Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus.
V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.
Avtor: Edita Cetinski
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Martin Rojnik se je sprva posvetil delu v oglaševalskih agencijah, marketinških kampanjah in modni industriji, a je kmalu spoznal, da ga to področje ne zanima toliko kot ga kulinarika. Najprej je poskusil z odprtjem veganske restavracije, ki pa jo je moral zaradi pandemije covida19 zapreti. Vrnil se je na domačo kmetijo na Graško goro, pridobil status kmeta in ustanovil blagovno znamko Grashka. Ukvarja s fermentacijo stročnic in proizvodnjo raznih fermentiranih izdelkov, v Ljubljani pa je odprl delikateso in bistro, kjer ponujajo rastlinsko hrano. Čeprav je njegova 13-članska ekipa šele v zgodnji fazi razvoja, je že pritegnil vrsto angelskih investitorjev, saj menijo, da je zastavil prehranski model prihodnosti.
Janez Kodila je od očeta prevzel mesnico in s pogumom, inovativnim pristopom ter višjo dodano vrednostjo ustvaril blagovno znamko, prepoznano tudi v drugih evropskih državah in celo na Japonskem. Družinsko podjetje s 45 sodelavci, ki ga vodita s soprogo Heleno in v katero se postopoma vključuje že četrta generacija, je danes prepoznaven proizvajalec izdelkov iz mesa avtohtonih sort prašičev in ponudnik izbranih jedi; njihova restavracija je letos prejela Michelinovo priznanje za odlično razmerje med ceno in kakovostjo.
Janez Kodila je od očeta prevzel mesnico in s pogumom, inovativnim pristopom ter višjo dodano vrednostjo ustvaril blagovno znamko, prepoznano tudi v drugih evropskih državah in celo na Japonskem. Družinsko podjetje s 45 sodelavci, ki ga vodita s soprogo Heleno in v katero se postopoma vključuje že četrta generacija, je danes prepoznaven proizvajalec izdelkov iz mesa avtohtonih sort prašičev in ponudnik izbranih jedi; njihova restavracija je letos prejela Michelinovo priznanje za odlično razmerje med ceno in kakovostjo.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
Dolgoletni prijateljici Tilyen Mucik in Tjaša Jarc sta pred štirimi leti, med epidemijo covida 19, izkoristili tržno nišo v spletni prodaji rastlin, združili znanje in izkušnje ter ustanovili podjetje Džungla Plants. Danes imata v spletni in fizični trgovini zalogo 140 vrst rastlin, ki jo vsak teden obnavljata, in številne dodatke za nego rastlin. Velik poudarek dajeta tudi razvoju t. i. 3D-cvetličnih loncev, pripravi mešanice zemlje za tropske rastline, ozelenjevanju notranjih prostorov in zunanjih teras ter izposoji rastlin za razne dogodke.
Letošnja Zlata gazela, ljubljansko podjetje Hyla, je svetovno priznani proizvajalec sesalnikov z vodnim filtrom. Soustanovitelja podjetja, inženirja Doro Erjavec in Janez Pogačar, sta prvi prototip izdelala leta 1990 iz lastne potrebe, njun izum je od takrat doživel številne izboljšave, ki jih ščitijo s patentnimi pravicami. Podjetje s 75-imi zaposlenimi in skoraj 156 000 evri dodane vrednosti na zaposlenega večino proizvodnje izvozi v več kot 70 držav sveta.
Letošnja Zlata gazela, ljubljansko podjetje Hyla, je svetovno priznani proizvajalec sesalnikov z vodnim filtrom. Soustanovitelja podjetja, inženirja Doro Erjavec in Janez Pogačar, sta prvi prototip izdelala leta 1990 iz lastne potrebe, njun izum je od takrat doživel številne izboljšave, ki jih ščitijo s patentnimi pravicami. Podjetje s 75-imi zaposlenimi in skoraj 156 000 evri dodane vrednosti na zaposlenega večino proizvodnje izvozi v več kot 70 držav sveta.
Brata Luka in David Sanzin sta zamejska Slovenca, ki sta strast do ekološkega in biodinamičnega kmetovanja spremenila v resen posel. Leta 2014 so se v družinskem podjetju kot prvi in še danes edini v Italiji najprej lotili obdelovanja 10 hektarov nasada aronije, posel pa so kasneje razširili še na pridelavo in predelavo jabolk, grozdja in ječmena. Danes obdelujejo okrog 19 hektarov zemlje, v Fari ob Soči, naselju blizu Gorice, pa so pred petimi leti postavili še pivovarno, obrat za proizvodnjo penečega vina, za predelavo aronije in pivnico.
Brata Luka in David Sanzin sta zamejska Slovenca, ki sta strast do ekološkega in biodinamičnega kmetovanja spremenila v resen posel. Leta 2014 so se v družinskem podjetju kot prvi in še danes edini v Italiji najprej lotili obdelovanja 10 hektarov nasada aronije, posel pa so kasneje razširili še na pridelavo in predelavo jabolk, grozdja in ječmena. Danes obdelujejo okrog 19 hektarov zemlje, v Fari ob Soči, naselju blizu Gorice, pa so pred petimi leti postavili še pivovarno, obrat za proizvodnjo penečega vina, za predelavo aronije in pivnico.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Diplomirana kineziologinja Petra Parovel je kariero začela kot osebna trenerka, ljubezen do športa in zdravega načina življenja pa jo je spodbudila, da se je podala v podjetništvo. Leta 2020 je pri 28 letih začela zelo uspešno prodajati športne pajkice, danes njeno podjetje SWY, ki prodaja predvsem po spletu, ponuja 400 različnih izdelkov. Njen cilj je razvoj, odprtje podružnic tudi v drugih državah. Občasno v prestolnici odpre priložnostno trgovino, pred katero so kupci pripravljeni čakati več ur. Naša gostja bo tudi Nina Strajnar, ki vodi slovensko zagonsko podjetje leta 2024, Fliqa.
Diplomirana kineziologinja Petra Parovel je kariero začela kot osebna trenerka, ljubezen do športa in zdravega načina življenja pa jo je spodbudila, da se je podala v podjetništvo. Leta 2020 je pri 28 letih začela zelo uspešno prodajati športne pajkice, danes njeno podjetje SWY, ki prodaja predvsem po spletu, ponuja 400 različnih izdelkov. Njen cilj je razvoj, odprtje podružnic tudi v drugih državah. Občasno v prestolnici odpre priložnostno trgovino, pred katero so kupci pripravljeni čakati več ur. Naša gostja bo tudi Nina Strajnar, ki vodi slovensko zagonsko podjetje leta 2024, Fliqa.
Luka Zaletelj je izdelovalec unikatnih kitar, namenjenih predvsem za igranje jazza. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko; znan in dolgoletni uspešen izdelovalec unikatnih brenkal je bil že njegov oče. Luka je že kot otrok svoj prosti čas preživljal v očetovem ateljeju in izpopolnjeval svoje znanje, pred 17 leti pa je začel svojo pot in ustanovil blagovno znamko Zaletelj kitare. Vse kitare oblikuje in izdela sam, pri trženju in promociji pa mu že nekaj let pomaga soproga Maja. Specializiral se je za jazzovske akustične, polakustične in električne kitare. Njegovi kupci so priznana domača in svetovna glasbena imena. Kar 90 odstotkov kitar izvozi.
Luka Zaletelj je izdelovalec unikatnih kitar, namenjenih predvsem za igranje jazza. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko; znan in dolgoletni uspešen izdelovalec unikatnih brenkal je bil že njegov oče. Luka je že kot otrok svoj prosti čas preživljal v očetovem ateljeju in izpopolnjeval svoje znanje, pred 17 leti pa je začel svojo pot in ustanovil blagovno znamko Zaletelj kitare. Vse kitare oblikuje in izdela sam, pri trženju in promociji pa mu že nekaj let pomaga soproga Maja. Specializiral se je za jazzovske akustične, polakustične in električne kitare. Njegovi kupci so priznana domača in svetovna glasbena imena. Kar 90 odstotkov kitar izvozi.
Podjetništvo je kot planinarjenje – nihče te ne sili, a če želiš osvojiti vedno višje vrhove, moraš trdo delati in biti vztrajen, pravi Boštjan Šifrar, ki že 31 let uspešno vodi škofjeloško družinsko podjetje Sibo G, pomembnega svetovnega proizvajalca zapiralne embalaže. Njihove zaporke za zobne paste kupuje tretjina Evropejcev, uspešni so tudi pri razvoju, proizvodnji in prodaji drugih vrst embalaže za kozmetično, farmacevtsko in elektro industrijo ter orodju za izdelavo teh izdelkov. Podjetje s skoraj 500 zaposlenimi večino izdelkov izvozi.
Podjetništvo je kot planinarjenje – nihče te ne sili, a če želiš osvojiti vedno višje vrhove, moraš trdo delati in biti vztrajen, pravi Boštjan Šifrar, ki že 31 let uspešno vodi škofjeloško družinsko podjetje Sibo G, pomembnega svetovnega proizvajalca zapiralne embalaže. Njihove zaporke za zobne paste kupuje tretjina Evropejcev, uspešni so tudi pri razvoju, proizvodnji in prodaji drugih vrst embalaže za kozmetično, farmacevtsko in elektro industrijo ter orodju za izdelavo teh izdelkov. Podjetje s skoraj 500 zaposlenimi večino izdelkov izvozi.
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Zakonca Goljevšček sta leta 2005 poslovni izziv in poslanstvo našla v izvajanju terapij s pomočjo konja. Vse, kar počneta, temelji na lastnem razvoju, pravita ustanovitelja zavoda Nazaj na konja. Ta ima sedež v Konjeniškem parku Starošince in je bil prva slovenska nevladna organizacija z vizijo uresničevanja celostnega pristopa k obravnavi oseb s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju s pomočjo konja. V hlevu imajo 19 konj, od tega 10 terapevtskih. Ekipa 11 sodelavcev in 15 prostovoljcev pripravlja tudi številne druge dejavnosti, kot so počitniški tabori za otroke in mladostnike, spoznavne družinske urice, programi za podjetja in šola jahanja. Gostje lahko pri njih tudi prenočijo. Za ta namen so pred petimi leti na posestvu uredili lesene počitniške hiške, v katerih je prostora za 34 ljudi. Prav zdaj začenjajo nov petletni projekt vzpostavitve večgeneracijskega centra Stičišče, ki bo deloval na območju celotnega Spodnjega Podravja.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Treba je imeti pravo idejo, vse drugo je delo in vztrajnost, pravita zakonca Sandra in Drago Belec, ki v Logarovcih pri Ljutomeru vodita največje podjetje za pridelavo sadik za vrtičkarje v Sloveniji. 17-članska ekipa redno zaposlenih, ki se jim čez leto za krajši čas pridruži tudi okrog 20 sezonskih sodelavcev, na treh hektarjih površin letno vzgoji okrog 15 milijonov sadik zelenjadnic, začimbnic in jagod. Sadike, vzgojene iz gensko nespremenjenih semen, prodajajo v več kot 200 trgovinah po vsej Sloveniji, v zadnjih letih so vedno bolj prisotni tudi na Hrvaškem in v Avstriji. Velik poudarek dajejo razvoju, avtomatizaciji in rešitvam, ki kar najmanj posegajo v naravo; v dveh solarnih elektrarnah denimo proizvedejo skoraj vso električno energijo zase, tudi vodo za zalivanje imajo iz lastnih virov. Belec je tudi predsednik pred dvema letoma ustanovljenega Združenja pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, katerega cilj je povečati samooskrbo z zelenjavo v Sloveniji.
Zagonsko podjetje Cubbit je razvilo zasebni oblak, v katerega lahko spravite svoje podatke in si s tem zagotovite večjo varnost. Aplikacija mladega Milančana mladostnikom pomaga uspešno voditi finance. School Lab pa je projekt, ki italijanskim srednješolcem pomaga pri razvoju znanj na področju digitalizacije.
Zagonsko podjetje Cubbit je razvilo zasebni oblak, v katerega lahko spravite svoje podatke in si s tem zagotovite večjo varnost. Aplikacija mladega Milančana mladostnikom pomaga uspešno voditi finance. School Lab pa je projekt, ki italijanskim srednješolcem pomaga pri razvoju znanj na področju digitalizacije.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče proizvesti proteine. Postopek intenzivno razvijajo v finskem podjetju Solar Food. Mladi Danki razvijata higienske pripomočke iz trajnostnih materialov, tudi konoplje. Avstrijsko zagonsko podjetje je razvilo platformo za nakup in izmenjavo obnovljive energije med različnimi ponudniki in porabniki; v tej mreži sami določajo ceno elektrike. V Bologni pa profesorji skupaj s študenti razvijajo električni dirkalni avtomobil Emilija.
Iz samo ene celice, ki jo najdemo v naravi, je mogoče proizvesti proteine. Postopek intenzivno razvijajo v finskem podjetju Solar Food. Mladi Danki razvijata higienske pripomočke iz trajnostnih materialov, tudi konoplje. Avstrijsko zagonsko podjetje je razvilo platformo za nakup in izmenjavo obnovljive energije med različnimi ponudniki in porabniki; v tej mreži sami določajo ceno elektrike. V Bologni pa profesorji skupaj s študenti razvijajo električni dirkalni avtomobil Emilija.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
Francosko podjetje AB Solar se ukvarja s proizvodnjo obnovljive energije na podlagi smernic EK za zeleni prehod. Vesoljske tehnologije, ki jih razvija Evropska vesoljska agencija v portugalskem inkubatorju v mestu Coimbra, prilagajajo in uporabljajo tudi za projekte, ki so koristni na zemlji. Danska vlada pa intenzivno podpira podjetniške programe izobraževanja mlade generacije, v Kampusu Vejle, v danskem mestu Vejle, mladi dobijo priložnosti za razvoj podjetniških zamisli.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
V majhni vasici v španski pokrajini Kastilja in Leon je zrastel mednarodni genetski center, ki izvaža genski material ovac povsod po svetu. Blizu Bordeauxa v Franciji pridelujejo zelenjavo in ribe na podlagi akvaponike in prispevajo k samooskrbnosti tega mesta. Projekt bodo razširili na obrobje številnih francoskih mest. Cetemares pa je portugalski projekt, ki razvija živilske proizvode iz morskih organizmov in ostankov ribolova.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Umetna inteligenca prinaša tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. Portugalsko zagonsko podjetje ILOF, ki se zavzema za personifikacijo zdravil, je razvilo platformo, s katere lahko na daljavo določijo diagnozo pri Alzheimerjevi bolezni, demenci pa tudi rakavih obolenjih. V finskem podjetju IQM napovedujejo, da bo s kvantnimi računalniki mogoče najti rešitve za skladiščenje obnovljive energije ali pa izdelavo zdravil. Francosko zagonsko podjetje FineHeart pa je razvilo nov, telesu prijazen spodbujevalnik srca.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
V Centru talentov v Gradcu so z znanstvenim partnerjem, Univerzo v Gradcu, ustvarili nekaj edinstvenega v vsej Avstriji: 48 testnih postaj za raziskovanje interesov, talentov in potenciala 13 do 15 let starih mladostnikov. Interes za izgradnjo podobnega centra so izrazili tudi v Sloveniji, zato smo v Gradcu preverili, kakšno dodano vrednost tovrstni centri prinašajo mladim in delodajalcem.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Matej Avanzo je zaljubljen v košarko; v povezavi z njo je bil že vse razen sodnika – igralec, trener, direktor, predsednik, novinar, vodja prizorišč, raziskovalec in še kaj. V poslovnem svetu je predvsem zaljubljenec v športni marketing in kreativec od glave do peta, pravi. Njegovo podjetje Spontanzo in zagnana ekipa, v kateri je pet rednih sodelavcev, se ukvarja z organizacijo dogodkov vseh vrst, od najpomembnejših tekmovanj in priprav vrhunskih športnikov do projektov zunaj športa, denimo predstav in koncertov na največjih slovenskih prizoriščih. V podjetju so razvili tudi blagovno znamko rekvizitov za timbildinge, imenovano SportFun. Avanzo, po izobrazbi diplomirani socialni delavec, je bil leta 2020 tudi pobudnik akcije Botrstvo v športu, humanitarnega projekta, ki se je v štirih letih odlično razvil, še večji zagon pa dobil s poslovilno tekmo Gorana Dragića in projektom Noč zmaja, ki ga organizirata podjetje Spontanzo in Fundacija Gorana Dragića. Dogodek, na katerem se bodo zbrala največja imena svetovne košarke, bomo 23. in 24. avgusta lahko spremljali tudi na programih RTV Slovenija.
Skoraj 13 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je namenjenih osebam s podjetniškimi idejami ne glede na spol, starost, in izobrazbo, s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki se jih polno zaposli za določen čas z namenom pridobivanja podjetniškega znanja in razvoja svojega podjetja v okviru programa PONI, ki ga izvajajo tudi na Razvojnem centru Novo mesto.
Skoraj 13 milijonov evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je namenjenih osebam s podjetniškimi idejami ne glede na spol, starost, in izobrazbo, s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki se jih polno zaposli za določen čas z namenom pridobivanja podjetniškega znanja in razvoja svojega podjetja v okviru programa PONI, ki ga izvajajo tudi na Razvojnem centru Novo mesto.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
Darja in Gregor Šolar, diplomirana ekonomista, sta pred leti zaradi želje po stiku z naravo pustila delo v računovodstvu in na banki ter iz družinskega konjička ustvarila uspešno poklicno čebelarsko zgodbo. V čebelarstvo ju je z dolgoletnimi izkušnjami vpeljal Gregorjev oče, ki je prve panje na Strmci pri Laškem postavil pred več kot 40 leti, v predelavo medu in peko medenih dobrot pa Gregorjeva mama. Od prevzema pred 8 leti sta posodobila opremo in prostore, zaposlila še eno sodelavko in povečala število izdelkov iz medu. Trenutno skrbita za 200 čebeljih družin na sedmih lokacijah in v res dobri sezoni pridelata okrog 5 ton medu. Na kmetiji imajo registrirano tudi eno najstarejših obrti na Slovenskem – lectarstvo in apiturizem z dodano vrednostjo apiterapije. Aprila letos so postali prejemniki certifikata »Top bee«, ki pomeni najvišjo možno ponudbo v čebelarskem turizmu.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
V kočevskem podjetniškem inkubatorju bodočim podjetnikom ponujajo kapacitete za marsikaj; od odkrivanja sveta robotike do predelave lesa. Inkubiranim podjetjem, poleg siceršnje pomoči pri razvoju in umeščanju ideje na trg, pomagajo tudi z večnamenskim prototipnim centrom.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Žumanovi iz Ljutomera so ena redkih družin, ki se še vedno preživlja s tradicionalnim lončarstvom; lončarsko vreteno se pri njih neprekinjeno vrti že 150 let. Saša Žuman, predstavnik pete generacije, je lončarsko obrt prevzel leta 1998 in od takrat s svojimi rokami obdelal že okrog 40 ton gline. Njegov namen ni zgolj prodaja lončenih izdelkov, pravi, ljudem želi približati predvsem njihovo uporabnost v vsakdanjem življenju. Pri tem mu pomaga soproga Nina, ki je postala družinska ambasadorka promocije priprave hrane v lončeni posodi; njena tradicionalna prleška gibanica je prejela številna priznanja in certifikate. Saša, sicer ljubitelj adrenalinskih dejavnosti, svoje znanje predaja že šesti generaciji, obiskovalcem pa, poleg delavnice in trgovine, s ponosom pokaže tudi muzej z lončarskimi izdelki njegovih prednikov.
Šlezijska univerza v Opavi spada pod mrežo EU STARS in skrbi za prestruktiriranje manj razvitih regij na Češkem. Moravsko-šlezijska regija se namreč sooča s težavo pomanjkanja malih in srednjih podjetij, zato se v tamkajšnjih študijskih programih s posebnim poudarkom ukvarjajo s področjem podjetništva.
Šlezijska univerza v Opavi spada pod mrežo EU STARS in skrbi za prestruktiriranje manj razvitih regij na Češkem. Moravsko-šlezijska regija se namreč sooča s težavo pomanjkanja malih in srednjih podjetij, zato se v tamkajšnjih študijskih programih s posebnim poudarkom ukvarjajo s področjem podjetništva.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
Janez Bratovž je eden najbolj znanih slovenskih kuharskih chefov; njegove specialitete so okušali številni domači in tuji pomembneži, leta 2010 se je celo kot prvi Slovenec uvrstil na San Pellegrinov seznam najboljših 100 restavracij na svetu. Kuharski mojster po 31 letih prepušča vodenje ljubljanske restavracije JB otrokoma Nini in Tomažu, ki sta sicer že več kot desetletje vpeta v družinski posel. Od očeta sta podedovala strast in predanost delu, od mame, ki v podjetju še vedno skrbi za finance, pa natančnost, pravita. Tomaž, ki je končal višjo šolo za gostinstvo, je v sedemčlanski ekipi redno zaposlenih prevzel vlogo chefa, Nina, po izobrazbi farmacevtka, pa v restavraciji skrbi za vinsko karto in strežbo. Prejšnji mesec je v Parizu prejela nagrado za evropsko somellierko leta in dokazala, da Slovenija ne premore le odličnih kuharjev, ampak tudi sommelierje.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
V belokranjskem podjetniškem inkubatorju sledijo smernicam Evropske unije, med drugim tudi na področju digitalizacije, saj so bili kot partner uspešni na javnem razpisu EDIH – Evropsko digitalno inovacijsko stičišče. Z njegovo pomočjo bodo pospeševali digitalno preobrazbo javnega sektorja ter malih in srednje velikih podjetij; da pa bo teh čim več, skrbijo z rednim izvajanjem brezplačne podjetniške šole GO4 Ideja.
Kako z evropskimi sredstvi do novih zaposlitev? Projekt Zaposli.me+, ki ga izvaja Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, k zaposlitvi spodbuja predvsem brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelne in nizko izobražene ter starejše od 50 let.
Kako z evropskimi sredstvi do novih zaposlitev? Projekt Zaposli.me+, ki ga izvaja Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, k zaposlitvi spodbuja predvsem brezposelne osebe z visokim tveganjem za nastanek dolgotrajne brezposelnosti, dolgotrajno brezposelne in nizko izobražene ter starejše od 50 let.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Bogdan Babšek je zaradi prirojene spinalne mišične atrofije že od desetega leta na invalidskem vozičku. Ker po končani srednji šoli za elektrotehniko ni dobil zaposlitve v svojem poklicu, se je usmeril v grafično oblikovanje in se posla lotil sam. Bil je prvi invalid v Sloveniji, ki se je s tem, da se je odločil za samostojno podjetniško pot in redno zaposlitev, za vedno odrekel invalidnini, ki bi jo sicer prejemal vse življenje. Njegovo podjetje Batis Plus danes zaposluje sedem delavcev, od tega tri invalide. Vseskozi sledijo trendom na področju tiska in grafike, v novo tehnologijo letno vlagajo okrog osem odstotkov prometa. Podjetje vodi s premišljenimi in poštenimi koraki, pravi; ponosen je, da spadajo med slabih deset odstotkov podjetij z zlato boniteto odličnosti. Kljub težki invalidnosti ves čas uresničuje svoje sanje, ovire pa premaguje s pozitivno energijo in močno voljo. Slednje mu v zadnjem obdobju daje tudi njegova mlada družina – soproga Mojca in 10-mesečna hčerka Nika.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Mestna občina Celje je leta 2016 kupila propadajočo stavbo v središču mesta ter zasnovala projekt Generator, pozneje pa je bil ustanovljen javni zavod Tehnopark Celje, ki je stavbo prelevil v največji znanstveno-zabavni park v državi.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Pred 15 leti se je družina Brataševec iz Goriških Brd na podedovani kmetiji z vinogradi odločila, da namesto trte zasadijo oljke. Po letu 1920 so namreč oljke iz Brd zaradi pozebe skorajda izginile. In tako se je razvila blagovna znamka ekstra deviškega oljčnega olja VILLA EVA, sinova Timon in Kris pa zdaj vodita proizvodnjo in prodajo oljčnega olja. V sodobnem oljčnem nasadu imajo računalniško vodno podtalno namakanje iz vodne vrtine, ki je bogata z minerali, kar blagodejno vpliva na kakovost oljčnega olja. Ohranjanje biotske raznolikosti pa je eden glavnih ciljev pri pridelavi v oljčniku. Energija, ki jo vlagajo v trajnostno pridelavo prinaša tudi rezultate, zlate medalje za vrhunsko oljčno olje v Dubaju, London, Tokyju ter najvišje priznanje za ekološko ekstra deviško olje na BIOL v Italiji, kar je Villo Evo uvrstilo med 500 najboljših oljčnih na svetu.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Sežanski podjetniški inkubator je lani prejel prestižno mednarodno nagrado Constantinus International Award 2023 za izbor najboljšega projekta v poslovnem svetovanju. Odličje si je prislužil njihov program Kreativni startup – podjetniška šola za osebe z izgubo sluha, ki predstavlja edinstven pristop k vključevanju oseb z izgubo sluha v Sloveniji in Evropski uniji.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Ko so se v podjetju Cult pred več kot 20 leti odločili, da bodo izdelovali svoja kolesa, so se jim številni dvomljivci najprej smejali. Od takrat so jih izdelali že več kot 20.000; z njihovimi športnimi kolesi so kolesarji tekmovali celo na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. Pred tremi leti jim je uspel še en podvig – predstavili so novo športno električno kolo, ki je v celoti plod slovenskega znanja in skupnega razvoja več slovenskih podjetij. Domel, denimo, je razvil močan in zanesljiv motor, ki sodi v sam vrh ponudbe električnih pogonskih sistemov na svetu. Cultova skupina devetih zaposlenih se je v zadnjih 15 letih specializirala tudi za servis vzmetenja in distribucijo kolesarskih komponent za vrsto blagovnih znamk, še naprej pa razvija tudi lasten program e-transportnih koles Krpan, ki jih med drugim uporablja že na tisoče poštarjev v osmih evropskih državah, in avtomatiziran sistem izposoje njihovih koles v mestih.
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Anton Papež in njegova hči Katarina Delor Papež sta pred enajstimi leti poslovno priložnost našla v kozjereji. V vasi Zavrhek na meji med Krasom in Brkini sta na podedovani kmetiji, na kateri so pred tem imeli konje, začela rediti koze, v sosednji vaši Škoflje pa sta uredila še butično mlekarno. Oboje ob pomoči družine in štirih zaposlenih danes vodi Katarina, diplomirana biokemičarka ter magistrica menedžmenta in mednarodnega poslovanja. Trenutno skupaj s še dvema poslovnima partnerjema redijo 250 koz molznic, iz kozjega mleka pa pridobivajo jogurt, skuto, sirotko in različne sire. Odločitev za kozjerejo in lastno mlekarno se je izkazala za pravo poslovno priložnost, saj gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo, pravi mlada podjetnica. Največ jih prodajo v trgovskih verigah in zadružnih trgovinah po Sloveniji, blagovna znamka BeKa – B kot brkinska in K kot koza – pa postaja cenjena tudi pri zahodnih sosedih.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Tamara Žarn Šetinc je predstavnica druge generacije, ki vodi družinsko podjetje. Njen oče Franci Žarn je bil pred 25 leti eden prvih v samostojni Sloveniji, ki je začel izdelovati reklamne table in se ukvarjati s sitotiskom. Danes je dejavnost podjetja razdeljena na štiri glavne segmente – digitalni tisk velikega formata, oprema prodajnih mest ter razvoj in izdelava 3D-napisov in promocijskih stojal za trgovine in razstavne prostore. Od očeta je podedovala podjetniške gene, od mame, ki je prav tako zaposlena v podjetju, pa natančnost, pravi mlada podjetnica, ki uživa v vodenju 20-članske ekipe, v raziskovanju ter razvijanju kreativnih rešitev za številna slovenska in mednarodna podjetja, ki iščejo zahtevnejše pristope na področju oglaševanja. Lani so v podjetju ustvarili 2 milijona evrov prihodkov, od tega 33 odstotkov z izvozom, letos načrtujejo več kot 20-odstotno rast.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Finale državnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI, ki je potekalo 4. aprila v Novi Gorici, je že enaindvajsetič nagradilo najboljše ekipe in ideje.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
Zamisel o izdelavi pametne ptičje krmilnice, opremljene s kamero, sta prijatelja in tehnološka navdušenca Žiga Vrtačič in Franci Zidar začela uresničevati leta 2020 in z njo navdušila svetovni trg. Zagonsko podjetje Bird Buddy je v samo 4 letih s prodajo izdelka, ki z umetno inteligenco omogoča prepoznavanje in spremljanje vedenja več kot tisoč vrst ptic, ustvarilo približno 60 milijonov evrov prometa in 50 novih delovnih mest. Podjetje deluje v dveh državah. Večina ekipe je v Sloveniji, manjši del zaposlenih pa imajo v ZDA, od koder prihaja tudi največ kupcev njihovih krmilnic. Letos bodo v svojo ponudbo vključili še hranilnico za kolibrije in kopel za ptice, mlada zagnana ekipa pa že razvija nove inovativne projekte, s katerimi želi ljudem popreprostiti stik z naravo.
Na prazniku ženskega podjetništva, dogodku 500 podjetnic, se je tudi letos zbrala skupnost podjetnih Slovenk, ki so se letos osredotočale na tri področja kapitala: osebnega, družbenega in finančnega.
Na prazniku ženskega podjetništva, dogodku 500 podjetnic, se je tudi letos zbrala skupnost podjetnih Slovenk, ki so se letos osredotočale na tri področja kapitala: osebnega, družbenega in finančnega.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Kako kohezija povezuje, kot se nam včasih zdi, oddaljeni Bruselj in Mestno občino Kranj? Z evropskimi kohezijskimi sredstvi so v Kranju investirali v nakup objekta, urejanje prostorskih, tehnoloških in infrastrukturnih pogojev za potrebe zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa in novo nastala podjetja v občini in regiji, ter na noge postavili Kovačnico.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
Do leta 2050 naj bi 30 milijonov ljudi zapustilo manj razvite regije, tudi mladi priložnosti raje iščejo v velikih mestih. Kaj moramo storiti, da bi zadržali mlade doma, je v Bruslju raziskovala Barbara Zrimšek.
V okviru Regionalne razvojne agencije za Koroško že od leta 2011 deluje Mrežni podjetniški inkubator Koroška. Z njim želijo na Koroškem ustvariti podjetniško podporno okolje za razvoj zagonskih podjetij, ki bo vsem podjetnim Korošicam in Korošcem ponujalo pogoje, primerljive z ostalimi regijami.
V okviru Regionalne razvojne agencije za Koroško že od leta 2011 deluje Mrežni podjetniški inkubator Koroška. Z njim želijo na Koroškem ustvariti podjetniško podporno okolje za razvoj zagonskih podjetij, ki bo vsem podjetnim Korošicam in Korošcem ponujalo pogoje, primerljive z ostalimi regijami.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Program kohezijske politike za obdobje 2021 – 2027 prinaša dodatne ukrepe za enakopraven razvoj slovenskih regij, s številnimi projekti in finančnimi spodbudami pa podpira tudi novonastala slovenska podjetja.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Ko sta Saša Kržič in njen partner Boštjan Šebenik pred leti sprva za hobi vzgojila nekaj lončkov mikrozelenja, sta ju uspeh in vzgoja teh majhnih rastlinic tako prevzela, da sta pustila službi v farmacevtskem podjetju in tiskarni ter v domači Borovnici odprla svoje podjetje. Danes 4-članska ekipa goji in uspešno trži več kot 30 različnih vrst mikrozelenjave in zelišč, od brokolija, graha, pese, ohrovta do pora in krebuljice. Ponudbo dopolnjujejo s svežim in suhim jedilnim cvetjem ter kompleti za domačo vzgojo. Pridelek zagotavljajo vse leto; dostavljajo ga gostinskim obratom po Sloveniji, iz leta v leto je več tudi spletnih naročil na dom. Mikrozelenje je njuna strast, pravita ustanovitelja; ne le, da sta z njim obogatila svojo prehrano, ustvarila sta delovna mesta in predvsem delovno okolje, v katerem res uživata.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Mladi podjetnik leta 2023 Seudin Softič je ustanovitelj in solastnik šoštanjskega podjetja Autotech, ki z uvajanjem avtomatizacije in robotizacije podjetjem pomaga pri preskoku v industrijo 4.0. Magister inženir elektrotehnike je izkušnje najprej nekaj let nabiral v Gorenju, že šesto leto pa s solastnikom Maticem Dražnikom uspešno krmarita na samostojni podjetniški poti. Začela sta s tremi zaposlenimi in štirimi študenti, danes je v njunih podjetjih Autotech in Steeltech redno zaposlenih 28 ljudi, še štiri pa v hčerinskem podjetju v Bosni in Hercegovini. Prihodek Autotecha se je v petih letih povečal s pol milijona na skoraj 2,3 milijona evrov. Prvi veliki kupec njihovih inovativnih rešitev je bilo Gorenje, danes imajo med drugim posle v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, obeta se jim tudi posel v Kanadi.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar (mlajši) predstavlja tretjo generacijo Demšarjevih goslarjev. Kot otrok je tri leta igral violončelo, a ga je bolj kot to, zanimalo izdelovanje godal. Že pri 12 letih je pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Tako kot njegov ded in stric se je te umetnosti priučil skozi prakso, pomagal mu je tudi študij lesarstva. Ključna pri tem, večinoma ročnem delu, je potrpežljivost, pravi; violina se izdeluje približno 3 mesece, violončelo še skoraj enkrat toliko. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, le na Antarktiki še ni imel kupca. Poleg izdelave se, tako kot njegova predhodnika, ukvarja tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Blaž Demšar, predstavnik tretje generacije Demšarjevih goslarjev, je že pri 12 letih pomagal stricu Vilimu, ki mu je leta 2015 tudi predal vodenje najstarejše goslarske delavnice na Slovenskem. Svoje inštrumente prodaja po vsem svetu, ukvarja pa se tudi s popravilom, izposojo in restavriranjem godal.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Letošnje finale nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI mu je v kategoriji mladih do 29 let prineslo prvo mesto, Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo na Univerzi v Ljubljani pa drugo mesto. Lovro Rakar, ki je v času študentskih dni na Višji šoli za multimedije na Inštitutu in akademiji za multimedije posegel po prvih nagradah in uspehih za svoj produkt OnStage, tega sedaj pripravlja za množično proizvodjo.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.