Večkrat nagrajeno podjetje, ki letos praznuje 50 let, zaposluje 265 ljudi in ustvari več kot 120 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, je lani s prodajo zaslužilo 50,5 milijona evrov. Kljub visokim cenam jekla in elektrike, ki močno krojijo njihovo poslovanje, tudi letos načrtujejo rast prihodkov. So eno najbolj robotiziranih podjetij v Evropi; za razvoj kadrov, proizvodov in inovativnih proizvodnih procesov so v zadnjih osmih letih namenili več kot 80 milijonov evrov. Njihov zadnji projekt je razvoj procesov ter zobatih obročev in zobnikov za pogon hibridnih in električnih vozil.

Igor Paldauf, inovativni mladi kmet 2019

23. 5. 2022

Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.

26 min

Na kmetiji Paldauf iz Vučje vasi pri Ljutomeru se s kmetovanjem ukvarjajo že od leta 1875, ljubezen do dela na kmetiji pa se prenaša že na četrto generacijo. Igor Paldauf, ki je od očeta prevzel kmetijo leta 2011, se je pred 4 leti usmeril izključno v ekološko kmetijstvo. Na 31 hektarjih obdelovalnih površin danes pridelujejo 17 različnih kultur – žitarice meljejo v svojem mlinu na kamen, oljnice stiskajo v domači oljarni. Na kmetiji imajo še prosto rejo prašičev slovenske avtohtone pasme in rjavih kokoši nesnic, prirejajo pa tudi oglede kmetije in delavnice za otroke. Svoje izdelke in izdelke ponudnikov iz okolice med drugim prodajajo v trgovinici na domačiji. Prav povezovanje lokalnih kmetij pod skupno blagovno znamko BeEko, je Igorju Paldaufu prineslo naziv inovativni mladi kmet 2019.

Medex, razvoj, proizvodnja in trženje prehranskih dopolnil

16. 5. 2022

Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.

27 min

Medex je ena redkih blagovnih znamk, ki je še v slovenski lasti. Podjetje je bilo ob ustanovitvi pred skoraj 70 leti le trgovsko podjetje, specializirano za izvoz medu. Z ustanovitvijo enega prvih laboratorijev v Evropi leta 1963 pa so postali pionirji apiterapije na tem območju in sledil je stalen razvoj. Danes je družinsko podjetje z 80 redno zaposlenimi, v katero je vključena že tretja generacija, eden vodilnih evropskih proizvajalcev prehranskih dopolnil na osnovi čebeljih pridelkov in drugih naravnih proizvodov. Večina izdelkov je plod lastnega razvoja; za prenovo laboratorija, gradnjo skladišča in druge naložbe so v zadnjih letih namenili skoraj 8 milijonov evrov. Izvažajo v več kot 20 držav, pomembnejši trgi so, poleg držav bivše Jugoslavije in Evropske unije, države Bližnjega vzhoda in Azije.

Kronoterm, toplotne črpalke

9. 5. 2022

Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk. V oddaji pa med drugim tudi o inovativnem digitalnem orodju za iskanje kadrov.

27 min

Bogdan Kronovšek je vodenje družinskega podjetja Kronoterm z Gomilskega, ki ga je leta 1990 ustanovil njegov oče Rudolf, prevzel pred 12 leti. Položaj podjetja, ki velja za največjega proizvajalca toplotnih črpalk pri nas, je po prevzemu še utrdil. V Kronotermu imajo zaradi razmer v zadnjem času še posebej veliko dela; lani so ustvarili skoraj 25 milijonov evrov prometa, za letos načrtujejo 20-odstotno rast. Več kot 50 odstotkov izdelkov izvozijo – največ v Italijo, Avstrijo, Francijo, Švico in na Dansko. Vse njihove rešitve so plod dela lastnega razvojnega oddelka. Od 100 redno zaposlenih sodelavcev jih je skoraj četrtina v razvojni ekipi, ki s pogostimi inovacijami določa smernice na področju varčnega in ekološkega ogrevanja ter hlajenja. Trenutno razvijajo novo generacijo geotermalnih toplotnih črpalk. V oddaji pa med drugim tudi o inovativnem digitalnem orodju za iskanje kadrov.

Melodija, proizvodnja in prodaja glasbil

25. 4. 2022

Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.

27 min

Ciril Burgar je začel samostojno podjetniško pot leta 1995, potem ko je po stečaju nekdanje tovarne glasbil Melodija kupil blagovno znamko in nadaljeval bogato tradicijo izdelave glasbil v Mengšu. Paradni izdelki družinskega podjetja Melodija Glasbila, ki ga danes vodita s soprogo Vesno, so ročno izdelane diatonične harmonike, izdelujejo pa tudi klavirske. Njihova glasbila so cenjena tako doma kot v tujini; naročila prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, ZDA, Kanade in Argentine. V podjetju, ki ga sestavljajo 4 redno zaposleni in 8 kooperantov, nudijo tudi servis in uglaševanje harmonik domačih in tujih blagovnih znamk ter popravilo in prodajo drugih glasbil, od pihal, trobil, citer do posebnih terapevtskih glasbil. V oddaji pa tudi o inovativnih slušalkah Ollo in prav posebni didaktični risanki.

Marovt – Podjetnik leta 2021

11. 4. 2022

Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.

27 min

Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.

Gregor Slavec – Inovativni mladi kmet 2021

4. 4. 2022

Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.

27 min

Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.

Andreja Jernejčič - Odnosi z javnostjo

28. 3. 2022

Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.

28 min

Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.

Ponting, projektiranje mostov

21. 3. 2022

Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.

29 min

Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.

Podjetno naprej: V.P.C., tiskarstvo

14. 3. 2022

V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.

27 min

V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.

Ladeja Godina Košir, krožno gospodarstvo

7. 3. 2022

Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.

27 min

Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.

EKWB, vodno hlajenje računalnikov

28. 2. 2022

Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.

27 min

Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.

Mitja Škerjanc, proizvodnja in prodaja stolov

21. 2. 2022

Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.

28 min

Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.

Ninka Slapnik - Dogodki za samske

14. 2. 2022

Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.

27 min

Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.

Primož Suhodolčan

7. 2. 2022

Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.

28 min

Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.

Sašo in Aleš Avsenik, Tradicija Avsenik

27. 12. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.

Ana Lukner Roljić, Truhoma in Anina zvezdica

20. 12. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.

Lea Pisani, kultura oblačenja

13. 12. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.

Syncerus, proizvodnja in prodaja čokolade

6. 12. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.

Varis, proizvodnja gotovih kopalnic

29. 11. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.

Bojan Koželj, skodlarstvo

22. 11. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.

Cleangrad - Čisti prostori

15. 11. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.

Jana Sever, vinogradnica in vinarka

8. 11. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.

Ferročrtalič, razvoj in izdelava

25. 10. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije. Njihovi ključni kupci so visokotehnološka podjetja iz letalske, avtomobilske, aditivne industrije in industrije medicinskih implantatov. Vse rešitve in produkti so plod lastnega razvojnega oddelka, za raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev v letalski industriji so leta 2019 kupili celo potniško reaktivno letalo.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Začetki družinskega podjetja FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic segajo v leto 1964. V 57-letni zgodovini so se iz majhne garažne delavnice razvili v enega vodilnih svetovnih podjetij na področju površinskih obdelav in čiščenj, v podjetje s 40 zaposlenimi pa je danes vključena že 4. generacija. Stranke imajo po vsem svetu, pomembnejši trgi pa so, poleg Evropske unije, še Rusija, ZDA, Izrael, Indija in države Jugovzhodne Azije. Njihovi ključni kupci so visokotehnološka podjetja iz letalske, avtomobilske, aditivne industrije in industrije medicinskih implantatov. Vse rešitve in produkti so plod lastnega razvojnega oddelka, za raziskave in razvoj novih tehnoloških rešitev v letalski industriji so leta 2019 kupili celo potniško reaktivno letalo.

Šampinjoni Smuk, gojenje in prodaja gob

18. 10. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Smukovi iz Bevk so se z gojenjem šampinjonov začeli ukvarjati pred 30 leti. Sprva hobi je kmalu postal resen posel, v katerega je danes vključena druga generacija. So največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji; v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, jih letno pridelajo okrog 420 ton. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono. V oddaji pa tudi o poslovnih priložnostih na področju pridelave ekoloških jajc in proizvodnje nadomestka mesa.

Evegreen, krožno gospodarstvo

11. 10. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija bio-razgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme. V podjetju, ki je že od vsega začetka član največjega evropskega zelenega pospeševalniškega programa Climate KIC, želijo v kratkem okrepiti 4 člansko ekipo in se s trajnostnimi izdelki še bolj uveljaviti na domačem trgu in v tujini. V oddaji pa še dva primera dobrih praks krožnega gospodarstva: Brodka in Love2Bake.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Zagonsko podjetje Evegreen iz Velenja razvija bio-razgradljive, naravi prijazne izdelke na osnovi organskih odpadkov, ki jih proizvedejo za različna podjetja. Na začetku podjetniške poti so jim napovedovali, da iz te ideje ne bo kruha; danes sodelujejo z več kot 400 evropskimi industrijskimi partnerji, inštituti in raziskovalci. Njihov prvi izdelek je bil biorazgradljiv cvetlični lonček, sledili so biorazgradljiv frizbi, pa eko nagrobna sveča, njihov zadnji izziv so biorazgradljivi oprimki za športne plezalne stene in embalaža za kreme. V podjetju, ki je že od vsega začetka član največjega evropskega zelenega pospeševalniškega programa Climate KIC, želijo v kratkem okrepiti 4 člansko ekipo in se s trajnostnimi izdelki še bolj uveljaviti na domačem trgu in v tujini. V oddaji pa še dva primera dobrih praks krožnega gospodarstva: Brodka in Love2Bake.

Milan Kuster, prezračevanje prostorov

4. 10. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Gradbeni inženir Milan Kuster je s svojo ekipo inženirjev in slovenskim znanjem skupaj z Nemci ustvaril uspešno poslovno zgodbo s področja prezračevanja prostorov. Do prave ideje je prišel, ko je iskal rešitev za lajšanje težav svoje hčere, ki so jo spremljale alergije in ob tem spoznal pomen kakovosti zraka za zdravje. Čeprav je bila njegova ekipa pred dobrim desetletjem sprva le zastopnik in pooblaščeni proizvajalec nemškega podjetja Lunos, so se z lastnimi rešitvami in domačim, slovenskim znanjem hitro prebili do glavnega razvojnika tega nemškega podjetja in tako pripomogli ne le k njihovemu uspehu, ampak predvsem k uspehu svojega, slovenskega podjetja. Lunos Slovenija, ki za letos načrtuje 8 mio evrov prometa in 2 mio evrov dobička, je tako samostojno podjetje, lastnik Milan Kuster pa je od leta 2017 tudi član uprave nemškega podjetja. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnosti mladih Corona Alert in NoPrintz.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Gradbeni inženir Milan Kuster je s svojo ekipo inženirjev in slovenskim znanjem skupaj z Nemci ustvaril uspešno poslovno zgodbo s področja prezračevanja prostorov. Do prave ideje je prišel, ko je iskal rešitev za lajšanje težav svoje hčere, ki so jo spremljale alergije in ob tem spoznal pomen kakovosti zraka za zdravje. Čeprav je bila njegova ekipa pred dobrim desetletjem sprva le zastopnik in pooblaščeni proizvajalec nemškega podjetja Lunos, so se z lastnimi rešitvami in domačim, slovenskim znanjem hitro prebili do glavnega razvojnika tega nemškega podjetja in tako pripomogli ne le k njihovemu uspehu, ampak predvsem k uspehu svojega, slovenskega podjetja. Lunos Slovenija, ki za letos načrtuje 8 mio evrov prometa in 2 mio evrov dobička, je tako samostojno podjetje, lastnik Milan Kuster pa je od leta 2017 tudi član uprave nemškega podjetja. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnosti mladih Corona Alert in NoPrintz.

Berk-Vehovar Kompoziti, proizvodnja kolesarskih delov

27. 9. 2021

Jure Berk, nekdanji poklicni kolesar, in Andraž Vehovar, nekdanji vrhunski kajakaš in dobitnik srebrne olimpijske medalje, sta pred sedmimi leti združila moči in ustanovila podjetje Berk-Vehovar Kompoziti, ki v Radomljah razvija in izdeluje butične kolesarske dele iz karbonskih vlaken. Slovijo predvsem po ultralahkih kolesarskih sedežih, primernih tako za vsakdanjo kot profesionalno uporabo; njihov najlažji sedež tehta komaj 75 gramov. Ekipa 8 zaposlenih se je zadnja leta specializirala tudi za izdelavo kolesarskih okvirjev in čevljev; v razvoj slednjih vključujejo tudi najboljše slovenske kolesarje. Prejšnji model jim je pomagal razviti Tadej Pogačar, pri novem sodelujejo z Matejem Mohoričem. Podjetju, ki pod lastno blagovno znamko izvaža izdelke v več kot 60 držav po vsem svetu, je lani uspel še en podvig – izdelali so cestno kolo, težko le slabe štiri kilograme.

27 min

Jure Berk, nekdanji poklicni kolesar, in Andraž Vehovar, nekdanji vrhunski kajakaš in dobitnik srebrne olimpijske medalje, sta pred sedmimi leti združila moči in ustanovila podjetje Berk-Vehovar Kompoziti, ki v Radomljah razvija in izdeluje butične kolesarske dele iz karbonskih vlaken. Slovijo predvsem po ultralahkih kolesarskih sedežih, primernih tako za vsakdanjo kot profesionalno uporabo; njihov najlažji sedež tehta komaj 75 gramov. Ekipa 8 zaposlenih se je zadnja leta specializirala tudi za izdelavo kolesarskih okvirjev in čevljev; v razvoj slednjih vključujejo tudi najboljše slovenske kolesarje. Prejšnji model jim je pomagal razviti Tadej Pogačar, pri novem sodelujejo z Matejem Mohoričem. Podjetju, ki pod lastno blagovno znamko izvaža izdelke v več kot 60 držav po vsem svetu, je lani uspel še en podvig – izdelali so cestno kolo, težko le slabe štiri kilograme.

Podkrižnik, proizvodnja pogonske tehnike

20. 9. 2021

Družinsko podjetje Podkrižnik se je v treh desetletjih specializiralo za proizvodnjo pogonske tehnike in se ukvarja z avtomatizacijo pametnih zgradb. Veliko možnosti za širitev so v podjetju prepoznali tudi na področjih električne mobilnosti in robotike, na katerih razvijajo nove izdelke s svojo blagovno znamko. Tako sledijo viziji postati eno od vodilnih razvojnih podjetij na področju inteligentne pogonske tehnike na svetu. V sodobni, visoko avtomatizirani tovarni v Nazarjah sta danes 202 zaposlena, še 90 jih zaposlujejo v nemški družbi ORA Drive, ki so jo leta 2018 kupili od podjetja Bosch. V obeh podjetjih so lani ustvarili 42 milijonov evrov prihodkov, največ na trgih Evropske unije. Družina se ponaša še s postavitvijo razkošnih kampov s šotori in trajnostnih hišk in svoj posel pod blagovno znamko Charming Slovenia v zadnjih letih širi tudi v zeleni turizem.

28 min

Družinsko podjetje Podkrižnik se je v treh desetletjih specializiralo za proizvodnjo pogonske tehnike in se ukvarja z avtomatizacijo pametnih zgradb. Veliko možnosti za širitev so v podjetju prepoznali tudi na področjih električne mobilnosti in robotike, na katerih razvijajo nove izdelke s svojo blagovno znamko. Tako sledijo viziji postati eno od vodilnih razvojnih podjetij na področju inteligentne pogonske tehnike na svetu. V sodobni, visoko avtomatizirani tovarni v Nazarjah sta danes 202 zaposlena, še 90 jih zaposlujejo v nemški družbi ORA Drive, ki so jo leta 2018 kupili od podjetja Bosch. V obeh podjetjih so lani ustvarili 42 milijonov evrov prihodkov, največ na trgih Evropske unije. Družina se ponaša še s postavitvijo razkošnih kampov s šotori in trajnostnih hišk in svoj posel pod blagovno znamko Charming Slovenia v zadnjih letih širi tudi v zeleni turizem.

Podjetno naprej: Kamp Menina, turizem

13. 9. 2021

Ohranjati kamp na najvišji ravni, stalno dodajati novo ponudbo, je glavno vodilo Jureta Kolenca, ki je leta 2000 v Varpolju pri Mozirju kupil zapuščen kamp in ga v dobrih dveh desetletjih razvil v enega najboljših slovenskih kampov. Družinski Kamp Menina je danes odprt vse leto, saj ponuja tudi možnost najema lesenih mobilnih eko hišk in luksuznih glampinških hišk z zasebno savno in masažno kadjo; na 8 hektarih zemljišča je prostora za 250 družin. Gostje, ki prihajajo iz 17 držav, cenijo predvsem bogato dodatno ponudbo, od sprostitvenega centra do bogatega izbora športnih dejavnosti. Kar petino prihodkov, letos jih načrtujejo milijon evrov, ustvarijo s teambuildingi. Kamp Menina je leta 2018 kot prvi v Sloveniji prejel certifikat Zeleni ključ za odličnost in trajnostno delovanje v turizmu.

28 min

Ohranjati kamp na najvišji ravni, stalno dodajati novo ponudbo, je glavno vodilo Jureta Kolenca, ki je leta 2000 v Varpolju pri Mozirju kupil zapuščen kamp in ga v dobrih dveh desetletjih razvil v enega najboljših slovenskih kampov. Družinski Kamp Menina je danes odprt vse leto, saj ponuja tudi možnost najema lesenih mobilnih eko hišk in luksuznih glampinških hišk z zasebno savno in masažno kadjo; na 8 hektarih zemljišča je prostora za 250 družin. Gostje, ki prihajajo iz 17 držav, cenijo predvsem bogato dodatno ponudbo, od sprostitvenega centra do bogatega izbora športnih dejavnosti. Kar petino prihodkov, letos jih načrtujejo milijon evrov, ustvarijo s teambuildingi. Kamp Menina je leta 2018 kot prvi v Sloveniji prejel certifikat Zeleni ključ za odličnost in trajnostno delovanje v turizmu.

Posestvo Saksida, turizem z vinarstvom

28. 6. 2021

Z vini se družina Saksida iz Zalošč pri Dornberku ukvarja že od sredine 19. stoletja; vajeti družinske kmetije ima danes v rokah že peta generacija. Ingrid, ki je pred 12 leti prevzela kmetijo od staršev, je ena redkih vinark v pretežno moški dejavnosti. Ona je glavna v kleti, njen mož Marko pa v kuhinji; njun adut je spajanje turizma z vinarstvom. Leta 2006 so na posestvu začeli sprejemati prve avtodome, nato so kamp povečali, uredili parcele za šotore, postavili pet hišic in danes lahko sprejmejo do 200 gostov. Pred osmimi leti so ponudbi dodali še gostinstvo. Začetek letošnje sezone je zaradi epidemije slabši od pričakovanj, za poletni čas pa imajo že veliko rezervacij, tudi iz tujine. Že prej so na njihovem posestvu dopustovali pretežno tuji gostje, zlasti iz Beneluksa, Nemčije in Avstrije.

26 min

Z vini se družina Saksida iz Zalošč pri Dornberku ukvarja že od sredine 19. stoletja; vajeti družinske kmetije ima danes v rokah že peta generacija. Ingrid, ki je pred 12 leti prevzela kmetijo od staršev, je ena redkih vinark v pretežno moški dejavnosti. Ona je glavna v kleti, njen mož Marko pa v kuhinji; njun adut je spajanje turizma z vinarstvom. Leta 2006 so na posestvu začeli sprejemati prve avtodome, nato so kamp povečali, uredili parcele za šotore, postavili pet hišic in danes lahko sprejmejo do 200 gostov. Pred osmimi leti so ponudbi dodali še gostinstvo. Začetek letošnje sezone je zaradi epidemije slabši od pričakovanj, za poletni čas pa imajo že veliko rezervacij, tudi iz tujine. Že prej so na njihovem posestvu dopustovali pretežno tuji gostje, zlasti iz Beneluksa, Nemčije in Avstrije.

Sašo Knez, letalska industrija

21. 6. 2021

Trboveljčan Sašo Knez se je letalstvu zapisal pri rosnih 15 letih, podjetništvu pa leta 2008, ko je s partnerji ustanovil visokotehnološko podjetje s področja letalske industrije. V podjetju AFormX, ki danes šteje 8 zaposlenih, tudi dve inženirki letalstva, med drugim izdelujejo in sestavljajo ultralahka letala in sestavljene dele za letalsko industrijo ter razvijajo simulatorje letenja v navidezni resničnosti. Njihovi simulatorji, ki omogočajo učenje čistim začetnikom, v svojem segmentu še nimajo prave konkurence. S simulatorji uspešno nastopajo na globalnem trgu, uporabljajo pa jih tudi v Knezovem hčerinskem podjetju Akademija 4, letalski šoli, ki je mešanica letalske tradicije in visoke tehnologije in ki svoje znanje prodaja po celem svetu. V podjetjih AFormX in Akademija 4 za letos načrtujejo 0,5 milijona evrov prihodkov, ves dobiček pa bodo vložili v razvoj.

27 min

Trboveljčan Sašo Knez se je letalstvu zapisal pri rosnih 15 letih, podjetništvu pa leta 2008, ko je s partnerji ustanovil visokotehnološko podjetje s področja letalske industrije. V podjetju AFormX, ki danes šteje 8 zaposlenih, tudi dve inženirki letalstva, med drugim izdelujejo in sestavljajo ultralahka letala in sestavljene dele za letalsko industrijo ter razvijajo simulatorje letenja v navidezni resničnosti. Njihovi simulatorji, ki omogočajo učenje čistim začetnikom, v svojem segmentu še nimajo prave konkurence. S simulatorji uspešno nastopajo na globalnem trgu, uporabljajo pa jih tudi v Knezovem hčerinskem podjetju Akademija 4, letalski šoli, ki je mešanica letalske tradicije in visoke tehnologije in ki svoje znanje prodaja po celem svetu. V podjetjih AFormX in Akademija 4 za letos načrtujejo 0,5 milijona evrov prihodkov, ves dobiček pa bodo vložili v razvoj.

Civis, usposabljanje za varnost pri delu

14. 6. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Mariborsko podjetje Civis, ki sta ga pred 20 leti ustanovila prijatelja in sodelavca Dušan Bezjak in Dejvi Ružič, je danes eno vodilnih slovenskih podjetij na področju usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, nevarnimi kemikalijami, poznavanja ekologije, na področju uvajanja kakovosti v podjetja in izpolnjevanja različnih mednarodnih standardov. Za podjetje s 16 zaposlenimi je bila velika prelomnica leto 2018, ko je postavilo lastni učni center, v katerem usposablja delavce za posebej nevarna dela, denimo na dvižnih ploščadih, gradbenih odrih, v utesnjenih in zaprtih prostorih. Okrog 20 odstotkov storitev opravljajo tudi za stranke iz tujine; njihov cilj je postati mednarodno prepoznavno podjetje z licencami za usposabljanje delavcev na najzahtevnejših gradbiščih po vsem svetu.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Mariborsko podjetje Civis, ki sta ga pred 20 leti ustanovila prijatelja in sodelavca Dušan Bezjak in Dejvi Ružič, je danes eno vodilnih slovenskih podjetij na področju usposabljanja delavcev iz varnosti in zdravja pri delu, varstva pred požarom, nevarnimi kemikalijami, poznavanja ekologije, na področju uvajanja kakovosti v podjetja in izpolnjevanja različnih mednarodnih standardov. Za podjetje s 16 zaposlenimi je bila velika prelomnica leto 2018, ko je postavilo lastni učni center, v katerem usposablja delavce za posebej nevarna dela, denimo na dvižnih ploščadih, gradbenih odrih, v utesnjenih in zaprtih prostorih. Okrog 20 odstotkov storitev opravljajo tudi za stranke iz tujine; njihov cilj je postati mednarodno prepoznavno podjetje z licencami za usposabljanje delavcev na najzahtevnejših gradbiščih po vsem svetu.

Sončni raj, kmetovanje in turizem

7. 6. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Petra in Bogdan Mak, ekonomistka in inženir lesarstva, sta se pred šestimi leti zaradi želje po stiku z naravo odločila za nakup zapuščene kmetije v Vodolah pri Mariboru in iz nje z inovativnim pristopom ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja ustvarila uspešno posestvo Sončni raj. Danes kmetujejo na 15 hektarjih, njihova najpomembnejša panoga pa je pridelava in predelava industrijske konoplje. Poleg lastnih izdelkov iz konoplje, zelišč, žit, sadja in medu za obiskovalce pripravljajo tudi številne spremljevalne dogodke, kot so hoja po žerjavici, učne sprehajalne poti, prikaz permakulturnega vrtnarjenja, učni čebelnjak. Na posestvu so pred tremi leti postavili najdaljši dvosmerni zipline v Sloveniji, lani še prvo fontano vin na Štajerskem, najnovejša pridobitev pa bodo lesene počitniške hiške, v katerih bo prostora za 10 gostov.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Petra in Bogdan Mak, ekonomistka in inženir lesarstva, sta se pred šestimi leti zaradi želje po stiku z naravo odločila za nakup zapuščene kmetije v Vodolah pri Mariboru in iz nje z inovativnim pristopom ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja ustvarila uspešno posestvo Sončni raj. Danes kmetujejo na 15 hektarjih, njihova najpomembnejša panoga pa je pridelava in predelava industrijske konoplje. Poleg lastnih izdelkov iz konoplje, zelišč, žit, sadja in medu za obiskovalce pripravljajo tudi številne spremljevalne dogodke, kot so hoja po žerjavici, učne sprehajalne poti, prikaz permakulturnega vrtnarjenja, učni čebelnjak. Na posestvu so pred tremi leti postavili najdaljši dvosmerni zipline v Sloveniji, lani še prvo fontano vin na Štajerskem, najnovejša pridobitev pa bodo lesene počitniške hiške, v katerih bo prostora za 10 gostov.

Maja Kosi, izdelava opreme za pse

31. 5. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. 20 letna študentka ekonomije Maja Kosi je svojo podjetniško pot pričela pri komaj 15. letih; izziv je, kljub veliki konkurenci na trgu, našla v modnih dodatkih za pse. Sprva je pasje šale, rutice, ovratnice in igrače izdelovala bolj za hobi, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Ustvarila je blagovno znamko Doggy Lilly in odprla lastno spletno trgovino ter začela osvajati tuje trge. Svoje izdelke je doslej prodala že v več kot 35 držav po vsem svetu, največ v ZDA. Mlada podjetnica obožuje izzive in pogumno sledi načelu, da je mogoči doseči vse, če si pripravljen vložiti čas, energijo in vztrajati do konca. Načrtuje tudi razširitev ponudbe za mačke.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. 20 letna študentka ekonomije Maja Kosi je svojo podjetniško pot pričela pri komaj 15. letih; izziv je, kljub veliki konkurenci na trgu, našla v modnih dodatkih za pse. Sprva je pasje šale, rutice, ovratnice in igrače izdelovala bolj za hobi, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Ustvarila je blagovno znamko Doggy Lilly in odprla lastno spletno trgovino ter začela osvajati tuje trge. Svoje izdelke je doslej prodala že v več kot 35 držav po vsem svetu, največ v ZDA. Mlada podjetnica obožuje izzive in pogumno sledi načelu, da je mogoči doseči vse, če si pripravljen vložiti čas, energijo in vztrajati do konca. Načrtuje tudi razširitev ponudbe za mačke.

Snopje, gradnja hiš iz naravnih materialov

24. 5. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Snopje je pred desetletjem tržno nišo našlo v gradnji hiš iz naravnih materialov. Z inovativnim pristopom, lastno konstrukcijo sten iz lesa in slamnatih bal, se v podjetju z 10 rednimi in 6 zunanjimi sodelavci vračajo k tradiciji in uporabi lokalnih materialov. Družinske hiše iz lesa, slame, trstike, apna in gline postavljajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji, ponudbo pa so razširili še na glamping hiške; ob Blaguškem jezeru so jih lani postavili 16 in še 33 manjših šotorišč, njihov naslednji projekt bo postavitev glampinga v Ljubljani.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Snopje je pred desetletjem tržno nišo našlo v gradnji hiš iz naravnih materialov. Z inovativnim pristopom, lastno konstrukcijo sten iz lesa in slamnatih bal, se v podjetju z 10 rednimi in 6 zunanjimi sodelavci vračajo k tradiciji in uporabi lokalnih materialov. Družinske hiše iz lesa, slame, trstike, apna in gline postavljajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem in v Nemčiji, ponudbo pa so razširili še na glamping hiške; ob Blaguškem jezeru so jih lani postavili 16 in še 33 manjših šotorišč, njihov naslednji projekt bo postavitev glampinga v Ljubljani.

Sirarstvo Orešnik, reja koz in pridelava sira

17. 5. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Poslovni uspeh je ozko merilo in nič ne pove o življenju samem, pravita Irena in Dejan Orešnik, ki sta v Šentjoštu nad Horjulom v dobrega četrt stoletja skupaj s štirimi otroki iz nič ustvarila uspešno zgodbo rejcev koz in sirarjev. Na eni najbolj znanih sirarskih ekoloških kmetij v Sloveniji, ki je zrasla iz želje po svobodi in stiku z naravo, danes obdelujejo 12 hektarov travnikov, redijo 80 koz sanske pasme, iz kozjega mleka pa od velike noči do božiča ustvarjajo 20 različnih izdelkov. Poznani so predvsem po sirih, ki jih drugi v Sloveniji ne delajo ali pa jih delajo v zelo majhnih količinah; sire iz kislega mleka, mehke sire z rdečo mažo, sire z modro plesnijo v testu in druge uporabljajo v priznanih slovenskih restavracijah, po njihovih izdelkih pa povprašujejo tudi v tujini.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Poslovni uspeh je ozko merilo in nič ne pove o življenju samem, pravita Irena in Dejan Orešnik, ki sta v Šentjoštu nad Horjulom v dobrega četrt stoletja skupaj s štirimi otroki iz nič ustvarila uspešno zgodbo rejcev koz in sirarjev. Na eni najbolj znanih sirarskih ekoloških kmetij v Sloveniji, ki je zrasla iz želje po svobodi in stiku z naravo, danes obdelujejo 12 hektarov travnikov, redijo 80 koz sanske pasme, iz kozjega mleka pa od velike noči do božiča ustvarjajo 20 različnih izdelkov. Poznani so predvsem po sirih, ki jih drugi v Sloveniji ne delajo ali pa jih delajo v zelo majhnih količinah; sire iz kislega mleka, mehke sire z rdečo mažo, sire z modro plesnijo v testu in druge uporabljajo v priznanih slovenskih restavracijah, po njihovih izdelkih pa povprašujejo tudi v tujini.

Eligma, kriptoplačevanje

10. 5. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Skupina navdušencev nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami je ustvarila zagonsko podjetje Eligma, ki je v zgolj treh letih preraslo v podjetje z najhitreje rastočim sistemom za obdelavo kriptovalutnih plačil na svetu. Mlada ekipa okrog 50-tih zaposlenih, ki v povprečju šteje komaj 27 let ima ves svet na dlani – s svojim produktom GoCrypto, ki trgovcem omogoča sprejemanje kriptovalutnih plačil je pritegnila svetovno javnost, rešitev uporabljajo v 64 državah na več kot 68.000 lokacijah, sprejemajo jo tako švicarski butiki kot restavracije na Antigvi, nedavno pa je bil na Hrvaškem prek sistema GoCrypto z Bitcoinom kupljen tudi prvi avtomobil. Že od začetka si v mladem podjetju, ki ga vodi Dejan Roljič, prizadevajo za popolno transparentnost tega inovativnega načina plačevanja in za izpolnjevanje vseh zakonskih zahtev.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Skupina navdušencev nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami je ustvarila zagonsko podjetje Eligma, ki je v zgolj treh letih preraslo v podjetje z najhitreje rastočim sistemom za obdelavo kriptovalutnih plačil na svetu. Mlada ekipa okrog 50-tih zaposlenih, ki v povprečju šteje komaj 27 let ima ves svet na dlani – s svojim produktom GoCrypto, ki trgovcem omogoča sprejemanje kriptovalutnih plačil je pritegnila svetovno javnost, rešitev uporabljajo v 64 državah na več kot 68.000 lokacijah, sprejemajo jo tako švicarski butiki kot restavracije na Antigvi, nedavno pa je bil na Hrvaškem prek sistema GoCrypto z Bitcoinom kupljen tudi prvi avtomobil. Že od začetka si v mladem podjetju, ki ga vodi Dejan Roljič, prizadevajo za popolno transparentnost tega inovativnega načina plačevanja in za izpolnjevanje vseh zakonskih zahtev.

Optiweb, Digitalna Agencija

3. 5. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Miha Lavtar, ustanovitelj in direktor škofjeloškega podjetja Optiweb je svojo podjetniško pot pričel pri komaj 19 letih, v 12 letih pa mu je uspelo zgraditi uspešno, hitro rastoče podjetje, katerega prihodki naj bi letos presegli 3 milijone evrov. Ekipa več kot 60-ih sodelavcev podjetjem pomaga pri celostnem digitalnem nastopu na spletu, od načrtovanja digitalne strategije in razvoja spletne strani, trgovine in aplikacije, do izvedbe marketinške strategije na najrazličnejših digitalnih kanalih. Največ strank imajo v Sloveniji, povečuje pa se tudi število tujih naročnikov; letos jih bo že več kot 20 odstotkov. Podjetje slovi kot eno izmed najbolj zaposlenim prijaznih podjetij pri nas. Kot pravi Miha Lavtar, je njegova vizija razvijanje podjetij s srcem in dušo, kar mu je prineslo že kar nekaj uglednih nagrad za dobre kadrovske prakse.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Miha Lavtar, ustanovitelj in direktor škofjeloškega podjetja Optiweb je svojo podjetniško pot pričel pri komaj 19 letih, v 12 letih pa mu je uspelo zgraditi uspešno, hitro rastoče podjetje, katerega prihodki naj bi letos presegli 3 milijone evrov. Ekipa več kot 60-ih sodelavcev podjetjem pomaga pri celostnem digitalnem nastopu na spletu, od načrtovanja digitalne strategije in razvoja spletne strani, trgovine in aplikacije, do izvedbe marketinške strategije na najrazličnejših digitalnih kanalih. Največ strank imajo v Sloveniji, povečuje pa se tudi število tujih naročnikov; letos jih bo že več kot 20 odstotkov. Podjetje slovi kot eno izmed najbolj zaposlenim prijaznih podjetij pri nas. Kot pravi Miha Lavtar, je njegova vizija razvijanje podjetij s srcem in dušo, kar mu je prineslo že kar nekaj uglednih nagrad za dobre kadrovske prakse.

Kingsbox, spletna prodaja športne opreme

26. 4. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Kako iz hobija ustvariti donosen posel? S trdim delom, vztrajnostjo in veliko poguma, pravita Luka Železnik in Dejan Kobal. Začela sta kot študenta v domači garaži s 1500 evri v žepu in uspelo jima je - v samo petih letih sta postavila eno vodilnih podjetij na področju spletne prodaje športne opreme z lastno blagovno znamko Kingsbox. Sprva sta imela le nekaj uteži, danes imata 6000 različnih izdelkov, ki jih po njunih zamislih izdelujejo večinoma evropski proizvajalci. Pandemija covida-19 pa ju je izstrelila med zvezde - profesionalne telovadnice so se zaprle in ljudje so začeli vaditi doma. Tako za letos načrtujeta 7,3 milijona evrov prihodkov.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Kako iz hobija ustvariti donosen posel? S trdim delom, vztrajnostjo in veliko poguma, pravita Luka Železnik in Dejan Kobal. Začela sta kot študenta v domači garaži s 1500 evri v žepu in uspelo jima je - v samo petih letih sta postavila eno vodilnih podjetij na področju spletne prodaje športne opreme z lastno blagovno znamko Kingsbox. Sprva sta imela le nekaj uteži, danes imata 6000 različnih izdelkov, ki jih po njunih zamislih izdelujejo večinoma evropski proizvajalci. Pandemija covida-19 pa ju je izstrelila med zvezde - profesionalne telovadnice so se zaprle in ljudje so začeli vaditi doma. Tako za letos načrtujeta 7,3 milijona evrov prihodkov.

Mediade, vsebinski marketing

19. 4. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Edita Krajnović je inovatorka, motivatorka in strokovnjakinja na področju vsebinskega marketinga in strategije, ki se rada uči in rada poučuje. Po študiju ekonomije je poklicno pot začela v akademskem okolju, nato je nabirala izkušnje kot menedžerka v slovenskih podjetjih, leta 2005 pa je sprejela izziv, stopila na samostojno podjetniško pot in soustanovila podjetje Mediade. Med drugim je vodja metodologije izbora Zlata nit in Gazela, predavateljica, avtorica številnih strokovnih člankov o vodenju, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, družbeno odgovorne kampanje Inženirka leta, idejni vodja slovenskega kvIZUMA. Ekipa Mediade, ki šteje sedem redno zaposlenih, tri pogodbene in še 13 drugih zunanjih sodelavcev, je ponosna, da s storitvami marketinga, inovacijskega komuniciranja in prenosa znanj prispeva tudi k uspehu slovenskih podjetij, ki so med najboljšimi na svojem področju tudi na globalnem trgu.

27 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Edita Krajnović je inovatorka, motivatorka in strokovnjakinja na področju vsebinskega marketinga in strategije, ki se rada uči in rada poučuje. Po študiju ekonomije je poklicno pot začela v akademskem okolju, nato je nabirala izkušnje kot menedžerka v slovenskih podjetjih, leta 2005 pa je sprejela izziv, stopila na samostojno podjetniško pot in soustanovila podjetje Mediade. Med drugim je vodja metodologije izbora Zlata nit in Gazela, predavateljica, avtorica številnih strokovnih člankov o vodenju, soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, družbeno odgovorne kampanje Inženirka leta, idejni vodja slovenskega kvIZUMA. Ekipa Mediade, ki šteje sedem redno zaposlenih, tri pogodbene in še 13 drugih zunanjih sodelavcev, je ponosna, da s storitvami marketinga, inovacijskega komuniciranja in prenosa znanj prispeva tudi k uspehu slovenskih podjetij, ki so med najboljšimi na svojem področju tudi na globalnem trgu.

Mesi, visokotehnološko podjetje

12. 4. 2021

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

28 min

Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Oddaja Podjetno naprej je odgovor na spremenjene gospodarske razmere. Prikazujemo primere dobrih praks v podjetništvu, spodbujamo mlade k uresničevanju idej na trgu, predstavljamo okolja in dejavnike, ki vplivajo na poslovanje kot so npr. možnosti različnih virov financiranja, mentoriranje, podpora tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev. Predstavljamo rešitve na področju trajnostnega razvoja, podnebnih sprememb, pandemije covida-19. Namen je spodbuditi ustvarjalnost in pogum, okoljsko in družbeno odgovornost. V oddaji nastopajo tako tisti, ki šele začenjajo uresničevati svoje ideje kot tudi tisti, ki so z lastno idejo tako rekoč iz nič v »domači garaži« uspeli na trgu, v uresničitev ideje pa vložili veliko trdega dela, svoj čas, denar in nenazadnje tudi sebe.

Opikar, čisti prostori

29. 3. 2021

Od svetovne gospodarske krize leta 2008 do pandemije covida-19 smo predstavili 400 zgodb o uspehu. Zdaj pa je čas, da gremo s pravo idejo Podjetno naprej - tako kot številna slovenska podjetja, ki kljub zaostrenim razmeram na trgu prepoznavajo nove poslovne priložnosti. V prvi oddaji bomo spoznali inovativnost družinskega podjetja Opikar iz Logatca, ki že vrsto let skrbi za čiste prostore, zrak in vodo. Njihovi naročniki so svetovno znane farmacevtske in biotehnološke korporacije kot so Bionetch, GSK in Bayer Pharma. Še posebej so se specializirali za montažo sten in stropov čistih prostorov, pandemija covida-19 pa jih je spodbudila k lastnemu razvoju in proizvodnji steklenih modularnih operacijskih dvoran, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo čistosti. Povpraševanje po tovrstnih dvoranah dobivajo z vseh koncev sveta.

37 min

Od svetovne gospodarske krize leta 2008 do pandemije covida-19 smo predstavili 400 zgodb o uspehu. Zdaj pa je čas, da gremo s pravo idejo Podjetno naprej - tako kot številna slovenska podjetja, ki kljub zaostrenim razmeram na trgu prepoznavajo nove poslovne priložnosti. V prvi oddaji bomo spoznali inovativnost družinskega podjetja Opikar iz Logatca, ki že vrsto let skrbi za čiste prostore, zrak in vodo. Njihovi naročniki so svetovno znane farmacevtske in biotehnološke korporacije kot so Bionetch, GSK in Bayer Pharma. Še posebej so se specializirali za montažo sten in stropov čistih prostorov, pandemija covida-19 pa jih je spodbudila k lastnemu razvoju in proizvodnji steklenih modularnih operacijskih dvoran, ki zagotavljajo najvišjo stopnjo čistosti. Povpraševanje po tovrstnih dvoranah dobivajo z vseh koncev sveta.