Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Le malokdo pozna glasbilo kot je pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na to glasbilo je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
Spremljali boste baročno glasbo v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na sporedu bodo dela Uvertura k operi Almira, Koncert za violino v B-duru in Concerto grosso v G-duru Georga Friedricha Händla, Concerto grosso v D-duru Händlovega vzornika - Arcangella Corellija ter Simfonija št. 7 v Es-duru Carla Friedricha Abla. Dirigent Uroš Lajovic.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbeni dokumentarni film o življenju in delu enega največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1975 se je v Londonu pisala glasbena zgodovina. Legendarni pianist Arthur Rubinstein je še zadnjič zaigral Chopinov Drugi klavirski koncert; koncert, ki ga je spremljal vse življenje. Na tem znamenitem posnetku ni bilo občinstva – Rubinstein je z Londonskim simfoničnim orkestrom pod taktirko dirigenta Andréja Previna nastopil samo za televizijske kamere. Rubinstein je potoval je po svetu in živel polno življenje. Sam sebe je nekoč opisal kot »najsrečnejšega človeka, ki sem ga kdaj srečal v življenju«. Daniel Barenboim v filmu prizna, da je pri komaj 14 letih pokadil prvo cigaro in spil prvo vodko skupaj z Rubinsteinom. Njegova stalna spremljevalka Annabelle Weidenfeld se spominja njegovega neverjetnega šarma, najmlajša hči Alina Rubinstein pa pripoveduje o karizmatičnem, a pogosto odsotnem očetu, ki ga »ne bi zamenjala za nobenega drugega na svetu«. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - RUBINSTEIN PLAYS CHOPIN/Nemčija/2021/režija: Anne-Kathrin Peitz
Glasbeni dokumentarni film o življenju in delu enega največjih glasbenikov vseh časov. Leta 1975 se je v Londonu pisala glasbena zgodovina. Legendarni pianist Arthur Rubinstein je še zadnjič zaigral Chopinov Drugi klavirski koncert; koncert, ki ga je spremljal vse življenje. Na tem znamenitem posnetku ni bilo občinstva – Rubinstein je z Londonskim simfoničnim orkestrom pod taktirko dirigenta Andréja Previna nastopil samo za televizijske kamere. Rubinstein je potoval je po svetu in živel polno življenje. Sam sebe je nekoč opisal kot »najsrečnejšega človeka, ki sem ga kdaj srečal v življenju«. Daniel Barenboim v filmu prizna, da je pri komaj 14 letih pokadil prvo cigaro in spil prvo vodko skupaj z Rubinsteinom. Njegova stalna spremljevalka Annabelle Weidenfeld se spominja njegovega neverjetnega šarma, najmlajša hči Alina Rubinstein pa pripoveduje o karizmatičnem, a pogosto odsotnem očetu, ki ga »ne bi zamenjala za nobenega drugega na svetu«. MAGIC MOMENTS OF MUSIC - RUBINSTEIN PLAYS CHOPIN/Nemčija/2021/režija: Anne-Kathrin Peitz
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V počastitev francoskega praznika federacije je ob vznožju Eifflovega stolpa potekal slavnostni Koncert iz Pariza 2021. Na njem so pod taktirko dirigentke Simone Young nastopili Francoski državni orkester, zbora francoskega radia in solisti Pretty Yende, Piotr Beczała, Edwin Crossley-Mercer, Alexandre Kantorow, Renaud Capuçon, Ksenija Sidorova, Clementine Margaine, Ibrahim Maalouf in drugi. Zborovodkinja je Slovenka Martina Batič, direktorica zbora Francoskega radia, ene najpomembnejših evropskih zborovskih ustanov. Na sporedu so bila priljubljena dela iz zakladnice klasične glasbe.
V počastitev francoskega praznika federacije je ob vznožju Eifflovega stolpa potekal slavnostni Koncert iz Pariza 2021. Na njem so pod taktirko dirigentke Simone Young nastopili Francoski državni orkester, zbora francoskega radia in solisti Pretty Yende, Piotr Beczała, Edwin Crossley-Mercer, Alexandre Kantorow, Renaud Capuçon, Ksenija Sidorova, Clementine Margaine, Ibrahim Maalouf in drugi. Zborovodkinja je Slovenka Martina Batič, direktorica zbora Francoskega radia, ene najpomembnejših evropskih zborovskih ustanov. Na sporedu so bila priljubljena dela iz zakladnice klasične glasbe.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mednarodni glasbeni festival in delavnica Jazzinty letos poteka že triindvajseto leto. Na poletnem prizorišču pod zvezdami so v Novem mestu nastopili štirje najvidnejši predstavniki sodobnega jazza in za poslušalce pripravili nepozaben večer improvizirane glasbe. Na odru so prvič skupaj zaigrali brazilski virtuoz na kitari Pedro Martins, ameriški mojster sintetizatorjev Jason Lindner, izjemni švicarski bobnar Arthur Hnatek in grški virtuoz na bas kitari Panagiotis Andreou. Režiser Aljaž Bastič.
Mednarodni glasbeni festival in delavnica Jazzinty letos poteka že triindvajseto leto. Na poletnem prizorišču pod zvezdami so v Novem mestu nastopili štirje najvidnejši predstavniki sodobnega jazza in za poslušalce pripravili nepozaben večer improvizirane glasbe. Na odru so prvič skupaj zaigrali brazilski virtuoz na kitari Pedro Martins, ameriški mojster sintetizatorjev Jason Lindner, izjemni švicarski bobnar Arthur Hnatek in grški virtuoz na bas kitari Panagiotis Andreou. Režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Na koncertu so med drugim zazvenele vsem dobro znane Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Je vpihnila luč, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na Kongresnem trgu je junija zvenel cvetober priljubljenih opernih arij in duetov v interpretaciji odličnih pevk mlajše generacije: sopranistke Nike Gorič in mezzosopranistke Sare Briški Cirman - Raiven. Offenbachovo Barkarolo, Delibesov Cvetlični duet, arijo iz opere Judita Franza Lehárja in Luize iz zarzuele Zebedejeve hčere Ruperta Chapíja y Lorenteja je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Ane Erčulj in Davorina Morija dopolnil še z Leoncavallovim Intermezzom iz opere Glumači ter Španskim plesom iz de Fallove opere Kratko življenje. Režiser Aljaž Batič.
Na Kongresnem trgu je junija zvenel cvetober priljubljenih opernih arij in duetov v interpretaciji odličnih pevk mlajše generacije: sopranistke Nike Gorič in mezzosopranistke Sare Briški Cirman - Raiven. Offenbachovo Barkarolo, Delibesov Cvetlični duet, arijo iz opere Judita Franza Lehárja in Luize iz zarzuele Zebedejeve hčere Ruperta Chapíja y Lorenteja je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Ane Erčulj in Davorina Morija dopolnil še z Leoncavallovim Intermezzom iz opere Glumači ter Španskim plesom iz de Fallove opere Kratko življenje. Režiser Aljaž Batič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Simfonija št. 41 je njegova zadnja in je eno najslavnejših simfoničnih del. Velja za mojstrovino, ki se v zvočnem, kompozicijskem in intelektualnem smislu razteza od intimnosti in preprostosti do izjemne kompleksnosti in veličastnosti. Vzdevek »Jupiter« je dobila po Mozartovi smrti, in sicer naj bi jo zaradi bleščečih uvodnih taktov ali veličastnega finala leta 1819 tako poimenoval londonski organizator koncertov Johann Peter Salomon. Spremljali boste izvedbo Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega estonskega dirigenta Rista Joosta.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Simfonija št. 41 je njegova zadnja in je eno najslavnejših simfoničnih del. Velja za mojstrovino, ki se v zvočnem, kompozicijskem in intelektualnem smislu razteza od intimnosti in preprostosti do izjemne kompleksnosti in veličastnosti. Vzdevek »Jupiter« je dobila po Mozartovi smrti, in sicer naj bi jo zaradi bleščečih uvodnih taktov ali veličastnega finala leta 1819 tako poimenoval londonski organizator koncertov Johann Peter Salomon. Spremljali boste izvedbo Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom gostujočega estonskega dirigenta Rista Joosta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu predstavila izbor slovenskih samospevov. Grajske sobane sta napolnila s subtilnimi interpretacijami uglasbenih poezij skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Antona Lajovica, Frana Gerbiča in Frana Serafina Vilharja. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, v okviru katerega se je specializiral prav za interpretacijo samospeva in oratorija. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Tokrat bo pod taktirko Davorina Morija zazvenel brezčasni valček Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega. Režiser Aljaž Bastič.
Simfonični orkester RTV Slovenija velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Tokrat bo pod taktirko Davorina Morija zazvenel brezčasni valček Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega. Režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Predstavljamo vam televizijsko upodobitev skladbe Metamorfoze, ki je nastala pod skladateljskim peresom bosanskega skladatelje Avda Smailovića. Smailovićev opus temelji na prepletanju ljudskega izročila in sodobne evropske glasbe, med njegovimi solistično instrumentalnimi skladbami pa pripada osrednje mesto prav skladbi Metamorfoze iz leta 1980. Izvajalka je Meira Smailović, redaktor oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Predstavljamo vam televizijsko upodobitev skladbe Metamorfoze, ki je nastala pod skladateljskim peresom bosanskega skladatelje Avda Smailovića. Smailovićev opus temelji na prepletanju ljudskega izročila in sodobne evropske glasbe, med njegovimi solistično instrumentalnimi skladbami pa pripada osrednje mesto prav skladbi Metamorfoze iz leta 1980. Izvajalka je Meira Smailović, redaktor oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V poletnem večeru pod zvezdami je Rok Golob občinstvo popeljal v obljubljeno simfonično ekstazo, v kateri je povezal različne glasbene svetove. V drznem in ambicioznem projektu je pripravil sodoben in veličasten koncert za vse generacije, k sodelovanju pa je povabil enega najboljših hrvaških izvajalcev Gibonnija in izjemne slovenske izvajalce iz sveta popa, rocka, metala, rapa in klasične glasbe. Orkester je prikazal v novi luči že z uvodno skladbo, s katero sta Orkester Zagrebške filharmonije in zbor Perpetuum Jazzile poslušalce pripravila na glasbeno popotovanje, po katerem so jih vodili Omar Naber, Maja Keuc, Nuška Drašček, Nina Strnad, Lana Trotovšek, Katrinas, KiNG FOO in Tinkara Kovač, Metalstreet, Murat&Jose, Tomi Meglič. Maja Keuc, Tokac in Aleksandra Josić. Rok Golob je na veličastnem cross-over spektaklu na Kongresnem trgu je ponovno dokazal brezmejnost glasbe v svoji edinstveni glasbeni viziji, ki se ne ustraši združevanja elementov in izvajalcev različnih glasbenih žanrov. "Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči.«
V poletnem večeru pod zvezdami je Rok Golob občinstvo popeljal v obljubljeno simfonično ekstazo, v kateri je povezal različne glasbene svetove. V drznem in ambicioznem projektu je pripravil sodoben in veličasten koncert za vse generacije, k sodelovanju pa je povabil enega najboljših hrvaških izvajalcev Gibonnija in izjemne slovenske izvajalce iz sveta popa, rocka, metala, rapa in klasične glasbe. Orkester je prikazal v novi luči že z uvodno skladbo, s katero sta Orkester Zagrebške filharmonije in zbor Perpetuum Jazzile poslušalce pripravila na glasbeno popotovanje, po katerem so jih vodili Omar Naber, Maja Keuc, Nuška Drašček, Nina Strnad, Lana Trotovšek, Katrinas, KiNG FOO in Tinkara Kovač, Metalstreet, Murat&Jose, Tomi Meglič. Maja Keuc, Tokac in Aleksandra Josić. Rok Golob je na veličastnem cross-over spektaklu na Kongresnem trgu je ponovno dokazal brezmejnost glasbe v svoji edinstveni glasbeni viziji, ki se ne ustraši združevanja elementov in izvajalcev različnih glasbenih žanrov. "Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu Gradu Kromberk potekal privlačen jazzovski koncert. Na njem je z Big bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiem si je utrdil mesto mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu Gradu Kromberk potekal privlačen jazzovski koncert. Na njem je z Big bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiem si je utrdil mesto mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V poletnem večeru pod zvezdami je Rok Golob občinstvo popeljal v obljubljeno simfonično ekstazo, v kateri je povezal različne glasbene svetove. V drznem in ambicioznem projektu je pripravil sodoben in veličasten koncert za vse generacije, k sodelovanju pa je povabil enega najboljših hrvaških izvajalcev Gibonnija in izjemne slovenske izvajalce iz sveta popa, rocka, metala, rapa in klasične glasbe. Orkester je prikazal v novi luči že z uvodno skladbo, s katero sta Orkester Zagrebške filharmonije in zbor Perpetuum Jazzile poslušalce pripravila na glasbeno popotovanje, po katerem so jih vodili Omar Naber, Maja Keuc, Nuška Drašček, Nina Strnad, Lana Trotovšek, Katrinas, KiNG FOO in Tinkara Kovač, Metalstreet, Murat&Jose, Tomi Meglič. Maja Keuc, Tokac in Aleksandra Josić. Rok Golob je na veličastnem cross-over spektaklu na Kongresnem trgu je ponovno dokazal brezmejnost glasbe v svoji edinstveni glasbeni viziji, ki se ne ustraši združevanja elementov in izvajalcev različnih glasbenih žanrov. "Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči.«
V poletnem večeru pod zvezdami je Rok Golob občinstvo popeljal v obljubljeno simfonično ekstazo, v kateri je povezal različne glasbene svetove. V drznem in ambicioznem projektu je pripravil sodoben in veličasten koncert za vse generacije, k sodelovanju pa je povabil enega najboljših hrvaških izvajalcev Gibonnija in izjemne slovenske izvajalce iz sveta popa, rocka, metala, rapa in klasične glasbe. Orkester je prikazal v novi luči že z uvodno skladbo, s katero sta Orkester Zagrebške filharmonije in zbor Perpetuum Jazzile poslušalce pripravila na glasbeno popotovanje, po katerem so jih vodili Omar Naber, Maja Keuc, Nuška Drašček, Nina Strnad, Lana Trotovšek, Katrinas, KiNG FOO in Tinkara Kovač, Metalstreet, Murat&Jose, Tomi Meglič. Maja Keuc, Tokac in Aleksandra Josić. Rok Golob je na veličastnem cross-over spektaklu na Kongresnem trgu je ponovno dokazal brezmejnost glasbe v svoji edinstveni glasbeni viziji, ki se ne ustraši združevanja elementov in izvajalcev različnih glasbenih žanrov. "Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek sklepnega koncerta 20. Festivala Slowind, na katerem se je Pihalni kvintet Slowind še zadnjič poklonil umetnikom in zvestim spremljevalcem sodobne glasbene ustvarjalnosti. Predstavili so pregled glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v 20 letih prirejanja festivala nastala po njegovem naročilu. V posnetku prvega dela koncerta boste tako lahko slišali dela Lojzeta Lebiča, Urške Pompe in zelo uspešne skladateljice mlajše generacije Nine Šenk.
Posnetek sklepnega koncerta 20. Festivala Slowind, na katerem se je Pihalni kvintet Slowind še zadnjič poklonil umetnikom in zvestim spremljevalcem sodobne glasbene ustvarjalnosti. Predstavili so pregled glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v 20 letih prirejanja festivala nastala po njegovem naročilu. V posnetku prvega dela koncerta boste tako lahko slišali dela Lojzeta Lebiča, Urške Pompe in zelo uspešne skladateljice mlajše generacije Nine Šenk.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mojstrstvo na črno-belih tipkah in značilna barva glasu sta Uroša Perića popeljala že na številne domače in tuje glasbene odre. Je izjemen klaviaturist in pevec. Poslušalcem poskuša z leti in v bistvu z vsakim večjim koncertom ponuditi nekaj več, nekaj bolj atraktivnega.
Mojstrstvo na črno-belih tipkah in značilna barva glasu sta Uroša Perića popeljala že na številne domače in tuje glasbene odre. Je izjemen klaviaturist in pevec. Poslušalcem poskuša z leti in v bistvu z vsakim večjim koncertom ponuditi nekaj več, nekaj bolj atraktivnega.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta je nastal v prijetnem okolju na vrtu Društva slovenskih pisateljev, nastopila pa je vedno bolj uspešna mlada pevka Ajda Stina Turek z zasedbo Erik Marenče Trio. Ajda Stina Turek je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Nade Žgur študij nadaljevala na Berklee College of Music. Spremljali boste lahko občutene interpretacije njenih avtorskih skladb ter skladb Erika Marenčeja in Georgea Gershwina. Erik Marenče Trio sestavljajo: Erik Marenče (klavir), Miha Koren (kontrabas) in Gašper Peršl (bobni).
Posnetek koncerta je nastal v prijetnem okolju na vrtu Društva slovenskih pisateljev, nastopila pa je vedno bolj uspešna mlada pevka Ajda Stina Turek z zasedbo Erik Marenče Trio. Ajda Stina Turek je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Nade Žgur študij nadaljevala na Berklee College of Music. Spremljali boste lahko občutene interpretacije njenih avtorskih skladb ter skladb Erika Marenčeja in Georgea Gershwina. Erik Marenče Trio sestavljajo: Erik Marenče (klavir), Miha Koren (kontrabas) in Gašper Peršl (bobni).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ob začetku nove sezone Slovenske filharmonije se bo orkester predstavil pod taktirko priznanega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita. Maestro je dolgoletni gost svetovno znanih orkestrov in glasbenih odrov ter prejemnik številnih nagrad za svoje delo. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je pripravil izvedbo simfonične pesnitve Mařenka skladatelja L. M. Škerjanca, ene najvidnejših slovenskih glasbenih osebnosti, ki je del svoje umetniške poti posvetil tudi delovanju te ustanove. Slišali bomo še Simfonijo št. 3, francoskega skladatelja Camilla Saint-Saënsa.
Ob začetku nove sezone Slovenske filharmonije se bo orkester predstavil pod taktirko priznanega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita. Maestro je dolgoletni gost svetovno znanih orkestrov in glasbenih odrov ter prejemnik številnih nagrad za svoje delo. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je pripravil izvedbo simfonične pesnitve Mařenka skladatelja L. M. Škerjanca, ene najvidnejših slovenskih glasbenih osebnosti, ki je del svoje umetniške poti posvetil tudi delovanju te ustanove. Slišali bomo še Simfonijo št. 3, francoskega skladatelja Camilla Saint-Saënsa.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Posnetek koncerta iz Celja, kjer so v okviru festivala Veronikini večeri pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi. Sabina Cvilak je ena najobetavnejših slovenskih opernih pevk, ki se že predstavlja na velikih opernih odrih po svetu, prav tako velja za italijanskega baritonista Luca Salsija, ki nastopa v največjih opernih hišah po vsem svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek simfoničnega dela Passacaglia in koral enega ključnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom En Shaa. Skladatelj je delo napisal leta 1934 in zanj prejel nagrado glasbenega natečaja Društva prijateljev umetnosti v Beogradu, ki je omogočila njegovo izvedbo na Festivalu svetovne glasbe v Varšavi. V izvedbi mogočnega Straussovega dela Tako je govoril Zaratustra se je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija na odru pridružil Orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Nietzschejeva ideja o Zaratustri kot znanilcu nove človeške dobe, ki jo je podal v filozofskem spisu, je skladatelja Richarda Straussa navdihnila, da je leta 1896 napisal simfonično pesnitev z istim naslovom, ki jo je označil kot »prosto zasnovano po Friedrichu Nietzscheju«.
Posnetek simfoničnega dela Passacaglia in koral enega ključnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom En Shaa. Skladatelj je delo napisal leta 1934 in zanj prejel nagrado glasbenega natečaja Društva prijateljev umetnosti v Beogradu, ki je omogočila njegovo izvedbo na Festivalu svetovne glasbe v Varšavi. V izvedbi mogočnega Straussovega dela Tako je govoril Zaratustra se je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija na odru pridružil Orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Nietzschejeva ideja o Zaratustri kot znanilcu nove človeške dobe, ki jo je podal v filozofskem spisu, je skladatelja Richarda Straussa navdihnila, da je leta 1896 napisal simfonično pesnitev z istim naslovom, ki jo je označil kot »prosto zasnovano po Friedrichu Nietzscheju«.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo iz baleta posneli tudi čudoviti duet Lare in Jurija Živaga v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo iz baleta posneli tudi čudoviti duet Lare in Jurija Živaga v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi harmonikarice Teje Udovič Kovačič in saksofonista Andreja Omejca. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Piazzolle, Händla, Bronnerja in Griega. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi harmonikarice Teje Udovič Kovačič in saksofonista Andreja Omejca. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Piazzolle, Händla, Bronnerja in Griega. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Big band Slovenska Bistrica, ki ga ob poklicnih slovenskobistriških glasbenikih sestavljajo študentje glasbe in člani drugih glasbenih zasedb, je na letnem koncertu v idiličnem okolju slovenskobistriškega gradu predstavil izjemno zanimiv repertoar s svojimi že uveljavljenimi solisti. Kot gost pa se jim je tokrat pridružil priznani glasbenik džeza, soula in bluza Uroš Perič.
Big band Slovenska Bistrica, ki ga ob poklicnih slovenskobistriških glasbenikih sestavljajo študentje glasbe in člani drugih glasbenih zasedb, je na letnem koncertu v idiličnem okolju slovenskobistriškega gradu predstavil izjemno zanimiv repertoar s svojimi že uveljavljenimi solisti. Kot gost pa se jim je tokrat pridružil priznani glasbenik džeza, soula in bluza Uroš Perič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite izboru najlepših pesmi Slovenskega okteta. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek tretjega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumetni in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glabil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martín Fraile.
Posnetek tretjega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumetni in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glabil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martín Fraile.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Društvo slovenskih skladateljev vsako leto svoje člane spodbudi, da napišejo dela, s katerimi nagovorijo mlado občinstvo. Skladbe nato krstno izvede Orkester Slovenske filharmonije na koncertu Slovenski skladatelji mladim. Tokrat je z orkestrom nastopil dirigent Marko Hribernik. Epidemijo smo doživljali vsak po svoje. To velja tudi za skladatelje, zato so v zadnjem času nastala precej različna dela. Timotej Kosovinc je razmišljal o odnosih, ki jih gradimo med seboj (Hiša iz papirja), Ernest Miklič pa se je spraševal o življenju in doseganju lastnih ciljev (Morda nekje in nekoč). Nejc Bečan je z glasbo naslikal občutja jeseni (Jesenske arabeske), Dominik Jakšič in Tomaž Habe pa sta se pri ustvarjanju naslonila na literarni deli. Skladba Dominika Jakšiča se imenuje Kralj Matjaž, Tomaž Habe pa je uglasbil pravljico Štirje godci.
Društvo slovenskih skladateljev vsako leto svoje člane spodbudi, da napišejo dela, s katerimi nagovorijo mlado občinstvo. Skladbe nato krstno izvede Orkester Slovenske filharmonije na koncertu Slovenski skladatelji mladim. Tokrat je z orkestrom nastopil dirigent Marko Hribernik. Epidemijo smo doživljali vsak po svoje. To velja tudi za skladatelje, zato so v zadnjem času nastala precej različna dela. Timotej Kosovinc je razmišljal o odnosih, ki jih gradimo med seboj (Hiša iz papirja), Ernest Miklič pa se je spraševal o življenju in doseganju lastnih ciljev (Morda nekje in nekoč). Nejc Bečan je z glasbo naslikal občutja jeseni (Jesenske arabeske), Dominik Jakšič in Tomaž Habe pa sta se pri ustvarjanju naslonila na literarni deli. Skladba Dominika Jakšiča se imenuje Kralj Matjaž, Tomaž Habe pa je uglasbil pravljico Štirje godci.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Zborovodja, pianist in profesor zborovskega dirigiranja Jože Fürst je vodil številne priznane slovenske pevske sestave, med drugimi Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, ter Akademski pevski zbor Maribor in Vokalno skupino Canticum, s katerimi se predstavlja na posnetkih z zborovskih tekmovanj med leti 1978 in 2001. Na njegovo pobudo so nastajala nova zborovska dela slovenskih skladateljev, ki jih je vestno izvajal na koncertnih odrih doma in v tujini. Za svoje ustvarjalno in pedagoško delo je prejel zlato plaketo Univerze v Mariboru in Župančičevo nagrado mesta Ljubljana ter najvišje zborovsko priznanje, Gallusovo plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek drugega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumetni in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glabil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martin Fraile.
Posnetek drugega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumetni in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glabil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martin Fraile.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumenti in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glasbil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martin Fraile
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta 30. festivala Noči v Stari Ljubljani, ki je gostil izjemno skupino glasbenih raziskovalcev in ustvarjalcev iz Argentine, združenih v Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Skupnost glasbenikov oživlja umetnost in duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike ter ga povezuje s sodobnimi inštrumenti in zvočno tehnologijo. Za to priložnost so člani v Slovenijo pripeljali obsežno, več kot 500 kilogramov težko zbirko tradicijskih glasbil, mask in drugih obrednih tradicijskih predmetov, ki so plod njihovega raziskovanja kultur iz različnih področij Amerike, del svojega repertoarja pa so priredili tudi za izvedbo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil argentinski dirigent Martin Fraile
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.
Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfoniki RTV Slovenija so koncertno sezono 2008 sklenili s francosko glasbo. Na junijskem koncertu so poletje napovedali z izvedbo Treh skic za simfonični orkester pod skupnim naslovom Morje Clauda Debussyja. V glasbenem popoldnevu se bomo poletja spominjali ob poslušanju njihove izvedbe vseh treh skic: Od zore do poldneva na morju, Igre valov ter Pogovor vetra in morja, ki so nas vrnile v tople kraje in nas spomnile na topel veter in rahlo šumenje valov na dopustu.
Simfoniki RTV Slovenija so koncertno sezono 2008 sklenili s francosko glasbo. Na junijskem koncertu so poletje napovedali z izvedbo Treh skic za simfonični orkester pod skupnim naslovom Morje Clauda Debussyja. V glasbenem popoldnevu se bomo poletja spominjali ob poslušanju njihove izvedbe vseh treh skic: Od zore do poldneva na morju, Igre valov ter Pogovor vetra in morja, ki so nas vrnile v tople kraje in nas spomnile na topel veter in rahlo šumenje valov na dopustu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta komorne glasbe iz Cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu. V ciklu Piranskih glasbenih večerov se je tam predstavil baročni trio iz Italije pod vodstvom tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča, z Enricom Continijem na violončelu in Luco Ferrinijem na čembalu. Njihov program z naslovom “Virtuozi na burbonskem dvoru” predstavlja poklon skladatelju Giuseppu Tartiniju z glasbo italijanskih baročnih mojstrov.
Posnetek koncerta komorne glasbe iz Cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu. V ciklu Piranskih glasbenih večerov se je tam predstavil baročni trio iz Italije pod vodstvom tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča, z Enricom Continijem na violončelu in Luco Ferrinijem na čembalu. Njihov program z naslovom “Virtuozi na burbonskem dvoru” predstavlja poklon skladatelju Giuseppu Tartiniju z glasbo italijanskih baročnih mojstrov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinska vokalna skupina pod vodstvom Irme Močnik in pevska solista, sopranistka Petra Kodba in baritonist Simon Zgonc, ki se petja učita pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladbe za flavto, violončelo in harfo, ki so nastale pod peresi impresionističnih mojstrov Ravela, Debussyja in Iberta, bomo lahko spremljali v izvedbi treh odličnih, mednarodno uveljavljenih izvajalk, ki s svojimi občutenimi interpretacijami bogatijo slovensko glasbeno poustvarjalnost. Evo Nino Kozmus, Karmen Pečar Koritnik in Mojco Zlobko Vajgl smo posneli v prelepem ambientu Narodne galerije v Ljubljani. Režija Aljaž Bastič.
Skladbe za flavto, violončelo in harfo, ki so nastale pod peresi impresionističnih mojstrov Ravela, Debussyja in Iberta, bomo lahko spremljali v izvedbi treh odličnih, mednarodno uveljavljenih izvajalk, ki s svojimi občutenimi interpretacijami bogatijo slovensko glasbeno poustvarjalnost. Evo Nino Kozmus, Karmen Pečar Koritnik in Mojco Zlobko Vajgl smo posneli v prelepem ambientu Narodne galerije v Ljubljani. Režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega dirigenta Georgea Pehlivaniana. Koncert začenja delo slovenskega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina, sledi pa priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega z odlično slovensko violinistko Lano Trotovšek.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega dirigenta Georgea Pehlivaniana. Koncert začenja delo slovenskega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina, sledi pa priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega z odlično slovensko violinistko Lano Trotovšek.
Koncerti – kulturno-umetniški program
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopajo priznani poustvarjalci – mezzosopranistka Elena Dobravec (Habanera iz opere Carmen), Ljuben Dimkaroski na neandertalski piščali (Air Johanna Sebastiana Bacha), pianist Urban Stanič (odlomek Lisztovega klavirskega koncerta št. 1 v Es-duru) in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran (arija Non so piu cosa son iz Mozartove opere Figarova svatba). Dirigent Simon Dvoršak. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopajo priznani poustvarjalci – mezzosopranistka Elena Dobravec (Habanera iz opere Carmen), Ljuben Dimkaroski na neandertalski piščali (Air Johanna Sebastiana Bacha), pianist Urban Stanič (odlomek Lisztovega klavirskega koncerta št. 1 v Es-duru) in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran (arija Non so piu cosa son iz Mozartove opere Figarova svatba). Dirigent Simon Dvoršak. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič
Simfonični orkester RTV Slovenija že krepko vstopa v sedmo desetletje svojega delovanja in ves ta čas velja za pomemben del slovenske kulture. Njegova temeljna dejavnost so studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Program koncerta tokrat izpostavlja najlepša dela iz svetovne zakladnice klasične glasbene literature. Na sporedu boste lahko prisluhnili delom G. Rossinija, J. Brahmsa, M. Glinke in J. Straussa mlajšega. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
V mariborski dvorani Union je po štirih letih premora potekalo 17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, ki v svetu slovi kot eno najzahtevnejših. Letos se ga je udeležilo osem pevskih zasedb s celega sveta, v finale pa se jih je uvrstilo pet, in sicer koncertni zbor Univerze v Portoriku Coralia, Komorni zbor Megaron iz Slovenije, moška vokalna zasedba Zero8 iz Švedske, Mešani pevski zbor Juventus Univerze v Latviji in Moški zbor Suhar iz Baskije – Španije. Veliko nagrado Gallus – Maribor si je prislužil švedski moški zbor Zero8 pod vodstvom Rasmusa Krigströma, ki je s tem postal eden od finalistov tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope, napovedanega za september 2024 v bolgarskem letovišču Varni. Režija: Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mešani pevski zbor z gostujočimi glasbeniki. Pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika so pripravili prvo izvedbo dela Magnificat, slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
An Orchestra Network for Europe (ONE) ali Evropska mreža orkestrov je bila ustanovljena leta 2004 na pobudo Pikardijskega orkestra s sedežem v Amiensu in deluje s pomočjo subvencij Evropske unije za Kulturne programe. Njene glavne naloge in cilji so spodbujanje medkulturnih dialogov, podpiranje mobilnosti glasbenikov, izmenjava umetniških del in znanja, ter odpiranje poti in možnosti sodelovanja mladim nadarjenim glasbenikom po Evropi. Slednja je bila letos posvečena mladim harmonikarjem, ki so se imeli priložnost predstaviti na mednarodnem tekmovanju. Finale tekmovanja, v katerega so se uvrstili štirje izbranci je potekalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Med finalisti sta bila dva slovenska predstavnika, David Novak in Manca Dornik. Oba sta osvojila prvo nagrado.
An Orchestra Network for Europe (ONE) ali Evropska mreža orkestrov je bila ustanovljena leta 2004 na pobudo Pikardijskega orkestra s sedežem v Amiensu in deluje s pomočjo subvencij Evropske unije za Kulturne programe. Njene glavne naloge in cilji so spodbujanje medkulturnih dialogov, podpiranje mobilnosti glasbenikov, izmenjava umetniških del in znanja, ter odpiranje poti in možnosti sodelovanja mladim nadarjenim glasbenikom po Evropi. Slednja je bila letos posvečena mladim harmonikarjem, ki so se imeli priložnost predstaviti na mednarodnem tekmovanju. Finale tekmovanja, v katerega so se uvrstili štirje izbranci je potekalo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Med finalisti sta bila dva slovenska predstavnika, David Novak in Manca Dornik. Oba sta osvojila prvo nagrado.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Delavska godba Trbovlje je eno najdejavnejših in najbolj prepoznavnih umetniških društev v svojem kraju. S številnimi dosežki na državni in svetovni ravni je postala nepogrešljivi člen kulturne dejavnosti v Občini Trbovlje, kjer sodeluje na vseh glavnih prireditvah, hkrati pa se redno predstavlja tudi po vsej Sloveniji. Ob 120-letnici njenega delovanja bomo predvajali posnetek, nastal leta 1983. Delavska godba Trbovlje je takrat z glasbo Jožeta Privška, Bojana Adamiča, Danila Bučarja in Gvida Učakarja napolnila trboveljske ulice. Urednik oddaje Marjan Stare, režija Božo Vranešič.
Delavska godba Trbovlje je eno najdejavnejših in najbolj prepoznavnih umetniških društev v svojem kraju. S številnimi dosežki na državni in svetovni ravni je postala nepogrešljivi člen kulturne dejavnosti v Občini Trbovlje, kjer sodeluje na vseh glavnih prireditvah, hkrati pa se redno predstavlja tudi po vsej Sloveniji. Ob 120-letnici njenega delovanja bomo predvajali posnetek, nastal leta 1983. Delavska godba Trbovlje je takrat z glasbo Jožeta Privška, Bojana Adamiča, Danila Bučarja in Gvida Učakarja napolnila trboveljske ulice. Urednik oddaje Marjan Stare, režija Božo Vranešič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Hrvaški pianist Dejan Lazić je odraščal v Salzburgu, kjer se je tudi glasbeno izšolal na priznani akademiji Mozarteum. Odličnost, živahnost in edinstvenost v njegovem poetičnem in močno izrazno interpretiranem igranju mu je že takoj po študiju omogočilo koncertiranje na velikih odrih po vsem svetu. Svojo solistično kariero je tako uspešno začel na turnejah po Kitajski in Koreji, s solističnim nastopom v New Yorku ter z gostovanji pri mnogimi evropskih simfoničnih orkestrih. Na tokratnem koncert v Cankarjevem domu ga je gostil Simfonični orkester RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Dejan Lazić se je kot solist predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2, Johannesa Brahmsa. Skladatelj je potreboval kar tri leta, da je napisal ta koncert, ki ga mnogi imenujejo kar »opus summum«, kar naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati tudi vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu in predstavlja tehnično zahtevno interpretacijo, ki je v velik izziv vsakemu pianistu.
Hrvaški pianist Dejan Lazić je odraščal v Salzburgu, kjer se je tudi glasbeno izšolal na priznani akademiji Mozarteum. Odličnost, živahnost in edinstvenost v njegovem poetičnem in močno izrazno interpretiranem igranju mu je že takoj po študiju omogočilo koncertiranje na velikih odrih po vsem svetu. Svojo solistično kariero je tako uspešno začel na turnejah po Kitajski in Koreji, s solističnim nastopom v New Yorku ter z gostovanji pri mnogimi evropskih simfoničnih orkestrih. Na tokratnem koncert v Cankarjevem domu ga je gostil Simfonični orkester RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Dejan Lazić se je kot solist predstavil v enem najzahtevnejših in najobsežnejših klavirskih koncertov, Koncertu za klavir in orkester št. 2, Johannesa Brahmsa. Skladatelj je potreboval kar tri leta, da je napisal ta koncert, ki ga mnogi imenujejo kar »opus summum«, kar naj bi označevalo njegovo veličino v skladateljevem opusu in hkrati tudi vrhunec koncertantnega ustvarjanja za klavir v 19. stoletju. Skladba združuje lastnosti koncerta in simfonije, njena struktura je podrejena muzikalnemu izrazu in predstavlja tehnično zahtevno interpretacijo, ki je v velik izziv vsakemu pianistu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V atriju Prothasijevega dvorca v Celju se je na četrti izvedbi jazz festivala Džjezz premierno predstavil na novo sestavljeni kvintet slovenskih saksofonistov. Glasbeniki s svojimi izkušnjami in glasbenimi izobrazbami združujejo in raziskujejo različne glasbene stile, obdobja in zvrsti. Člani zasedbe so diplomanti tujih jazz glasbenih akademij, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Avstriji (Gradec, Celovec), Nemčiji (Köln), na Finskem (Sibelius academy) in v ZDA (NY Manhaten New School). Svoje bogate izkušnje in individualne sposobnosti so združili v homogeno celoto in ustvarili edinstven, a razpoznaven zvok saksofonskega kvinteta. LJQS je nastal v letu 2012 na pobudo Bojana Zupančiča, ideja pa izhaja še iz srednješolskih in študentskih let, torej iz časa, ko so se vsi člani spoznali v Ljubljani. Njihov repertoar sega od jazza, funka, r'n'bja, popa do fusiona, dodatna zanimivost zasedbe pa je tudi ta, da saksofone dopolnjuje ritem sekcija (klavir/rhodes, bas, bobni).
V atriju Prothasijevega dvorca v Celju se je na četrti izvedbi jazz festivala Džjezz premierno predstavil na novo sestavljeni kvintet slovenskih saksofonistov. Glasbeniki s svojimi izkušnjami in glasbenimi izobrazbami združujejo in raziskujejo različne glasbene stile, obdobja in zvrsti. Člani zasedbe so diplomanti tujih jazz glasbenih akademij, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Avstriji (Gradec, Celovec), Nemčiji (Köln), na Finskem (Sibelius academy) in v ZDA (NY Manhaten New School). Svoje bogate izkušnje in individualne sposobnosti so združili v homogeno celoto in ustvarili edinstven, a razpoznaven zvok saksofonskega kvinteta. LJQS je nastal v letu 2012 na pobudo Bojana Zupančiča, ideja pa izhaja še iz srednješolskih in študentskih let, torej iz časa, ko so se vsi člani spoznali v Ljubljani. Njihov repertoar sega od jazza, funka, r'n'bja, popa do fusiona, dodatna zanimivost zasedbe pa je tudi ta, da saksofone dopolnjuje ritem sekcija (klavir/rhodes, bas, bobni).
Koncerti – kulturno-umetniški program
V glasbenem spotu se bo predstavil eden najboljših domačih pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Logatec. Orkester je prvič uradno nastopil leta 1913 kot tedanja Godba na pihala Logatec, kmalu pa je začel sodelovati na pomembnejših dogodkih v domačem kraju in zunaj njega. S trdim delom in z zglednim sodelovanjem z domačo glasbeno šolo se je orkester z leti kvalitetno in številčno krepil. Za svoje delo je Pihalni orkester Logatec na državnih tekmovanjih prejel številne zlate plakete in nagrade, med drugimi tudi zlati plaketi na mednarodnih tekmovanj v Ostravi na Češkem (1995, 2001). Z glasbeno vizualizacijo nas orkester popelje v mesto Logatec in njegovo okolico. Oddajo bogatijo slikoviti posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti Logatca in njegove okolice. Orkester nas po z Notranjske pozdravil s popularnimi ljudskimi skladbami ter glasbo Slavka Avsenika, Dmitrija Šostakoviča in Vinka Štrucla. Scenarist in režiser Uroš Zavodnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
V glasbenem spotu se bo predstavil eden najboljših domačih pihalnih orkestrov, Pihalni orkester Logatec. Orkester je prvič uradno nastopil leta 1913 kot tedanja Godba na pihala Logatec, kmalu pa je začel sodelovati na pomembnejših dogodkih v domačem kraju in zunaj njega. S trdim delom in z zglednim sodelovanjem z domačo glasbeno šolo se je orkester z leti kvalitetno in številčno krepil. Za svoje delo je Pihalni orkester Logatec na državnih tekmovanjih prejel številne zlate plakete in nagrade, med drugimi tudi zlati plaketi na mednarodnih tekmovanj v Ostravi na Češkem (1995, 2001). Z glasbeno vizualizacijo nas orkester popelje v mesto Logatec in njegovo okolico. Oddajo bogatijo slikoviti posnetki naravnih in kulturnih znamenitosti Logatca in njegove okolice. Orkester nas po z Notranjske pozdravil s popularnimi ljudskimi skladbami ter glasbo Slavka Avsenika, Dmitrija Šostakoviča in Vinka Štrucla. Scenarist in režiser Uroš Zavodnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbeno-dokumentarna oddaja nas popelje na zgodovinsko popotovanje po poteh uspešnega sodelovanja med big bandi nekdanje Jugoslavije. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se na Glasbeni paradi v Radencih srečevali in nastopali big bandi vseh jugoslovanskih republik. Kot posledica teh srečanj je leta 1989 nastal Jumbo big band, veliki jazzovski orkester, sestavljen iz treh zasedb: Big banda RTV Ljubljana, Plesnega orkestra RTV Zagreb in Jazzovskega orkestra Radio-televizije Beograd. Po skoraj treh desetletjih so se ti trije orkestri leta 2018 znova združili in nastopili kot en orkester na Novosadskem jazz festivalu. Dokumentarna oddaja v reportažnem slogu spremlja potovanje Big banda RTV Slovenija od Ljubljane in Zagreba do Novega Sada, od vaj in srečanj glasbenikov do sklepnega dogodka, nastopa Jumbo Big Banda v veliki dvorani Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Oddajo bogati televizijski arhiv, iskrive misli glasbenikov vseh treh orkestrov ter misli Vojislava Bubiše Simića, legendarnega dirigenta Big banda Radio-televizije Srbija. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Andrej Modic, režija Aleksander Šmuc.
Glasbeno-dokumentarna oddaja nas popelje na zgodovinsko popotovanje po poteh uspešnega sodelovanja med big bandi nekdanje Jugoslavije. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se na Glasbeni paradi v Radencih srečevali in nastopali big bandi vseh jugoslovanskih republik. Kot posledica teh srečanj je leta 1989 nastal Jumbo big band, veliki jazzovski orkester, sestavljen iz treh zasedb: Big banda RTV Ljubljana, Plesnega orkestra RTV Zagreb in Jazzovskega orkestra Radio-televizije Beograd. Po skoraj treh desetletjih so se ti trije orkestri leta 2018 znova združili in nastopili kot en orkester na Novosadskem jazz festivalu. Dokumentarna oddaja v reportažnem slogu spremlja potovanje Big banda RTV Slovenija od Ljubljane in Zagreba do Novega Sada, od vaj in srečanj glasbenikov do sklepnega dogodka, nastopa Jumbo Big Banda v veliki dvorani Srbskega narodnega gledališča v Novem Sadu. Oddajo bogati televizijski arhiv, iskrive misli glasbenikov vseh treh orkestrov ter misli Vojislava Bubiše Simića, legendarnega dirigenta Big banda Radio-televizije Srbija. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, direktor fotografije in snemalec Bernard Perme, montažer Andrej Modic, režija Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Ognjena roža, ki sta jo napisala skladatelj Miha Nahtigal in libretist Jakob Barbo, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah so se predstavili Rebeka Pregelj (Princeska), Marko Ferjančič (Vrag), Pesnik (Domen Vurnik) in Stefanija Udicki (Ognjena roža), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.
V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
17. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus − Maribor 2023 prirejata JSKD (Javni sklad RS za kulturne dejavnost) in Mestna občina Maribor, pripravlja in izvaja pa Organizacijski odbor 17. mednarodnega zborovskega tekmovanja. Na tekmovanju sodelujejo ljubiteljski pevski zbori in male pevske skupine, ki so bili sprejeti na tekmovanje v skladu z razpisom. Vabljeni k ogledu prenosa na Televiziji Maribor v nedeljo, 23. 4. 2023 od 11. do 13. ure.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Mladinski pevski zbor z gostujočimi glasbeniki, pod vodstvom Irme Močnik, z izvedbami skladb slovenskih skladateljev – Tadeje Vulc, Damijana Močnika in Katarine Pustinek Rakar.Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Verena Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Verena Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetke treh raznovrstnih glasbenih del skladatelja Uroša Kreka, ki je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Izjemno priljubljeno delo je njegova Sonatina za godala, ki jo predstavlja Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Invocazione je manj znano sodobno delo, napisano za solista Dejana Prešička na sopranskem saksofonu in Nino Prešiček za klavirjem. Posnetek sklene izvedba čudovite priredbe belokranjske ljudske pesmi Aj zèlena je vsa gorá. Zapoje jo dekliški Mladinski pevski zbor RTV Slovenija.
Spremljali boste posnetke treh raznovrstnih glasbenih del skladatelja Uroša Kreka, ki je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Izjemno priljubljeno delo je njegova Sonatina za godala, ki jo predstavlja Komorni godalni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Invocazione je manj znano sodobno delo, napisano za solista Dejana Prešička na sopranskem saksofonu in Nino Prešiček za klavirjem. Posnetek sklene izvedba čudovite priredbe belokranjske ljudske pesmi Aj zèlena je vsa gorá. Zapoje jo dekliški Mladinski pevski zbor RTV Slovenija.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Kreča in sopranistka Marika Ravnik, ki se petja uči pod vodstvom pevskega pedagoga Aca Biščevića. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Otroški pevski zbor pod vodstvom Tadeje Kreča in sopranistka Marika Ravnik, ki se petja uči pod vodstvom pevskega pedagoga Aca Biščevića. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Obsedenost, ki jo je napisala skladateljica in libretistka Eva Ostanek, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah sta se predstavila Dimitrije Savić (Znanstvenik) in Katarina Zorec (Privid), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga vodi bolgarski dirigent Rossen Milanov, je izvedel Žalno simfonijo št. 44 Josepha Haydna. Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika pa se je predstavil s kontrastnim izborom iz njegovega opusa, štiriglasno lirično pesmijo Večerna pesem Bogu.
Simfonični orkester RTV Slovenija, ki ga vodi bolgarski dirigent Rossen Milanov, je izvedel Žalno simfonijo št. 44 Josepha Haydna. Mešani pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika pa se je predstavil s kontrastnim izborom iz njegovega opusa, štiriglasno lirično pesmijo Večerna pesem Bogu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek s poletnega koncerta Festivala Ljubljana, posvečenega Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja, se je tokrat predstavil tudi v vlogi dirigenta koncerta. Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom pripravil izvedbi Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in Simfonije št. 41, Jupiter.
Posnetek s poletnega koncerta Festivala Ljubljana, posvečenega Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja, se je tokrat predstavil tudi v vlogi dirigenta koncerta. Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom pripravil izvedbi Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in Simfonije št. 41, Jupiter.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta avtorskega projekta Roberta Jukiča iz SNG Drama Ljubljana. Jukič se predstavlja kot basist, prireditelj, avtor glasbe in besedil ter producent. Z desetčlansko glasbeno zasedbo in 7 vokalnimi solistkami je Jukič predstavil svoj avtorski projekt Ženske, v katerem se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja in drugih življenjskih tem. Na koncertu so nastopile priznane slovenske pevke Ana Bezjak, Tjaša Fabjančič, Gordana Hleb, Nina Strnad, Katja Šulc, Nina Vodopivec in Mia Žnidarič. Poleg Roberta Jukiča so nastopili še intrumentalisti Andraž Mazi, Steve Klink, Saša Lušić, Tonč Feinig, Sergej Ranđelović Runjoe, Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko.
Posnetek koncerta avtorskega projekta Roberta Jukiča iz SNG Drama Ljubljana. Jukič se predstavlja kot basist, prireditelj, avtor glasbe in besedil ter producent. Z desetčlansko glasbeno zasedbo in 7 vokalnimi solistkami je Jukič predstavil svoj avtorski projekt Ženske, v katerem se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja in drugih življenjskih tem. Na koncertu so nastopile priznane slovenske pevke Ana Bezjak, Tjaša Fabjančič, Gordana Hleb, Nina Strnad, Katja Šulc, Nina Vodopivec in Mia Žnidarič. Poleg Roberta Jukiča so nastopili še intrumentalisti Andraž Mazi, Steve Klink, Saša Lušić, Tonč Feinig, Sergej Ranđelović Runjoe, Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Društvo slovenskih skladateljev je v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana pripravilo večer glasbe skladatelja Lojzeta Lebiča ob njegovem častitljivem osebnem jubileju. Glasbeni program so predstavili profesorji Konservatorija, oblikoval pa ga je njegov direktor in glasbenik, prof. Dejan Prešiček. Glasbena dela Lojzeta Lebiča za različne komorne zasedbe so se tako na odru zvrstila v njegovem kronološkem ustvarjalnem pregledu. Predstavili so njegove kompozicije: Rej za solo harmoniko, zborovsko uglasbitev koroške pesmi Zmierom moram bondrati, sedem podob za kljunaste flavte in asistente Od blizu in daleč, Invokacijo a Primož Ramovš za saksofon in klavir ter Barvni krog za manjši orkester.
Društvo slovenskih skladateljev je v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana pripravilo večer glasbe skladatelja Lojzeta Lebiča ob njegovem častitljivem osebnem jubileju. Glasbeni program so predstavili profesorji Konservatorija, oblikoval pa ga je njegov direktor in glasbenik, prof. Dejan Prešiček. Glasbena dela Lojzeta Lebiča za različne komorne zasedbe so se tako na odru zvrstila v njegovem kronološkem ustvarjalnem pregledu. Predstavili so njegove kompozicije: Rej za solo harmoniko, zborovsko uglasbitev koroške pesmi Zmierom moram bondrati, sedem podob za kljunaste flavte in asistente Od blizu in daleč, Invokacijo a Primož Ramovš za saksofon in klavir ter Barvni krog za manjši orkester.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato pa še na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je Zoran Škrinjar predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti – jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato pa še na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je Zoran Škrinjar predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti – jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vokalno-instrumentalno suito, sestavljeno iz slovenskih ljudskih pesmi, ki izhajajo s širšega območja Primorske, je pripravil avtor izbora in glasbenih priredb Marijan Dović. Gre za unikaten pristop, ki v izvedbi združuje mešani pevski zbor in jazzovski godalni sestav, na nekaterih mestih podkrepljen z ritmi iz različnih svetovnih glasbenih tradicij. Nastopajo pevci APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija in skupina uveljavljenih improvizacijskih mojstrov, Matija Krečič in Marijan Dović na violini, Peter Ugrin na violi, Kristijan Krajnčan na violončelu in Blaž Celarec na tolkalih.
Vokalno-instrumentalno suito, sestavljeno iz slovenskih ljudskih pesmi, ki izhajajo s širšega območja Primorske, je pripravil avtor izbora in glasbenih priredb Marijan Dović. Gre za unikaten pristop, ki v izvedbi združuje mešani pevski zbor in jazzovski godalni sestav, na nekaterih mestih podkrepljen z ritmi iz različnih svetovnih glasbenih tradicij. Nastopajo pevci APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija in skupina uveljavljenih improvizacijskih mojstrov, Matija Krečič in Marijan Dović na violini, Peter Ugrin na violi, Kristijan Krajnčan na violončelu in Blaž Celarec na tolkalih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek glasbenega dodatka, s katerim je na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postregel gostujoči violinist Dan Zhu. Izvrstni glasbenik velja za enega najbolj uveljavljenih kitajskih solistov mlajše generacije na mednarodnem glasbenem prizorišču. Na svoji glasbeni poti, ki ga vodi po vsem svetu, se vse pogosteje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril novo domovanje.
Posnetek glasbenega dodatka, s katerim je na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postregel gostujoči violinist Dan Zhu. Izvrstni glasbenik velja za enega najbolj uveljavljenih kitajskih solistov mlajše generacije na mednarodnem glasbenem prizorišču. Na svoji glasbeni poti, ki ga vodi po vsem svetu, se vse pogosteje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril novo domovanje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na simfoničnem koncertu ljubljanske Akademije za glasbo je svojo Slavnostno uverturo predstavil skladatelj najmlajše generacije Dominik Jakšič. Napisal jo je leta 2020 ob zaključku študija kompozicije. Skladbo je snoval že vrsto let pred tem, med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško. Pri izvedbi romantične in izvirne Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove so sodelovali uspešni mladi hornisti, Jože Rošer, Petar Kšenek, Gašper Okorn in Blaž Ogrič. Pripravili so jo pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška, ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Na simfoničnem koncertu ljubljanske Akademije za glasbo je svojo Slavnostno uverturo predstavil skladatelj najmlajše generacije Dominik Jakšič. Napisal jo je leta 2020 ob zaključku študija kompozicije. Skladbo je snoval že vrsto let pred tem, med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško. Pri izvedbi romantične in izvirne Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove so sodelovali uspešni mladi hornisti, Jože Rošer, Petar Kšenek, Gašper Okorn in Blaž Ogrič. Pripravili so jo pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška, ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji violončelista Bernarda Brizanija in pianistke Maje Gombač. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Bacha, Saint Saënsa, Schumanna in Popperja. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji violončelista Bernarda Brizanija in pianistke Maje Gombač. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Bacha, Saint Saënsa, Schumanna in Popperja. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na zadnjem, 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je Duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »Posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi Valček iz Suite št. 1 Antona Arenskega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na zadnjem, 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je Duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »Posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi Valček iz Suite št. 1 Antona Arenskega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvajajo bleščečo Ravelovo skladbo La Valse.
Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvajajo bleščečo Ravelovo skladbo La Valse.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Film je nastal po baletni predstavi Simfonija otožnih pesmi, ki jo je Balet SNG Opera in balet Ljubljana posvetil spominu na slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja (1963–2016). Pogled televizijske kamere v filmu je pogled izza odra.Vstopamo v miselni koncept baleta Simfonija otožnih pesmi, v »pokrajino časa, v pokrajino življenja in smrti, v iskanje resnice«. Posnetki priprav se prepletajo z odlomki baleta v koreografiji Ronalda Savkoviča na glasbo Henrika Goreckega in z odlomki iz besedil Livije Pandur in Darka Lukiča, ki jih interpretira igralka Polona Juh. Urednica je Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, scenaristka in režiserka Jasna Hribernik.
Film je nastal po baletni predstavi Simfonija otožnih pesmi, ki jo je Balet SNG Opera in balet Ljubljana posvetil spominu na slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja (1963–2016). Pogled televizijske kamere v filmu je pogled izza odra.Vstopamo v miselni koncept baleta Simfonija otožnih pesmi, v »pokrajino časa, v pokrajino življenja in smrti, v iskanje resnice«. Posnetki priprav se prepletajo z odlomki baleta v koreografiji Ronalda Savkoviča na glasbo Henrika Goreckega in z odlomki iz besedil Livije Pandur in Darka Lukiča, ki jih interpretira igralka Polona Juh. Urednica je Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, scenaristka in režiserka Jasna Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nuša je s svojo energijo dodobra ogrela občinstvo v prepolni dvorani CD. Skozi koncert nam ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Big banda RTV pod vodstvom Patrika Grebla ter s skrbno izbranimi gosti prikaže svoje različne podobe in interpretacije. Torej Nuša kakršne je ne poznamo ..in že gostje Elda Viler, Janez Lotrič in Tony Cetinski nam nakazujejo njen širok repertoar, ki se razteza od njenih lastnih preko zimzelenih pesmi do opernih napevov. Scenarij. Tomaž Letnar, režiser Njegoš Maravič.
Nuša je s svojo energijo dodobra ogrela občinstvo v prepolni dvorani CD. Skozi koncert nam ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Big banda RTV pod vodstvom Patrika Grebla ter s skrbno izbranimi gosti prikaže svoje različne podobe in interpretacije. Torej Nuša kakršne je ne poznamo ..in že gostje Elda Viler, Janez Lotrič in Tony Cetinski nam nakazujejo njen širok repertoar, ki se razteza od njenih lastnih preko zimzelenih pesmi do opernih napevov. Scenarij. Tomaž Letnar, režiser Njegoš Maravič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite 2. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Prisluhnite 2. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite 1. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Prisluhnite 1. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na koncertu ob 30-letnici igranja citrarke Tanje Zajc Zupan s Simfoniki RTV SLO nastopajo: Rok Ferengja, Klemen Torkar, Gregor Ravnik, Nuška Drašček, Teja Saksida. Dirigent je Patrik Greblo. Vezno besedilo je pripravila Ana Zupan. Režiserka koncerta je Tina Novak, urednik oddaje Andrej Hofer.
Na koncertu ob 30-letnici igranja citrarke Tanje Zajc Zupan s Simfoniki RTV SLO nastopajo: Rok Ferengja, Klemen Torkar, Gregor Ravnik, Nuška Drašček, Teja Saksida. Dirigent je Patrik Greblo. Vezno besedilo je pripravila Ana Zupan. Režiserka koncerta je Tina Novak, urednik oddaje Andrej Hofer.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja enega od biserov klasične glasbe, Adagio za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja. Skladba velja za eno najbolj znanih klasičnih del in je bila uporabljena v številnih filmih (npr. Platoon – Vod smrti) in v drugih glasbenih zvrsteh. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja enega od biserov klasične glasbe, Adagio za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja. Skladba velja za eno najbolj znanih klasičnih del in je bila uporabljena v številnih filmih (npr. Platoon – Vod smrti) in v drugih glasbenih zvrsteh. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek letnega koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za program so izbrali dela velikega angleškega opernega skladatelja 20. stoletja, Benjamina Brittna. Simfonični orkeste, je pod umetniškim vodstvom Marka Letonje predstavil Štiri interludije o morju iz skladateljeve najbolj znane opere Peter Grimes. Z arijo Elen iz iste opere se je predstavila sopranistka Maja Majcen. Arijo Lukrecije iz opere Posilstvo Lukrecije pa je zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Posnetek letnega koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za program so izbrali dela velikega angleškega opernega skladatelja 20. stoletja, Benjamina Brittna. Simfonični orkeste, je pod umetniškim vodstvom Marka Letonje predstavil Štiri interludije o morju iz skladateljeve najbolj znane opere Peter Grimes. Z arijo Elen iz iste opere se je predstavila sopranistka Maja Majcen. Arijo Lukrecije iz opere Posilstvo Lukrecije pa je zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Big Band Slovenska Bistrica, ki ga ob poklicnih slovenskobistriških glasbenikih sestavljajo študentje glasbe in člani drugih glasbenih zasedb, se na letnem koncertu predstavlja z izvedbo džezovskih standardov in skladb Slovenske popevke. Na celovečernem koncertu z zanimivim in pestrim repertoarjem so se jim pridružili številni solisti.
Big Band Slovenska Bistrica, ki ga ob poklicnih slovenskobistriških glasbenikih sestavljajo študentje glasbe in člani drugih glasbenih zasedb, se na letnem koncertu predstavlja z izvedbo džezovskih standardov in skladb Slovenske popevke. Na celovečernem koncertu z zanimivim in pestrim repertoarjem so se jim pridružili številni solisti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev priljubljenih slovenskih pesmi s Slovenskim oktetom. Slovenski oktet je ambasador slovenske glasbene in pevske kulture v svetu. V oddaji predstavlja izbor štirih pesmi skladateljev, ki zaznamujejo Plečnikovo alejo skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani (Fran Gerbič – Pastirček, Kamilo Mašek – Mlatiči, Davorin Jenko – Lipa, Benjamin Ipavec –Domovini). Vizualizacije pesmi so posnete na slikovitih lokacijah Jožeta Plečnika v Ljubljani, to so park pred Glasbeno matico, Trnovski pristan, Cerkev sv. Mihaela na Barju, Plečnikova hiša, Jakopičevo sprehajališče, NUK, Tromostovje, Križanke, Plečnikove tržnice in Žale. Idejna zasnova: Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj, snemalca Saša Grmek in Klemen Grmek.
Televizijska upodobitev priljubljenih slovenskih pesmi s Slovenskim oktetom. Slovenski oktet je ambasador slovenske glasbene in pevske kulture v svetu. V oddaji predstavlja izbor štirih pesmi skladateljev, ki zaznamujejo Plečnikovo alejo skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani (Fran Gerbič – Pastirček, Kamilo Mašek – Mlatiči, Davorin Jenko – Lipa, Benjamin Ipavec –Domovini). Vizualizacije pesmi so posnete na slikovitih lokacijah Jožeta Plečnika v Ljubljani, to so park pred Glasbeno matico, Trnovski pristan, Cerkev sv. Mihaela na Barju, Plečnikova hiša, Jakopičevo sprehajališče, NUK, Tromostovje, Križanke, Plečnikove tržnice in Žale. Idejna zasnova: Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj, snemalca Saša Grmek in Klemen Grmek.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v brezčasni glasbi Jožeta Privška v izvedbi Nine Strnad in Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lenartom Krečičem. Poleg Privškovih zimzelenih hitov (Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Jokala bom brez solz, Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh) boste spoznali tudi nekaj manj znanih skladb iz Privškovega bogatega opusa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Uživali boste lahko v brezčasni glasbi Jožeta Privška v izvedbi Nine Strnad in Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lenartom Krečičem. Poleg Privškovih zimzelenih hitov (Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Jokala bom brez solz, Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh) boste spoznali tudi nekaj manj znanih skladb iz Privškovega bogatega opusa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Krško.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Krško.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.
V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.
Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata je s koncertom počastil 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata je s koncertom počastil 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.
Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Koncerti – kulturno-umetniški program
Če ste se želeli sprehoditi in uživati v mirnem ljubljanskem večeru, so vam Prismojeni profesorji bluesa zanesljivo že prekrižali načrte s svojo neprekinjeno turnejo, ki traja vse od leta 2014. Potem pa je prišel Covid-19 ter načrte prekrižal Prismojencem. Koncert ob izidu plošče Prismojeni? v Kinu Šiška so morali fantje trikrat prestaviti. Z rastočim obupom so čakali na svoj trenutek slave pod žarometi… In ga po dolgem letu in pol le dočakali! Koncert so v četrto izpeljali 24. 9. na letnem odru SiTi Teatra, kjer so svoj tretji studijski album in prvi v slovenščini premierno predstavili v celoti. To je bil tudi prvi stoječi koncert na tem prizorišču. Na odru se jim je pridružil prijatelj in igralec Nejc Jezernik.
Če ste se želeli sprehoditi in uživati v mirnem ljubljanskem večeru, so vam Prismojeni profesorji bluesa zanesljivo že prekrižali načrte s svojo neprekinjeno turnejo, ki traja vse od leta 2014. Potem pa je prišel Covid-19 ter načrte prekrižal Prismojencem. Koncert ob izidu plošče Prismojeni? v Kinu Šiška so morali fantje trikrat prestaviti. Z rastočim obupom so čakali na svoj trenutek slave pod žarometi… In ga po dolgem letu in pol le dočakali! Koncert so v četrto izpeljali 24. 9. na letnem odru SiTi Teatra, kjer so svoj tretji studijski album in prvi v slovenščini premierno predstavili v celoti. To je bil tudi prvi stoječi koncert na tem prizorišču. Na odru se jim je pridružil prijatelj in igralec Nejc Jezernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Radlje.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Radlje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.
Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Cerknica.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Cerknica.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Zgrabi zvok zasedbe, ki jo sestavljajo člani Poletne jazz šole Zgrabi zvok.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Zgrabi zvok zasedbe, ki jo sestavljajo člani Poletne jazz šole Zgrabi zvok.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Kristijan Krajnčan (r. 1986) je priznani jazzovski bobnar, skladatelj in violončelist. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pomembnimi glasbeniki in ansambli: Tarek Yamani Trio, Kaja Draksler Acropolis Quintet, Anton Goudsmit & The Ploctones, Big Band RTV Slovenija, Big Band Stageband, Anneguus Teerhuis Trio, Sri Hanuraga Trio, dumiTrio, Marzio Scholten Hologram Quintet in Mads Vinding. Iz igranja na bobne je diplomiral na Konservatoriju Princa Clausa na Nizozemskem, kjer sta bila njegova mentorja Ralph Peterson in Owen Hart. Tokrat bo na sporedu koncert njegove zasedbe Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, ki jo sestavljajo Kristijan Krajnčan (bobni), Črt Remic (saksofon), Primož Fleischman (saksofon), Kaja Draksler (klavir), Aleš Avbelj (bas) in Lojze Krajnčan (EWI).
Kristijan Krajnčan (r. 1986) je priznani jazzovski bobnar, skladatelj in violončelist. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pomembnimi glasbeniki in ansambli: Tarek Yamani Trio, Kaja Draksler Acropolis Quintet, Anton Goudsmit & The Ploctones, Big Band RTV Slovenija, Big Band Stageband, Anneguus Teerhuis Trio, Sri Hanuraga Trio, dumiTrio, Marzio Scholten Hologram Quintet in Mads Vinding. Iz igranja na bobne je diplomiral na Konservatoriju Princa Clausa na Nizozemskem, kjer sta bila njegova mentorja Ralph Peterson in Owen Hart. Tokrat bo na sporedu koncert njegove zasedbe Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, ki jo sestavljajo Kristijan Krajnčan (bobni), Črt Remic (saksofon), Primož Fleischman (saksofon), Kaja Draksler (klavir), Aleš Avbelj (bas) in Lojze Krajnčan (EWI).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladi trobentač Anej Gorenjak, ki niza odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall leta 2023. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe izbranega stavka iz Koncerta za trobento J. Nerude, Koncertne etude A. Goedicka in manj znanega dela The Debutante, H. Clarka. Na nastopu ga je spremljala pianista Špela Horvat Gönc.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladi trobentač Anej Gorenjak, ki niza odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall leta 2023. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe izbranega stavka iz Koncerta za trobento J. Nerude, Koncertne etude A. Goedicka in manj znanega dela The Debutante, H. Clarka. Na nastopu ga je spremljala pianista Špela Horvat Gönc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na otvoritvenem večeru 25. Noči v stari Ljubljani se je pred Magistratom predstavila sveža glasbena naveza, ki jo sestavlja skupina akademsko izobraženih slovenskih in kubanskih glasbenikov. Udejstvovanje njenih posameznikov lahko zasledimo v raznovrstnih domačih in tujih glasbenih projektih, s sodelovanje v tem projektu pa je obrodilo nov sad, ki mu pravijo Šalša. Gre za glasbo, ki ponuja mešanico različnih stilov kubanske glasbe kot so: son montuno, guajira, salsa, mozambique, rumbá, danzón, bolero idr....Plesni ritmi, ki jih združujejo tolkala, klaviatura, trobenti in pozavna ob spremljavi večglasnega petja in zanimive vokalne improvizacije, poslušalcem pričarajo edinstven večer kubanske glasbe.
Na otvoritvenem večeru 25. Noči v stari Ljubljani se je pred Magistratom predstavila sveža glasbena naveza, ki jo sestavlja skupina akademsko izobraženih slovenskih in kubanskih glasbenikov. Udejstvovanje njenih posameznikov lahko zasledimo v raznovrstnih domačih in tujih glasbenih projektih, s sodelovanje v tem projektu pa je obrodilo nov sad, ki mu pravijo Šalša. Gre za glasbo, ki ponuja mešanico različnih stilov kubanske glasbe kot so: son montuno, guajira, salsa, mozambique, rumbá, danzón, bolero idr....Plesni ritmi, ki jih združujejo tolkala, klaviatura, trobenti in pozavna ob spremljavi večglasnega petja in zanimive vokalne improvizacije, poslušalcem pričarajo edinstven večer kubanske glasbe.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Iz Studia 14 Radia Slovenija boste spremljali koncert sodobne jazzovske glasbe, ki je nastala pod skladateljskimi peresi Tadeja Tomšiča (Catch the Buzz, Just in Case), Steva Klinka (The Crawl, Already Blues, Way low down, Melancholia, On our Way, For the sleeping swallows, Struttin' some stuff, Iskre), Georgia Famea (Yeh, Yeh), Richarda Rodgersa (My romance) Kasperja Bronisslava (Hilili) in drugih. Big bandu RTV Slovenija bo dirigiral Tadej Tomšič, ki od leta 1997 deluje v tem jazzovskem ansamblu kot solist saksofonist, v zadnjih letih pa tudi kot dirigent.
Iz Studia 14 Radia Slovenija boste spremljali koncert sodobne jazzovske glasbe, ki je nastala pod skladateljskimi peresi Tadeja Tomšiča (Catch the Buzz, Just in Case), Steva Klinka (The Crawl, Already Blues, Way low down, Melancholia, On our Way, For the sleeping swallows, Struttin' some stuff, Iskre), Georgia Famea (Yeh, Yeh), Richarda Rodgersa (My romance) Kasperja Bronisslava (Hilili) in drugih. Big bandu RTV Slovenija bo dirigiral Tadej Tomšič, ki od leta 1997 deluje v tem jazzovskem ansamblu kot solist saksofonist, v zadnjih letih pa tudi kot dirigent.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste priljubljene arije iz Puccinijeve opere Tosca v priredbi za saksofon in simfonični orkester. Zanimivo priredbo je prav za slovenskega saksofonista Andreja Omejca napisal japonski skladatelj Yasuhide Ito in jo naslovil Toscin poljub.
Spremljali boste priljubljene arije iz Puccinijeve opere Tosca v priredbi za saksofon in simfonični orkester. Zanimivo priredbo je prav za slovenskega saksofonista Andreja Omejca napisal japonski skladatelj Yasuhide Ito in jo naslovil Toscin poljub.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Nejc Kamplet se uči klavir že od petega leta. Leta 2013 je maturiral v razredu Saše Gerželj Donaldson, lani pa tudi na Drugi gimnaziji v Mariboru. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V času študija v Gradcu je prejel nagrade na sedmih mednarodnih tekmovanjih. V TV studiu smo posneli njegovo odlično izvedbo Allegra maestosa iz Sonate št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Nejc Kamplet se uči klavir že od petega leta. Leta 2013 je maturiral v razredu Saše Gerželj Donaldson, lani pa tudi na Drugi gimnaziji v Mariboru. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V času študija v Gradcu je prejel nagrade na sedmih mednarodnih tekmovanjih. V TV studiu smo posneli njegovo odlično izvedbo Allegra maestosa iz Sonate št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je v počastitev 100. obletnice ustanovitve konservatorija v Ljubljani priredil slavnostni koncert. Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, ki je na Slovenskem prvi ponudil pridobivanje poklicnega znanja glasbe in baleta. Tako se je začela vzgoja glasbenih profesionalcev, pevcev, instrumentalistov, skladateljev in pedagogov. Na slavnostnem koncertu je nastopilo več kot 400 dijakov konservatorija, pa tudi pihalni, godalni in simfonični orkester ter zbor, big band in plesalci konservatorija. Na sporedu je bila slovenska glasba skladateljev Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta, Marjana Kozine in Tineta Beca. Režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je v počastitev 100. obletnice ustanovitve konservatorija v Ljubljani priredil slavnostni koncert. Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, ki je na Slovenskem prvi ponudil pridobivanje poklicnega znanja glasbe in baleta. Tako se je začela vzgoja glasbenih profesionalcev, pevcev, instrumentalistov, skladateljev in pedagogov. Na slavnostnem koncertu je nastopilo več kot 400 dijakov konservatorija, pa tudi pihalni, godalni in simfonični orkester ter zbor, big band in plesalci konservatorija. Na sporedu je bila slovenska glasba skladateljev Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta, Marjana Kozine in Tineta Beca. Režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta, kjer sta kot solista z ansamblom nastopila priznana pianista: Emil Spanyi (Madžarska) in David Gazarov (Nemčija). Ob spremljavi basista Maria Mavrina (Hrvaška) in bobnarja Christopha Brasa (Francija) sta predstavila zanimiv program jazzovske glasbe skladateljev Oskarja Petersona, Paula Desmonda, Harolda Arlena, Bobbyja Troupa, Tootsa Tielemansa in Charlija Parkerja. Posnetek je nastal v kranjskem Letnem gledališču Khislstein. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta, kjer sta kot solista z ansamblom nastopila priznana pianista: Emil Spanyi (Madžarska) in David Gazarov (Nemčija). Ob spremljavi basista Maria Mavrina (Hrvaška) in bobnarja Christopha Brasa (Francija) sta predstavila zanimiv program jazzovske glasbe skladateljev Oskarja Petersona, Paula Desmonda, Harolda Arlena, Bobbyja Troupa, Tootsa Tielemansa in Charlija Parkerja. Posnetek je nastal v kranjskem Letnem gledališču Khislstein. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta ob otvoritvi 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopili so simfonični orkester in zbor SNG Maribor ter odlični solisti Mariborske opere, ki so obiskovalce na Kongresnem trgu razveselili z izvedbami opernih klasik. Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Martin Sušnik in Jaki Jurgec so nastopili pod suverenim dirigentskim vodstvom Simona Krečiča.
Spremljali boste posnetek koncerta ob otvoritvi 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopili so simfonični orkester in zbor SNG Maribor ter odlični solisti Mariborske opere, ki so obiskovalce na Kongresnem trgu razveselili z izvedbami opernih klasik. Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Martin Sušnik in Jaki Jurgec so nastopili pod suverenim dirigentskim vodstvom Simona Krečiča.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija - Glasbena fuzija svobodnega pristopa Big Band Rtv Slovenija je v okviru koncertnega cikla za glasbene sladokusce BigBand@SiTi, ki sta ga v sezoni 2015/16 pripravljala Big Band Rtv Slovenija in Siti Teater BTC, gostil izjemnega vsestranskega glasbenika in multiinštrumentalista Boštjana Gombača. Program, ki je na koncertu v veliki večini doživel krstno izvedbo, je avtorsko delo dirigenta in skladatelja, Lojzeta Krajnčana in Boštjana Gombača. Za priredbe je poleg Krajnčana poskrbel tudi Aleš Avbelj. Režija: Nikolaj Vodošek
Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija - Glasbena fuzija svobodnega pristopa Big Band Rtv Slovenija je v okviru koncertnega cikla za glasbene sladokusce BigBand@SiTi, ki sta ga v sezoni 2015/16 pripravljala Big Band Rtv Slovenija in Siti Teater BTC, gostil izjemnega vsestranskega glasbenika in multiinštrumentalista Boštjana Gombača. Program, ki je na koncertu v veliki večini doživel krstno izvedbo, je avtorsko delo dirigenta in skladatelja, Lojzeta Krajnčana in Boštjana Gombača. Za priredbe je poleg Krajnčana poskrbel tudi Aleš Avbelj. Režija: Nikolaj Vodošek
Koncerti – kulturno-umetniški program
Artbeaters sestavljajo štirje mladi, v tujini izobraženi jazzovski glasbeniki: Peter Ugrin (violina), Aleš Ogrin (klaviature), Jan Gregorka (električni bas) in Anže Žurbi (bobni). Ansambel v svojem repertoarju združuje vplive tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga, pa tudi sodobni funk, reggae, drum'n'bas, house, afro beat in jazz rock. Njihovo avtorsko glasbo bi najbolje opisali kot fusion jazz, zlitje različnih glasbenih slogov s poudarkom na glavnem elementu jazza – improvizaciji. K njihovemu izvirnemu zvoku veliko prispeva violina, ki je med jazzovskimi zasedbami redko glasbilo. Zasedba je maja 2012 v Romuniji zmagala na mednarodnem jazzovskem tekmovanju (6th International Jazz Competition), na katerem je sodelovalo 170 glasbenih skupin z vsega sveta. Predvajali bodo posnetek, ki je nastal v slikovitem ambientu starega mestnega jedra Kranja. Urednik oddaje: Daniel Celarec.
Artbeaters sestavljajo štirje mladi, v tujini izobraženi jazzovski glasbeniki: Peter Ugrin (violina), Aleš Ogrin (klaviature), Jan Gregorka (električni bas) in Anže Žurbi (bobni). Ansambel v svojem repertoarju združuje vplive tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga, pa tudi sodobni funk, reggae, drum'n'bas, house, afro beat in jazz rock. Njihovo avtorsko glasbo bi najbolje opisali kot fusion jazz, zlitje različnih glasbenih slogov s poudarkom na glavnem elementu jazza – improvizaciji. K njihovemu izvirnemu zvoku veliko prispeva violina, ki je med jazzovskimi zasedbami redko glasbilo. Zasedba je maja 2012 v Romuniji zmagala na mednarodnem jazzovskem tekmovanju (6th International Jazz Competition), na katerem je sodelovalo 170 glasbenih skupin z vsega sveta. Predvajali bodo posnetek, ki je nastal v slikovitem ambientu starega mestnega jedra Kranja. Urednik oddaje: Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane, ki je potekal na slikovitem Kongresnem trgu v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Mestne občine Ljubljana. Na sporedu so bile priljubljene simfonične uverture in operne arije. Pod taktirko Simona Krečiča sta solista Janez Lotrič in Mihaela Komočar s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavila odlomke iz oper Gorenjski slavček, Rusalka, La Boheme, Fidelio, Cavalleria rusticana, Hoffmanove pripovedke, Turandot, Traviata in drugih. Posnetek koncerta je pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Spremljali boste posnetek koncerta ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane, ki je potekal na slikovitem Kongresnem trgu v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Mestne občine Ljubljana. Na sporedu so bile priljubljene simfonične uverture in operne arije. Pod taktirko Simona Krečiča sta solista Janez Lotrič in Mihaela Komočar s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavila odlomke iz oper Gorenjski slavček, Rusalka, La Boheme, Fidelio, Cavalleria rusticana, Hoffmanove pripovedke, Turandot, Traviata in drugih. Posnetek koncerta je pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Policijski orkester ni samo protokolarni orkester Republike Slovenije, temveč glasbeni sestav, ki izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter narodno-zabavne glasbe. V oddaji orkester predstavlja odmev sedmih desetletij svojega delovanja, od jazzovske in zabavne glasbe do koračnic. Solista Nina Strnad in Primož Fleischman, dirigent Nejc Bečan, urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Policijski orkester ni samo protokolarni orkester Republike Slovenije, temveč glasbeni sestav, ki izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter narodno-zabavne glasbe. V oddaji orkester predstavlja odmev sedmih desetletij svojega delovanja, od jazzovske in zabavne glasbe do koračnic. Solista Nina Strnad in Primož Fleischman, dirigent Nejc Bečan, urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu Televizije Slovenija so se predstavili izbrani mladi glasbeniki, ki izkazujejo izjemne uspehe in dosežke. Violinistka Patricija Avšič opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Izjemne uspehe na mednarodnih tekmovanjih niza tudi trobentač Anej Gorenjak. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall. Študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic je na glasbeni poti osvojil več kot 24 najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je dosegel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Posnetek zaključuje izjemni projekt, mladinski saksofonski orkester SOS Junior. Združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije, njihov idejni oče in vodja je Lev Pupis. Spremljali boste lahko raznolike izvedbe znanih in manj znanih del od klasicističnega do sodobnejšega časa.
V studiu Televizije Slovenija so se predstavili izbrani mladi glasbeniki, ki izkazujejo izjemne uspehe in dosežke. Violinistka Patricija Avšič opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Izjemne uspehe na mednarodnih tekmovanjih niza tudi trobentač Anej Gorenjak. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall. Študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic je na glasbeni poti osvojil več kot 24 najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je dosegel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Posnetek zaključuje izjemni projekt, mladinski saksofonski orkester SOS Junior. Združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije, njihov idejni oče in vodja je Lev Pupis. Spremljali boste lahko raznolike izvedbe znanih in manj znanih del od klasicističnega do sodobnejšega časa.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Gre za televizijsko studijsko vizualizacijo koncerta, v kateri se kot avtorji glasbe predstavljajo člani Big banda RTV Slovenija. Zvočno in slogovno raznolike skladbe bodo tako predstavili David Jarh, Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Adam Klemm, Blaž Trček, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič. Posnetke glasbe bogatijo pogovori z avtorji skladb. Dirigent je Tadej Tomšič, kot posebni gost nastopa Jure Mastnak. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Gre za televizijsko studijsko vizualizacijo koncerta, v kateri se kot avtorji glasbe predstavljajo člani Big banda RTV Slovenija. Zvočno in slogovno raznolike skladbe bodo tako predstavili David Jarh, Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Adam Klemm, Blaž Trček, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič. Posnetke glasbe bogatijo pogovori z avtorji skladb. Dirigent je Tadej Tomšič, kot posebni gost nastopa Jure Mastnak. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oddajo sestavlja izbor arhivskih posnetkov s koncertnimi izvedbami del iz opusa skladatelja, dirigenta in profesorja Damijana Močnika. Njegove kompozicije spadajo med najpogosteje izvajana slovenska zborovska dela, izvajajo pa jih tudi drugod po svetu. Opus poleg zborovske glasbe obsega obsežna vokalno-instrumentalna dela in vsebuje bogat preplet ritmičnih, melodičnih in harmoničnih idej in vplivov. Tokratni glasbeni izbor predstavljajo različne zborovske zasedbe iz Slovenije.
Oddajo sestavlja izbor arhivskih posnetkov s koncertnimi izvedbami del iz opusa skladatelja, dirigenta in profesorja Damijana Močnika. Njegove kompozicije spadajo med najpogosteje izvajana slovenska zborovska dela, izvajajo pa jih tudi drugod po svetu. Opus poleg zborovske glasbe obsega obsežna vokalno-instrumentalna dela in vsebuje bogat preplet ritmičnih, melodičnih in harmoničnih idej in vplivov. Tokratni glasbeni izbor predstavljajo različne zborovske zasedbe iz Slovenije.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, posvečenega letnim časom. Umetniški vodja projekta Mate Bekavac je o zasnovi sporeda zapisal: »Je osebni poklon minljivosti. Na sporedu je kar nekaj skladb, ki so me na tak ali drugačen način zaznamovale v preteklosti.« Izvajalci so solisti Mate Bekavac (klarinet, duduk, turška piščal), Nuška Drašček (mezzosopran) in Aco Aleksander Bišćević (tenor), Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale in jazzovski trio (Jaka Pucihar, Jošt Lampret, Jože Bogolin). Letni časi zazvenijo v skladbah domačih skladateljev (Andrej Misson, Slavko Šuklar, Matija Krečič) in tujih (Astor Piazzolla, Peter Iljič Čajkovski, Barry Manilow). Režiser Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, posvečenega letnim časom. Umetniški vodja projekta Mate Bekavac je o zasnovi sporeda zapisal: »Je osebni poklon minljivosti. Na sporedu je kar nekaj skladb, ki so me na tak ali drugačen način zaznamovale v preteklosti.« Izvajalci so solisti Mate Bekavac (klarinet, duduk, turška piščal), Nuška Drašček (mezzosopran) in Aco Aleksander Bišćević (tenor), Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale in jazzovski trio (Jaka Pucihar, Jošt Lampret, Jože Bogolin). Letni časi zazvenijo v skladbah domačih skladateljev (Andrej Misson, Slavko Šuklar, Matija Krečič) in tujih (Astor Piazzolla, Peter Iljič Čajkovski, Barry Manilow). Režiser Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Andreja Zakonjšek Krt deluje kot koncertna in operna sopranistka. Po diplomi se je izpopolnjevala v koncertnem petju, od sezone 1996 pa se predstavlja kot solistka Opere SNG Maribor. Redno sodeluje tudi z Ljubljansko Opero, Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovenskim komornim zborom in drugimi. Delovala je tudi na področju baročne in sodobne glasbe z različnimi komornimi sestavi. Del njenega širokega izvajalskega področja predstavlja izbor arhivskih posnetkov z njenimi nastopi.
Andreja Zakonjšek Krt deluje kot koncertna in operna sopranistka. Po diplomi se je izpopolnjevala v koncertnem petju, od sezone 1996 pa se predstavlja kot solistka Opere SNG Maribor. Redno sodeluje tudi z Ljubljansko Opero, Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovenskim komornim zborom in drugimi. Delovala je tudi na področju baročne in sodobne glasbe z različnimi komornimi sestavi. Del njenega širokega izvajalskega področja predstavlja izbor arhivskih posnetkov z njenimi nastopi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Studijski televizijski koncert ob 60-letnici Lojzeta Krajnčana. Skladatelj, dirigent in trombonist Lojze Krajnčan (roj. 1961) je svojo pot v Big bandu RTV Slovenija začel kot trombonist, nadaljeval kot dirigent in prireditelj, pozneje pa je opravljal tudi delo umetniškega vodje Big banda RTV Slovenija. V letih delovanja v tem orkestru je sodeloval na številnih snemanjih, v televizijskih in radijskih oddajah in nastopal z mnogimi vrhunskimi glasbeniki, domačimi in tujimi. Za svoj Slavnostni koncert je povabil k sodelovanju glasbenike, s katerimi je uspešno sodeloval v zadnjih letih, z njim bodo nastopili: Teo Collori (kitara), Žigan Krajnčan (vokal, ples), Kristijan Krajnčan (bobni), Marko Črnčec (klavir), Uroš Perić (vokal, klavir), Renato Chicco (orgle Hammond), Alex Sipiagin (trobenta) in Ana Bezjak (vokal). Režija Aleksander Šmuc, redaktorica Meta Česnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Studijski televizijski koncert ob 60-letnici Lojzeta Krajnčana. Skladatelj, dirigent in trombonist Lojze Krajnčan (roj. 1961) je svojo pot v Big bandu RTV Slovenija začel kot trombonist, nadaljeval kot dirigent in prireditelj, pozneje pa je opravljal tudi delo umetniškega vodje Big banda RTV Slovenija. V letih delovanja v tem orkestru je sodeloval na številnih snemanjih, v televizijskih in radijskih oddajah in nastopal z mnogimi vrhunskimi glasbeniki, domačimi in tujimi. Za svoj Slavnostni koncert je povabil k sodelovanju glasbenike, s katerimi je uspešno sodeloval v zadnjih letih, z njim bodo nastopili: Teo Collori (kitara), Žigan Krajnčan (vokal, ples), Kristijan Krajnčan (bobni), Marko Črnčec (klavir), Uroš Perić (vokal, klavir), Renato Chicco (orgle Hammond), Alex Sipiagin (trobenta) in Ana Bezjak (vokal). Režija Aleksander Šmuc, redaktorica Meta Česnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vrhunski čelist slovenskega rodu Luka Šulić (znan kot član dua 2Cellos) je za violončelo priredil temo iz filma Schindlerjev seznam. Odlično, ganljivo izvedbo je posnel z Zagrebškimi solisti. Luka Šulić je Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj podaril pravice za predvajanje posnetka.
Vrhunski čelist slovenskega rodu Luka Šulić (znan kot član dua 2Cellos) je za violončelo priredil temo iz filma Schindlerjev seznam. Odlično, ganljivo izvedbo je posnel z Zagrebškimi solisti. Luka Šulić je Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj podaril pravice za predvajanje posnetka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko ob vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi cerkvi Sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko ob vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi cerkvi Sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vabljeni k ogledu.
Vabljeni k ogledu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Božič po ameriško z Otom Pestnerjem - Slavnostni koncert s tujimi gosti Santa Claus is coming, Let it snow in Have yourself a merry little Christmas - ameriške božične pesmi lahko tudi pri nas pričarajo praznično vzdušje.
Božič po ameriško z Otom Pestnerjem - Slavnostni koncert s tujimi gosti Santa Claus is coming, Let it snow in Have yourself a merry little Christmas - ameriške božične pesmi lahko tudi pri nas pričarajo praznično vzdušje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu smo z našimi simfoniki in dirigentom En Shaom posneli vizualizacije zimzelenih uspešnic iz zakladnice simfonične glasbe: Uverturo k Figarovi svatbi, Variacijo št. XVIII. na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, Cvetlični valček, Prihod kraljice iz Sabe, Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana, Uverturo Ruslan in Ljudmila, Adagio iz Špartaka, Zimo iz Štirih letnih časov in znameniti Can-Can. Program so zasnovali Danica Dolinar, Daniel Celarec in Maja Kojc, režiser Primož Zevnik.
V studiu smo z našimi simfoniki in dirigentom En Shaom posneli vizualizacije zimzelenih uspešnic iz zakladnice simfonične glasbe: Uverturo k Figarovi svatbi, Variacijo št. XVIII. na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, Cvetlični valček, Prihod kraljice iz Sabe, Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana, Uverturo Ruslan in Ljudmila, Adagio iz Špartaka, Zimo iz Štirih letnih časov in znameniti Can-Can. Program so zasnovali Danica Dolinar, Daniel Celarec in Maja Kojc, režiser Primož Zevnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Trio Evterpa sestavljajo uveljavljeni mladi glasbeniki: Eva Jensterle (flavta), Jan Gričar (saksofon) in Tomaž Hostnik (klavir). Glasbeniki so večkratni nagrajenci z državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, ime tria pa so si nadeli po muzi glasbe Evterpi. Zasedba je nastala leta 2008 pod mentorstvom prof. Lize Hawlina Prešiček in uspešno nastopila na različnih prireditvah. Mladi glasbeniki bodo predstavili raznolik spored glasbe skladateljev Milka Lazarja (Zakotne pesmi za flavto, saksofon in klavir), Charlesa Koechlina (Epitaf za Jean Harlow), Armanda Ghidonija (Classical fugue goes jazz) in Johannesa Brahmsa (Madžarski ples št. 1).
Trio Evterpa sestavljajo uveljavljeni mladi glasbeniki: Eva Jensterle (flavta), Jan Gričar (saksofon) in Tomaž Hostnik (klavir). Glasbeniki so večkratni nagrajenci z državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, ime tria pa so si nadeli po muzi glasbe Evterpi. Zasedba je nastala leta 2008 pod mentorstvom prof. Lize Hawlina Prešiček in uspešno nastopila na različnih prireditvah. Mladi glasbeniki bodo predstavili raznolik spored glasbe skladateljev Milka Lazarja (Zakotne pesmi za flavto, saksofon in klavir), Charlesa Koechlina (Epitaf za Jean Harlow), Armanda Ghidonija (Classical fugue goes jazz) in Johannesa Brahmsa (Madžarski ples št. 1).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Filmska glasba ni iznajdba zvočnega filma. Že v obdobju nemega filma so skladatelji pisali popolne filmske partiture za velike orkestre. Glasbo so izvajali v kinodvoranah v živo, vendar so si tako glasbeno spremljavo lahko privoščile le velike kinodvorane. Revnejši kinematografi so najemali pianiste, ki so svoje branje filmskih partitur radi začinili z venčki opernih melodij in popevk, tako da je bilo njihovo izvajanje močno oddaljeno od izvirnih filmskih partitur. Simfonični orkester RTV Slovenija se je predstavil z gala koncertom filmske glasbe, tokrat pod taktirko Helmuta Imiga, enega najpomembnejših nemških specialistov za filmsko glasbo. S simfoniki in Big bandom RTV Slovenija, je izvedel program melodij iz kultnih filmov, kot so Vojna zvezd, Gladiator, Gospodar prstanov, Misija nemogoče, program pa je zaznamovala tudi prva izvedba suite Alda Kumarja, ki jo je napisal za slovenski film Pod njenim oknom.
Filmska glasba ni iznajdba zvočnega filma. Že v obdobju nemega filma so skladatelji pisali popolne filmske partiture za velike orkestre. Glasbo so izvajali v kinodvoranah v živo, vendar so si tako glasbeno spremljavo lahko privoščile le velike kinodvorane. Revnejši kinematografi so najemali pianiste, ki so svoje branje filmskih partitur radi začinili z venčki opernih melodij in popevk, tako da je bilo njihovo izvajanje močno oddaljeno od izvirnih filmskih partitur. Simfonični orkester RTV Slovenija se je predstavil z gala koncertom filmske glasbe, tokrat pod taktirko Helmuta Imiga, enega najpomembnejših nemških specialistov za filmsko glasbo. S simfoniki in Big bandom RTV Slovenija, je izvedel program melodij iz kultnih filmov, kot so Vojna zvezd, Gladiator, Gospodar prstanov, Misija nemogoče, program pa je zaznamovala tudi prva izvedba suite Alda Kumarja, ki jo je napisal za slovenski film Pod njenim oknom.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji ene najbolj priljubljenih skladb iz zakladnice klasične glasbe, Zime iz Štirih letnih časov Antonija Vivaldija. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo pod taktirko šefa dirigenta zaigral njegov koncertni mojster, nadarjeni mladi violinist Benjamin Ziervogel. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Primož Zevnik.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji ene najbolj priljubljenih skladb iz zakladnice klasične glasbe, Zime iz Štirih letnih časov Antonija Vivaldija. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo pod taktirko šefa dirigenta zaigral njegov koncertni mojster, nadarjeni mladi violinist Benjamin Ziervogel. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Primož Zevnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite nagovoru Janoša Kerna na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, ki je bil 18. junija 2021 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Prisluhnite nagovoru Janoša Kerna na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, ki je bil 18. junija 2021 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi ples Edwarda Griega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi ples Edwarda Griega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladatelj Vito Žuraj spada med prepoznavne in uveljavljene glasbene ustvarjalce današnjega časa. Zadnja leta je dejaven in cenjen avtor glasbe v Nemčiji, njegova dela pa v svoje sporede uvrščajo glasbene zasedbe po vsem svetu. Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom katalonskega dirigenta Francesca Prata je pripravil izvedbo njegovega dela z naslovom Stand Up.
Skladatelj Vito Žuraj spada med prepoznavne in uveljavljene glasbene ustvarjalce današnjega časa. Zadnja leta je dejaven in cenjen avtor glasbe v Nemčiji, njegova dela pa v svoje sporede uvrščajo glasbene zasedbe po vsem svetu. Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom katalonskega dirigenta Francesca Prata je pripravil izvedbo njegovega dela z naslovom Stand Up.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na otvoritvenem koncertu 34. Slovenskih glasbenih dnevov sta nastopila Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Predstavljajo vam posnetek zanimivega koncerta slovenske glasbe, ki je potekal v zvokih glasbe Matije Bravničarja (Hymnus slavicus), Antona Lajovica (Pesem jeseni, Davnina) ter Marjana Kozine (Na svoji zemlji). Koncert je potekal v duhu praznovanj 100. obletnice ustanovitve prve univerze v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-letnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Režiser je Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Na otvoritvenem koncertu 34. Slovenskih glasbenih dnevov sta nastopila Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Predstavljajo vam posnetek zanimivega koncerta slovenske glasbe, ki je potekal v zvokih glasbe Matije Bravničarja (Hymnus slavicus), Antona Lajovica (Pesem jeseni, Davnina) ter Marjana Kozine (Na svoji zemlji). Koncert je potekal v duhu praznovanj 100. obletnice ustanovitve prve univerze v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-letnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Režiser je Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Skupine festival Brežice 2006 je v slikovitem Posavskem muzeju Brežice potekal zanimiv koncert glasbe Antonia Vivaldija (1678–1741), na katerem sta nastopila italijanski ansambel Orchestra Barocca di Bologna in priznani slovenski zbor Viva Brežice. Zbor se je do današnjega dne kalil na mnogih tekmovanjih, koncertnih turnejah, prireditvah in samostojnih koncertih. Njegov repertoar obsega bogat razpon glasbene literature, od sakralnih do posvetnih skladb najrazličnejših stilnih obdobij ter skladbe iz jazzovske pop literature. Posebno pozornost posveča slovenski ljudski pesmi, na koncertu pa je zbor ob spremljavi italijanskega ansambla predstavil tudi Vivaldijevi deli: Koncert za dve oboi in Gloria. Koncert uvaja zanimiv uvod moderatorke Tanje Postružnik, redaktor posnetka in scenarist Daniel Celarec.
V okviru Skupine festival Brežice 2006 je v slikovitem Posavskem muzeju Brežice potekal zanimiv koncert glasbe Antonia Vivaldija (1678–1741), na katerem sta nastopila italijanski ansambel Orchestra Barocca di Bologna in priznani slovenski zbor Viva Brežice. Zbor se je do današnjega dne kalil na mnogih tekmovanjih, koncertnih turnejah, prireditvah in samostojnih koncertih. Njegov repertoar obsega bogat razpon glasbene literature, od sakralnih do posvetnih skladb najrazličnejših stilnih obdobij ter skladbe iz jazzovske pop literature. Posebno pozornost posveča slovenski ljudski pesmi, na koncertu pa je zbor ob spremljavi italijanskega ansambla predstavil tudi Vivaldijevi deli: Koncert za dve oboi in Gloria. Koncert uvaja zanimiv uvod moderatorke Tanje Postružnik, redaktor posnetka in scenarist Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši okolici in zamejstvu. Na festivalu je med drugim nastopil Big band Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada in izvedel zanimiv program, v katerem so se predstavili solisti: Jaka Janežič (saksofon), Tomaž Zlobko (saksofon), Aleš Ogrin (klavir), Gašper Kržmanc (kitara), Vanja Ivanković (flavta), Klemen Krajc (kontrabas, bas kitara) in Rudolf Strnad (vokal ter solo na trobenti).
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši okolici in zamejstvu. Na festivalu je med drugim nastopil Big band Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada in izvedel zanimiv program, v katerem so se predstavili solisti: Jaka Janežič (saksofon), Tomaž Zlobko (saksofon), Aleš Ogrin (klavir), Gašper Kržmanc (kitara), Vanja Ivanković (flavta), Klemen Krajc (kontrabas, bas kitara) in Rudolf Strnad (vokal ter solo na trobenti).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni jeseni, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni jeseni, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
Koncerti – kulturno-umetniški program
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Uvodni koncert je predstavil glasbo v izvedbi ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Tamara Gombač, Petra Gačnik Greblo, Sebastian Bertoncelj, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Izak Hudnik, Jaka Trilar, Tanja Babnik, Martin Sikur in Igor Mitrović. Ansambel je ponudil občuteno izvedbo skladbe Bachianas Brasilieras št. 1 Heitorja Ville-Lobosa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Uvodni koncert je predstavil glasbo v izvedbi ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Tamara Gombač, Petra Gačnik Greblo, Sebastian Bertoncelj, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Izak Hudnik, Jaka Trilar, Tanja Babnik, Martin Sikur in Igor Mitrović. Ansambel je ponudil občuteno izvedbo skladbe Bachianas Brasilieras št. 1 Heitorja Ville-Lobosa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vrhunec 1. Mednarodnega simpozija o skladatelju Marjanu Kozini leta 2001 je bila uprizoritev koncertne izvedbe njegove operete Majda. Nov libreto je napisal dr. Igor Grdina, pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja pa so jo izvedli Simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine in pevci: Marjetka Podgoršek Horžen, Ursula Langmayr, Irena Akweley Yebuah, Saša Ivaci, Robert Vrčon, Marjan Trček in Milivoj Juras.
Vrhunec 1. Mednarodnega simpozija o skladatelju Marjanu Kozini leta 2001 je bila uprizoritev koncertne izvedbe njegove operete Majda. Nov libreto je napisal dr. Igor Grdina, pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja pa so jo izvedli Simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine in pevci: Marjetka Podgoršek Horžen, Ursula Langmayr, Irena Akweley Yebuah, Saša Ivaci, Robert Vrčon, Marjan Trček in Milivoj Juras.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vlado Kreslin že sedemindvajset let v ljubljanskem Cankarjevem domu prireja tradicionalne decembrske koncerte. Na zadnjem, že 68. v vrsti vseh, je z Malimi bogovi, Beltinško bando in svojo zvesto publiko potoval skozi svoje štiridesetletno glasbeno in pesniško ustvarjanje. Njegova avtorska glasba in samosvoje priredbe ljudskih pesmi ter interpretacije, so kot vedno ustvarile izjemno ozračje med občinstvom, ki sta ga dodatno požlahtnila njegov 90 letni oče Milan in gostja, irska pevka Mary Coughlan.
Vlado Kreslin že sedemindvajset let v ljubljanskem Cankarjevem domu prireja tradicionalne decembrske koncerte. Na zadnjem, že 68. v vrsti vseh, je z Malimi bogovi, Beltinško bando in svojo zvesto publiko potoval skozi svoje štiridesetletno glasbeno in pesniško ustvarjanje. Njegova avtorska glasba in samosvoje priredbe ljudskih pesmi ter interpretacije, so kot vedno ustvarile izjemno ozračje med občinstvom, ki sta ga dodatno požlahtnila njegov 90 letni oče Milan in gostja, irska pevka Mary Coughlan.
Koncerti – kulturno-umetniški program
F. Mendelssohn-Bartholdy je pri sedemnajstih letih napisal Uverturo, šestnajst let pozneje pa celotno delo k dramski igri Williama Shakespearja Sen kresne noči. Kresna noč, ki je za številne eden od najpomembnejših praznikov, ima čarobno moč, ki se ji ne morejo upreti niti protagonisti Shakespearjeve igre. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom odličnega Mateta Bekavca se bodo pri interpretaciji pridružili sopranistka Štefica Stipančević, mezzosopranistka Nuška Drašček in Komorni zbor Dekor ter igralec Blaž Šef.
F. Mendelssohn-Bartholdy je pri sedemnajstih letih napisal Uverturo, šestnajst let pozneje pa celotno delo k dramski igri Williama Shakespearja Sen kresne noči. Kresna noč, ki je za številne eden od najpomembnejših praznikov, ima čarobno moč, ki se ji ne morejo upreti niti protagonisti Shakespearjeve igre. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom odličnega Mateta Bekavca se bodo pri interpretaciji pridružili sopranistka Štefica Stipančević, mezzosopranistka Nuška Drašček in Komorni zbor Dekor ter igralec Blaž Šef.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela, Adagio v g-molu Tomasa Albinonija in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela, Adagio v g-molu Tomasa Albinonija in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Bobnar Ratko Divjak je z Big Bandom RTV Slovenija sodeloval več desetletij. Kot vodilni bobnar je z njim odigral vrsto koncertov in posnel številne skladbe. Med temi je velik del opusa Jožeta Privška, ki je zasedbo v tem času tudi vodil, zato bo zazvenel izbor aranžmajev Privškovega instrumentalnega džezovskega opusa.
Bobnar Ratko Divjak je z Big Bandom RTV Slovenija sodeloval več desetletij. Kot vodilni bobnar je z njim odigral vrsto koncertov in posnel številne skladbe. Med temi je velik del opusa Jožeta Privška, ki je zasedbo v tem času tudi vodil, zato bo zazvenel izbor aranžmajev Privškovega instrumentalnega džezovskega opusa.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Pod taktirko odličnega Mateta Bekavca jo spremlja Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je za uvod zaigral Uverturo v opero Beg iz Seraja istega skladatelja.
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Pod taktirko odličnega Mateta Bekavca jo spremlja Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je za uvod zaigral Uverturo v opero Beg iz Seraja istega skladatelja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek jubilejnega, 60. letnega koncerta Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije iz Slovenske filharmonije. Otroški zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec pripravil cikel slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča, ki so ga predstavili skupaj z glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem in Goranom Krmacem. Mladinski zbor je nastopil z noviteto skladatelja Ambroža Čopija, Od sanj modro nebo. Zaključek prireditve pa je združil oba zbora in člane simfoničnega orkestra v izvedbi pesmi Riba na topolu poje skladatelja Alda Kumarja.
Posnetek jubilejnega, 60. letnega koncerta Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije iz Slovenske filharmonije. Otroški zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec pripravil cikel slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča, ki so ga predstavili skupaj z glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem in Goranom Krmacem. Mladinski zbor je nastopil z noviteto skladatelja Ambroža Čopija, Od sanj modro nebo. Zaključek prireditve pa je združil oba zbora in člane simfoničnega orkestra v izvedbi pesmi Riba na topolu poje skladatelja Alda Kumarja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru nedeljskih koncertnih matinej se domači mladi glasbeniki predstavljajo v solistični vlogi ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Program koncertov je vedno sestavljen iz del znanih skladateljev klasicističnega sloga. Solist je bil tokrat mladi violončelist Primož Zalaznik, ki se je predstavil s Koncertom za violončelo in orkester Jospeha Haydna. Sicer glasbenik deluje tudi kot član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in različnih komornih zasedb. Orkester je poslušalcem ponudil še dve deli Ludwiga van Beethovna, Prometejevo uverturo in Simfonijo št. 2.
V okviru nedeljskih koncertnih matinej se domači mladi glasbeniki predstavljajo v solistični vlogi ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Program koncertov je vedno sestavljen iz del znanih skladateljev klasicističnega sloga. Solist je bil tokrat mladi violončelist Primož Zalaznik, ki se je predstavil s Koncertom za violončelo in orkester Jospeha Haydna. Sicer glasbenik deluje tudi kot član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in različnih komornih zasedb. Orkester je poslušalcem ponudil še dve deli Ludwiga van Beethovna, Prometejevo uverturo in Simfonijo št. 2.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ipavčevo operno delo Teharski plemiči je eno od največjih slovenskih opernih del 19. stoletja. S temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi je želel Ipavec ustvariti veliko nacionalno opero, kakršne so v njegovem času pisali tudi drugi slovanski narodi. Ustvaril je prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Celjska produkcija je pod pokroviteljstvom Društva ljubiteljev umetnosti Celje združila tako rekoč vse ustvarjalne sile v Celju, samo solistične vloge so prevzeli pevci od drugod: Andreja Zakonjšek, Barbara Sorč, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Janko Volčanšek. V predstavi nastopa še simfonični orkester pod vodstvom Simona Dvoršaka, srednješolski zbor, ki ga vodi Gregor Deleja, in ansambel plesalcev Goge Stefanovič Erjavec. Sceno je zasnoval študent arhitekture Matija Kovač, kostumi pa so delo Darje Vrebac.
Ipavčevo operno delo Teharski plemiči je eno od največjih slovenskih opernih del 19. stoletja. S temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi je želel Ipavec ustvariti veliko nacionalno opero, kakršne so v njegovem času pisali tudi drugi slovanski narodi. Ustvaril je prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Celjska produkcija je pod pokroviteljstvom Društva ljubiteljev umetnosti Celje združila tako rekoč vse ustvarjalne sile v Celju, samo solistične vloge so prevzeli pevci od drugod: Andreja Zakonjšek, Barbara Sorč, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Janko Volčanšek. V predstavi nastopa še simfonični orkester pod vodstvom Simona Dvoršaka, srednješolski zbor, ki ga vodi Gregor Deleja, in ansambel plesalcev Goge Stefanovič Erjavec. Sceno je zasnoval študent arhitekture Matija Kovač, kostumi pa so delo Darje Vrebac.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.
Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasbena oddaja
Glasbena oddaja
Koncerti – kulturno-umetniški program
En godec nam gode - koncert ob 40 letnici delovanja je naslovljen kot knjiga o Lojzetu Slaku, v kateri je Ivan Sivec opisal njegovo življenjsko zgodbo. Zgodbo legendarnega harmonikarja, atorja večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodje zasedbe. Kdo ne pozna skladb, ki so za vse čase zaznamovale slovensko glasbo in kulturo naroda, kot so V dolini tihi, Vaški zvon, Visoko nad oblaki, Po dekle, Mama, prihajam domov, Kadar srečam te, Srečno, mlada Slovenija, Ej prijatelj, Čebelar in mnoge druge, med njimi številne že ponarodele. Lojze Slak je zaznamoval slehernega Slovenca, njegove pesmi so zapisane v glasbene gene naroda, ki ga je vedno rad osrečeval in predstavljal doma in v tujini. S svojo glasbo je prepriča številne glasbene navdušence in poznavalce o čemer pričajo tudi številna priznanja, največje pa je tisto, ki ga v duši naroda postavlja na mesto Godca.
En godec nam gode - koncert ob 40 letnici delovanja je naslovljen kot knjiga o Lojzetu Slaku, v kateri je Ivan Sivec opisal njegovo življenjsko zgodbo. Zgodbo legendarnega harmonikarja, atorja večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodje zasedbe. Kdo ne pozna skladb, ki so za vse čase zaznamovale slovensko glasbo in kulturo naroda, kot so V dolini tihi, Vaški zvon, Visoko nad oblaki, Po dekle, Mama, prihajam domov, Kadar srečam te, Srečno, mlada Slovenija, Ej prijatelj, Čebelar in mnoge druge, med njimi številne že ponarodele. Lojze Slak je zaznamoval slehernega Slovenca, njegove pesmi so zapisane v glasbene gene naroda, ki ga je vedno rad osrečeval in predstavljal doma in v tujini. S svojo glasbo je prepriča številne glasbene navdušence in poznavalce o čemer pričajo tudi številna priznanja, največje pa je tisto, ki ga v duši naroda postavlja na mesto Godca.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert Melodije srca bo ljubljanska Opera gostila ob 30-letnici Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Praznovanje bo v znamenju operete, ki je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od 2. polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je bolj priljubljena od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti pa dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Tokrat bomo slišali odlomke iz operet: Melodije srca Janka Gregorca, Moč uniforme Hrabroslava Otmarja Vogriča, Stoji, stoji Ljubljanca Matije Bravničarja, Planinska roža Radovana Gobca in Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca.
Koncert Melodije srca bo ljubljanska Opera gostila ob 30-letnici Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Praznovanje bo v znamenju operete, ki je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od 2. polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je bolj priljubljena od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti pa dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Tokrat bomo slišali odlomke iz operet: Melodije srca Janka Gregorca, Moč uniforme Hrabroslava Otmarja Vogriča, Stoji, stoji Ljubljanca Matije Bravničarja, Planinska roža Radovana Gobca in Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste glasbo slovenskega skladatelja in violinista Matije Krečiča, posvečeno jeseni (Jesensko tiho), v izvedbi Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju. Umetnost muziciranja je tokrat predstavil z glasbilom duduk.
Spremljali boste glasbo slovenskega skladatelja in violinista Matije Krečiča, posvečeno jeseni (Jesensko tiho), v izvedbi Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju. Umetnost muziciranja je tokrat predstavil z glasbilom duduk.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji slovenskega pianista Alexandra Gadjieva. Gadjiev (r. 1994 v Gorici) je dobitnik najvišjih priznanj na številnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, predsednica žirije tega tekmovanja je bila Marta Argerich. Lepoto in virtuoznost svojega muziciranja bo Gadjiev predstavil z glasbo Chopina in Beethovna. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji slovenskega pianista Alexandra Gadjieva. Gadjiev (r. 1994 v Gorici) je dobitnik najvišjih priznanj na številnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, predsednica žirije tega tekmovanja je bila Marta Argerich. Lepoto in virtuoznost svojega muziciranja bo Gadjiev predstavil z glasbo Chopina in Beethovna. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu gradu Kromberk odmeval izjemen jazzovski koncert. Na njem je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiejem je potrdil sloves mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu gradu Kromberk odmeval izjemen jazzovski koncert. Na njem je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiejem je potrdil sloves mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Uživali boste v televizijski upodobitvi mladih glasbenih virtuozov, Bernarda Brizanija in Maja Gombač. Na sporedu bosta glasbena bisera - Labod iz Živalskega karnevala Camilla Saint Saënsa in odlomek iz Suite št.1. Johanna Sebastiana Bacha. Urednik Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Uživali boste v televizijski upodobitvi mladih glasbenih virtuozov, Bernarda Brizanija in Maja Gombač. Na sporedu bosta glasbena bisera - Labod iz Živalskega karnevala Camilla Saint Saënsa in odlomek iz Suite št.1. Johanna Sebastiana Bacha. Urednik Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek zaključnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih glasbenikov, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Predstavljamo posnetek koncerta Slovenskega mladinskega orkestra, ki je pod taktirko dirigenta Mitje Dragoliča igral priljubljeno glasbo Arniča, Šostakoviča, Andersona, Habeta in Adamiča. Režija Tomaž Švigelj.
Posnetek zaključnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih glasbenikov, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Predstavljamo posnetek koncerta Slovenskega mladinskega orkestra, ki je pod taktirko dirigenta Mitje Dragoliča igral priljubljeno glasbo Arniča, Šostakoviča, Andersona, Habeta in Adamiča. Režija Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod taktirko nekdanjega šefa dirigenta Davida de Villeers. Najprej boste spremljali Kratko vožnjo s hitrim strojem ameriškega skladatelja Johna Adamsa, eno največkrat izvajanih ameriških sodobnih del. Po skladbi Pacifik 231 francosko-švicarskega skladatelja Arthura Honeggerja (skladba ponazarja vožnjo 300-tonskega vlaka), bo na vrsti Vožnja skozi Moskvo Dmitrija Šostakoviča. Za konec koncerta bo sna sporedu koncert za rog Lojzeta Lebiča z naslovom Musica concertata za rog in orkester. Solist bo Boštjan Lipovšek.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod taktirko nekdanjega šefa dirigenta Davida de Villeers. Najprej boste spremljali Kratko vožnjo s hitrim strojem ameriškega skladatelja Johna Adamsa, eno največkrat izvajanih ameriških sodobnih del. Po skladbi Pacifik 231 francosko-švicarskega skladatelja Arthura Honeggerja (skladba ponazarja vožnjo 300-tonskega vlaka), bo na vrsti Vožnja skozi Moskvo Dmitrija Šostakoviča. Za konec koncerta bo sna sporedu koncert za rog Lojzeta Lebiča z naslovom Musica concertata za rog in orkester. Solist bo Boštjan Lipovšek.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladatelj, kitarist in pevec Mike Sponza je eden vodilnih evropskih ustvarjalcev na področju bluesa, soula in rock'n'rolla. Na glasbenem prizorišču deluje že dobrih 30 let. Leta 2014 je nastopil v enem od ljubljanskih jazzovskih klubov in razveselil občinstvo. Na koncertu so se mu pridružili zanimivi glasbeni gosti: Matej Kuželj (saksofon), Moreno Buttinar (bobni), Mauro Tolot (bas), Vid Jamnik (vibrafon), Primož Grašič (kitara), Lara Baruca (vokal) in Godalni kvartet (Mojca Rukavina, Ajda Kralj, Marjeta Škrjanc, Petra Gačnik Greblo).
Skladatelj, kitarist in pevec Mike Sponza je eden vodilnih evropskih ustvarjalcev na področju bluesa, soula in rock'n'rolla. Na glasbenem prizorišču deluje že dobrih 30 let. Leta 2014 je nastopil v enem od ljubljanskih jazzovskih klubov in razveselil občinstvo. Na koncertu so se mu pridružili zanimivi glasbeni gosti: Matej Kuželj (saksofon), Moreno Buttinar (bobni), Mauro Tolot (bas), Vid Jamnik (vibrafon), Primož Grašič (kitara), Lara Baruca (vokal) in Godalni kvartet (Mojca Rukavina, Ajda Kralj, Marjeta Škrjanc, Petra Gačnik Greblo).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Festival Godibodi 2020 je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji 1. programa Radia Slovenija, Televizije Slovenija in umetniškega vodje ter ustanovitelja festivala, glasbenika Janeza Dovča. Poetični cikel Vlada Žabota Žalostinke po razkriško, ki jih je uglasbil skladatelj Rudi Pančur, je premierno predstavila zasedba glasbenikov pod imenom Mala mestna muzika. Sestavljajo jo pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, violinistka Jelena Ždrale, klarinetist Andrej Zupan, mandolistka Tanja Pirc, pianista Tina Pančur in Rudi Pančur, kitarist Brane Matošec Bizjak, harmonikar Tomaž Guček in kontrabasist Nino de Gleria.
Festival Godibodi 2020 je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji 1. programa Radia Slovenija, Televizije Slovenija in umetniškega vodje ter ustanovitelja festivala, glasbenika Janeza Dovča. Poetični cikel Vlada Žabota Žalostinke po razkriško, ki jih je uglasbil skladatelj Rudi Pančur, je premierno predstavila zasedba glasbenikov pod imenom Mala mestna muzika. Sestavljajo jo pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, violinistka Jelena Ždrale, klarinetist Andrej Zupan, mandolistka Tanja Pirc, pianista Tina Pančur in Rudi Pančur, kitarist Brane Matošec Bizjak, harmonikar Tomaž Guček in kontrabasist Nino de Gleria.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za širjenje in ohranjanje slovenskega glasbenega izročila v Kanadi in drugje je ključen nastanek dekliške vokalne skupine Plamen, ki jo je leta 1991 ustanovila Marija Ahačič Pollak. Pod njenim vodstvom je zbor združil mlada dekleta slovenskega rodu in se prvič predstavil v Torontu na slovenski kulturni prireditvi ob priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Že 28 let predstavlja izbrane izvedbe slovenskih in tujih pesmi po vsem svetu. Posneli smo nastop v okviru koncertne turneje po Sloveniji.
Za širjenje in ohranjanje slovenskega glasbenega izročila v Kanadi in drugje je ključen nastanek dekliške vokalne skupine Plamen, ki jo je leta 1991 ustanovila Marija Ahačič Pollak. Pod njenim vodstvom je zbor združil mlada dekleta slovenskega rodu in se prvič predstavil v Torontu na slovenski kulturni prireditvi ob priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Že 28 let predstavlja izbrane izvedbe slovenskih in tujih pesmi po vsem svetu. Posneli smo nastop v okviru koncertne turneje po Sloveniji.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti: jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti: jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zlatko Kaučič (r. 1953) velja za enega opaznejših evropskih tolkalcev srednje generacije. Leta 2008 je s številnimi koncerti praznoval 30-letnico svojega glasbenega ustvarjanja in enega od koncertom vam predstavljamo s tokratnim posnetkom. Kaučič je dolgo časa deloval v tujini, leta 1992 pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je začel poučevati na glasbeni šoli v Novi Gorici in voditi skupino svojih učencev, zasedbo Kombo. S Kombom se je predstavil tudi na slavnostnem koncertu dvorani v Novi Gorici. Kot solisti so se poleg Kaučiča predstavili še: saksofonist Javier Girotto (Argentina), pianist Bruno Cesselli (Italija) in flavtist Massimo de Mattia (Italija).
Zlatko Kaučič (r. 1953) velja za enega opaznejših evropskih tolkalcev srednje generacije. Leta 2008 je s številnimi koncerti praznoval 30-letnico svojega glasbenega ustvarjanja in enega od koncertom vam predstavljamo s tokratnim posnetkom. Kaučič je dolgo časa deloval v tujini, leta 1992 pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je začel poučevati na glasbeni šoli v Novi Gorici in voditi skupino svojih učencev, zasedbo Kombo. S Kombom se je predstavil tudi na slavnostnem koncertu dvorani v Novi Gorici. Kot solisti so se poleg Kaučiča predstavili še: saksofonist Javier Girotto (Argentina), pianist Bruno Cesselli (Italija) in flavtist Massimo de Mattia (Italija).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Poleti leta 2014 je v Marezigah pri Kopru potekal že deseti festival slovenskih big bandov – MareziJazz. MareziJazz je namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Big Band Hrošči iz Marezig pri Kopru je svoje glasbeno ustvarjanje začel razvijati pod taktirko Karla Glavine, ki je skupino vodil šest let. Preusmeritev v avtorsko glasbo in svojstveni, udarni aranžmaji pa nakazujejo novo pot, na katero se je Big Band Hrošči podal jeseni 2011, ko je vodenje skupine prevzel Denis Beganović - Kaykay, mednarodno priznani glasbenik, multiinstrumentalist, aranžer in glasbeni producent. Želja po širjenju glasbe za jazzovske orkestre je člane Big Banda Hrošči pred desetimi leti spodbudila k oblikovanju festivala MareziJazz, ki je kmalu po nastanku presegel začetno vizijo in zrasel v mednarodno prireditev.
Poleti leta 2014 je v Marezigah pri Kopru potekal že deseti festival slovenskih big bandov – MareziJazz. MareziJazz je namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Big Band Hrošči iz Marezig pri Kopru je svoje glasbeno ustvarjanje začel razvijati pod taktirko Karla Glavine, ki je skupino vodil šest let. Preusmeritev v avtorsko glasbo in svojstveni, udarni aranžmaji pa nakazujejo novo pot, na katero se je Big Band Hrošči podal jeseni 2011, ko je vodenje skupine prevzel Denis Beganović - Kaykay, mednarodno priznani glasbenik, multiinstrumentalist, aranžer in glasbeni producent. Želja po širjenju glasbe za jazzovske orkestre je člane Big Banda Hrošči pred desetimi leti spodbudila k oblikovanju festivala MareziJazz, ki je kmalu po nastanku presegel začetno vizijo in zrasel v mednarodno prireditev.
