Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Posnetek izvedbe znanih Privškovih melodij v priredbah za simfonični orkester in združene otroške, ter mladinske pevske zbore, ki delujejo v razvejanem sistemu glasbeno-izobraževalnega Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Na koncertu ob 30. obletnici delovanja te ustanove so jih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavili pod vodstvom dirigenta Tineta Beca.
Posnetek izvedbe znanih Privškovih melodij v priredbah za simfonični orkester in združene otroške, ter mladinske pevske zbore, ki delujejo v razvejanem sistemu glasbeno-izobraževalnega Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Na koncertu ob 30. obletnici delovanja te ustanove so jih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavili pod vodstvom dirigenta Tineta Beca.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta in diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga Noč klavirjev, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma na petih klavirskih koncertih predstavilo pet mladih pianistov. V tokratni oddaji boste spremljali klavirski koncert Aleksandra Skrjabina v izvedbi pianistke Ane Šinkovec (1983), ki je že pri dvajsetih letih zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odločila za nadaljevanje glasbene poti v tujini. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih v Bruslju, Bergamu in Parizu. Posebno pozornost v svojem glasbenem izboru je nekaj časa posvečala delom skladateljev Chopina in Rahmaninova, pozneje je specialistično raziskovanje širila in se med drugimi lotila tudi del Skrjabina.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta in diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga Noč klavirjev, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma na petih klavirskih koncertih predstavilo pet mladih pianistov. V tokratni oddaji boste spremljali klavirski koncert Aleksandra Skrjabina v izvedbi pianistke Ane Šinkovec (1983), ki je že pri dvajsetih letih zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odločila za nadaljevanje glasbene poti v tujini. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih v Bruslju, Bergamu in Parizu. Posebno pozornost v svojem glasbenem izboru je nekaj časa posvečala delom skladateljev Chopina in Rahmaninova, pozneje je specialistično raziskovanje širila in se med drugimi lotila tudi del Skrjabina.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Hej, brigade je slovenska partizanska pesem, koračnica, znana tudi kot neuradna himna slovenskih partizanov. Besedilo pesmi je konec oktobra 1942 napisal Matej Bor, ko je iz partizanov prišel na začasno delo in zdravljenje v Ljubljano. Njeno današnjo uglasbitev za moški pevski zbor je po prvotni melodiji in ritmu, ki sta se med partizani ohranila po ustnem izročilu, pripravil Karol Pahor. Posnetek je s koncerta ob 75. obletnici Partizanskega pevskega zbora v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Nastop združenih zborov Partizanskega pevskega zbora in Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec v mogočni izvedbi kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!. Gre za delo v katerem se prepletajo besedila in glasbeni motivi številnih partizanskih pesmi in je bilo napisano za zbor s spremljavo pihalnega orkestra leta 1945. Priredbo za simfonični orkester in pevska solista je priredil dirigent Iztok Kocen. V izvedbi sodelujejo sopranistka Gaja Sorč, baritonist Marko Erzar in Simfonični orkester Ad Hoc.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Partizanski pevski zbor je bil ustanovljen pod imenom Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v partizanski bolnišnici na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Danes zbor ohranja bogato zakladnico narodnih partizanskih pesmi in pesmi upora, ter je z njenim poustvarjanjem nosilec pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. Leta 2022 je vodstvo zbora prevzel mladi dirigent Jakob Barbo, pod njegovim vodstvom je na koncertu ob 80-letnici predstavil izbrane partizanske pesmi: Pesem o svobodi, Hej brigade, Jutri gremo v napad, Naša vojska in Pesem Cankarjeve brigade.
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Uživali boste v glasbi slovenskega skladatelja Andreja Missona, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, tenorista Aca Aleksandra Bišćevića in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu in se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi slovenskega skladatelja Andreja Missona, posvečeni pomladi, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, tenorista Aca Aleksandra Bišćevića in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu in se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Trio Psaleria je zanimiva komorna zasedba, ki jo sestavljajo Barbara Aichner (violina, blokflavta), Isolde Jordan (citre) in Harald Oberlechner (citre). Gonilni sili ansambla sta Barbara Aichner in Harald Oberlechner, profesorja citer na Tirolskem državnem konservatoriju v Innsbrucku. Ansambel izvaja raznovrsten spored, ki zajema dela od klasične pa vse do ljudske, etno in jazzovske glasbe. V tokratnem posnetku, ki je nastal v Slovenski filharmoniji, nam nemški glasbeniki predstavljajo zanimive priredbe renesančnih, jazzovskih in drugih del.
Trio Psaleria je zanimiva komorna zasedba, ki jo sestavljajo Barbara Aichner (violina, blokflavta), Isolde Jordan (citre) in Harald Oberlechner (citre). Gonilni sili ansambla sta Barbara Aichner in Harald Oberlechner, profesorja citer na Tirolskem državnem konservatoriju v Innsbrucku. Ansambel izvaja raznovrsten spored, ki zajema dela od klasične pa vse do ljudske, etno in jazzovske glasbe. V tokratnem posnetku, ki je nastal v Slovenski filharmoniji, nam nemški glasbeniki predstavljajo zanimive priredbe renesančnih, jazzovskih in drugih del.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopajo priznani poustvarjalci – mezzosopranistka Elena Dobravec (Habanera iz opere Carmen), Ljuben Dimkaroski na neandertalski piščali (Air Johanna Sebastiana Bacha), pianist Urban Stanič (odlomek Lisztovega klavirskega koncerta št. 1 v Es-duru) in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran (arija Non so piu cosa son iz Mozartove opere Figarova svatba). Dirigent Simon Dvoršak. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopajo priznani poustvarjalci – mezzosopranistka Elena Dobravec (Habanera iz opere Carmen), Ljuben Dimkaroski na neandertalski piščali (Air Johanna Sebastiana Bacha), pianist Urban Stanič (odlomek Lisztovega klavirskega koncerta št. 1 v Es-duru) in mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran (arija Non so piu cosa son iz Mozartove opere Figarova svatba). Dirigent Simon Dvoršak. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Spremlja jo Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko odličnega Mateta Bekavca.
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Spremlja jo Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko odličnega Mateta Bekavca.
Na zaključnem koncertu Festivala Slowind 2011 v Slovenski filharmoniji je bila predstavljena sodobna glasba enega največjih sodobnih ameriških skladateljev, Elliotta Carterja. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let in ob tej priložnosti so se po svetu zvrstila praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu in zelo cenjenemu skladateljskemu opusu. Pridružil se jim je tudi Festival Slowind, ki je svoj letošnji program skoraj v celoti posvetil njegovi glasbi. Na koncertu so se poleg domačih glasbenikov predstavili tudi številni gostje iz tujine, ki so tako ali drugače povezani z glasbo tega skladatelja. Predstavili so kompozicije za različne komorne zasedbe, ki jih je skladatelj napisal v zadnjih dvajsetih letih ustvarjanja.
Na zaključnem koncertu Festivala Slowind 2011 v Slovenski filharmoniji je bila predstavljena sodobna glasba enega največjih sodobnih ameriških skladateljev, Elliotta Carterja. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let in ob tej priložnosti so se po svetu zvrstila praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu in zelo cenjenemu skladateljskemu opusu. Pridružil se jim je tudi Festival Slowind, ki je svoj letošnji program skoraj v celoti posvetil njegovi glasbi. Na koncertu so se poleg domačih glasbenikov predstavili tudi številni gostje iz tujine, ki so tako ali drugače povezani z glasbo tega skladatelja. Predstavili so kompozicije za različne komorne zasedbe, ki jih je skladatelj napisal v zadnjih dvajsetih letih ustvarjanja.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
V sklopu 15. Festivala za tretje življenjsko obdobje je v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) potekalo že 40. srečanje pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Namen srečanja je, da se na državni ravni predstavi pevska društva upokojencev, ki so bili izbrani, da zastopajo svojo pokrajino na posameznih pokrajinskih srečanjih društev upokojencev. Na srečanju se je predstavilo kar petnajst zborov: Moški pevski zbor Rožmarin DU Črešnjevec, Mešani pevski zbor »Burja« DU Postojna, Ženski pevski zbor Rimljanke, KD Antona Aškerca Rimske Toplice, Mešani pevski zbor »Vladimir Močan« DU Murska Sobota, Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje, Moški pevski zbor DU Dravograd, Ženski pevski zbor DU Metlika, Mešani pevski zbor DU »Ivan Rudolf« Breg Ptuj, Mešani pevski zbor DU Senovo, Ženski pevski zbor Generacija '57, Mešani pevski zbor DU Komenda, Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, Mešani pevski zbor »Slavec« DU Solkan ter Združena moška pevska zbora Fran Venturini »Domjo« in Tabor-Opčine Trst.
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Telemanna, Weissa in Sanza. Bucić trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Mladen Bucić je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Istvana Römerja, specialistični kitarski študij pa je končal v razredu prof. Thomasa Müllerja Peringa na Visoki šoli za glasbo "Franz Liszt" v Weimarju. Solistično in v različnih komornih zasedbah je koncertiral v več evropskih državah. Za svoj solistični nastop v dvorani Slovenske filharmonije leta 2023 je izbral romantično glasbo skladateljev Telemanna, Weissa in Sanza. Bucić trenutno deluje kot profesor kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Zasedba Laibach se predstavlja s posebnim projektom Volkswagner. Gre za sonično suito, ki temelji na motivih in temah Wagnerjeve glasbe (Tannhäuser, Siegfriedova idila in Ježa Valkir). Skladatelj in dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter prireditelj glasbe je Izidor Leitinger. Solisti so priznani jazzovski glasbeniki Dejan Lapajna (kitara), Marko Črnčec (klavir), Janez Gabrič (bobni) in Horst-Michael Schaffer (trobenta). Posnetek koncerta je nastal leta 2009 v Ljubljani, režiserka je bila Barbara Zemljič.
Zasedba Laibach se predstavlja s posebnim projektom Volkswagner. Gre za sonično suito, ki temelji na motivih in temah Wagnerjeve glasbe (Tannhäuser, Siegfriedova idila in Ježa Valkir). Skladatelj in dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter prireditelj glasbe je Izidor Leitinger. Solisti so priznani jazzovski glasbeniki Dejan Lapajna (kitara), Marko Črnčec (klavir), Janez Gabrič (bobni) in Horst-Michael Schaffer (trobenta). Posnetek koncerta je nastal leta 2009 v Ljubljani, režiserka je bila Barbara Zemljič.
V amfiteatru Gradu Kromberk smo posneli vrhunski jazzovski koncert, na katerem je s triom nastopil ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. Ob spremljavi Alexa Whita na bobnih in Gerarda Gibbsa na orglah Hammond je Carter s priredbami skladb francoskega kitarista Djanga Reinhardta navdušil občinstvo. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
V amfiteatru Gradu Kromberk smo posneli vrhunski jazzovski koncert, na katerem je s triom nastopil ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. Ob spremljavi Alexa Whita na bobnih in Gerarda Gibbsa na orglah Hammond je Carter s priredbami skladb francoskega kitarista Djanga Reinhardta navdušil občinstvo. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
Spremljali boste poslušljivo glasbo, ki smo jo posneli na slikovitih notranjih in zunanjih lokacijah. Kitarista z mnogimi koncertnimi izkušnjami sta se za skupno muziciranje odločila iz veselja do glasbe in v želji, da bi igrala sijajna dela iz repertoarja za kitarski duo. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Klemen Dvornik.
Spremljali boste poslušljivo glasbo, ki smo jo posneli na slikovitih notranjih in zunanjih lokacijah. Kitarista z mnogimi koncertnimi izkušnjami sta se za skupno muziciranje odločila iz veselja do glasbe in v želji, da bi igrala sijajna dela iz repertoarja za kitarski duo. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Klemen Dvornik.
Koncert generacij je nastal pod umetniškim vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta koncert prispeval tudi svoje skladbe. Pod vodstvom različnih dirigentov, ki so bili vsi učenci Tomaža Habeta, je Policijski orkester igral v družbi solistov – saksofonista Andreja Omejca in pevca Matjaža Mraka skupaj s skupino Katrinas.
Koncert generacij je nastal pod umetniškim vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta koncert prispeval tudi svoje skladbe. Pod vodstvom različnih dirigentov, ki so bili vsi učenci Tomaža Habeta, je Policijski orkester igral v družbi solistov – saksofonista Andreja Omejca in pevca Matjaža Mraka skupaj s skupino Katrinas.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Vinka Globokarja. Globokar je eden od najbolj znanih slovenskih skladateljev, ki ustvarja v mednarodnem prostoru. V drugi polovici 20. stoletja se je zapisal modernizmu, raziskovanju zvoka in vnašanju zunajglasbenih fenomenov in vprašanj v glasbo ter temu ostal zvest vse do danes. Orkester in razširjeni zbor Slovenske filharmonije sta pod vodstvom dveh dirigentov pripravila izvedbo njegove skladbe Voie – Pot, ki jo je napisal leta 1965 in ki je njegovo drugo delo. V vlogi recitatorja je nastopil igralec Boris Ostan. V uvodnem delu programa je zazvenela skladba z naslovom Vdih – izdih, ki jo je v počastitev Globokarjevega jubileja ustvaril skladatelj mlajše generacije Matej Bonin.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Vinka Globokarja. Globokar je eden od najbolj znanih slovenskih skladateljev, ki ustvarja v mednarodnem prostoru. V drugi polovici 20. stoletja se je zapisal modernizmu, raziskovanju zvoka in vnašanju zunajglasbenih fenomenov in vprašanj v glasbo ter temu ostal zvest vse do danes. Orkester in razširjeni zbor Slovenske filharmonije sta pod vodstvom dveh dirigentov pripravila izvedbo njegove skladbe Voie – Pot, ki jo je napisal leta 1965 in ki je njegovo drugo delo. V vlogi recitatorja je nastopil igralec Boris Ostan. V uvodnem delu programa je zazvenela skladba z naslovom Vdih – izdih, ki jo je v počastitev Globokarjevega jubileja ustvaril skladatelj mlajše generacije Matej Bonin.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Lojzeta Lebiča. Lebič je eden od najbolj znanih glasbenih umetnikov pri nas. Svoje ustvarjanje je v drugi polovici 20. stoletja posvetil modernizmu in ga skozi čas razvijal na edinstven način. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom priznanega hrvaškega dirigenta za sodobno glasbo, Berislava Šipuša, pripravil izvedbo njegove skladbe Novembrske pesmi. V solistični vlogi je nastopila mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. V uvodnem delu programa pa je zazvenela skladba z naslovom Barve tvojega srca, ki jo je v počastitev Lebičevega jubileja ustvarila skladateljica mlajše generacije Nana Forte.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Lojzeta Lebiča. Lebič je eden od najbolj znanih glasbenih umetnikov pri nas. Svoje ustvarjanje je v drugi polovici 20. stoletja posvetil modernizmu in ga skozi čas razvijal na edinstven način. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom priznanega hrvaškega dirigenta za sodobno glasbo, Berislava Šipuša, pripravil izvedbo njegove skladbe Novembrske pesmi. V solistični vlogi je nastopila mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. V uvodnem delu programa pa je zazvenela skladba z naslovom Barve tvojega srca, ki jo je v počastitev Lebičevega jubileja ustvarila skladateljica mlajše generacije Nana Forte.
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Ansambel violončelistov festivala 'STRINGS ONLY' sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na ljubljanskem gradu. Solistka bo Karmen Pečar.
Ansambel violončelistov festivala 'STRINGS ONLY' sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na ljubljanskem gradu. Solistka bo Karmen Pečar.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Nekdanji šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, En Shao, je na koncertu predstavil program z deli svojih rojakov iz Kitajske. Posnetek v uvodu ponuja izvedbo simfonične pesnitve Xu Zhenmina, ki uživa velik ugled med kitajskimi skladatelji. Sledi izvedba koncerta za pipo z naslovom Junaški sestri stepe skladatelja Wu Zugjanga, v katerem je predstavljen primer sožitja kitajske ljudske glasbe s simfoničnimi prvinami klasične glasbe zahoda. V solistični vlogi nastopa priznana virtuozinja Hongyan Zhang na tradicionalnem kitajskem glasbilu, ki se imenuje pipa.
Nekdanji šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, En Shao, je na koncertu predstavil program z deli svojih rojakov iz Kitajske. Posnetek v uvodu ponuja izvedbo simfonične pesnitve Xu Zhenmina, ki uživa velik ugled med kitajskimi skladatelji. Sledi izvedba koncerta za pipo z naslovom Junaški sestri stepe skladatelja Wu Zugjanga, v katerem je predstavljen primer sožitja kitajske ljudske glasbe s simfoničnimi prvinami klasične glasbe zahoda. V solistični vlogi nastopa priznana virtuozinja Hongyan Zhang na tradicionalnem kitajskem glasbilu, ki se imenuje pipa.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Baročni orkester Evropske unije predstavlja edinstven glasbeni sestav, ki na vsakoletnih avdicijah zbere najboljše mlade baročne glasbenike iz vse Evrope. Ti si v šestih mesecih dela in nastopanja pod vodstvom enega izmed vodilnih dirigentov za to vrsto glasbe pridobijo neprecenljive izkušnje. Prav zaradi tega orkester vedno zaznamujeta mladostna živahnost in svežina, ter dovršenost in občutek novega odkrivanja. Vodja orkestra je danski dirigent in čembalist Lars Ulrik Mortensen, ki se je ob študiju muzikologije močno navdušil in specializiral v zvok in poustvarjanje baročne glasbe ter igranje čembala. Orkester se je poslušalcem predstavil v okviru Festivala Seviqc Brežice, ki po vsej Sloveniji uspešno oživlja staro glasbo. V zgodovinskem ambientu Gradu Slovenska Bistrica so tako zazvenele slikovite baročne plesne in sakralne kompozicije francoskih skladateljev J. F. Rebela in M. A. Charpentiera. Začetno delo predstavlja zanimivo vsebinsko uglasbitev elementov, ki ponazarjajo nastanek sveta. To so voda, zemlja, ogenj in zrak.
Baročni orkester Evropske unije predstavlja edinstven glasbeni sestav, ki na vsakoletnih avdicijah zbere najboljše mlade baročne glasbenike iz vse Evrope. Ti si v šestih mesecih dela in nastopanja pod vodstvom enega izmed vodilnih dirigentov za to vrsto glasbe pridobijo neprecenljive izkušnje. Prav zaradi tega orkester vedno zaznamujeta mladostna živahnost in svežina, ter dovršenost in občutek novega odkrivanja. Vodja orkestra je danski dirigent in čembalist Lars Ulrik Mortensen, ki se je ob študiju muzikologije močno navdušil in specializiral v zvok in poustvarjanje baročne glasbe ter igranje čembala. Orkester se je poslušalcem predstavil v okviru Festivala Seviqc Brežice, ki po vsej Sloveniji uspešno oživlja staro glasbo. V zgodovinskem ambientu Gradu Slovenska Bistrica so tako zazvenele slikovite baročne plesne in sakralne kompozicije francoskih skladateljev J. F. Rebela in M. A. Charpentiera. Začetno delo predstavlja zanimivo vsebinsko uglasbitev elementov, ki ponazarjajo nastanek sveta. To so voda, zemlja, ogenj in zrak.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Big band RTV Slovenija je na zanimivem in zvočno razkošnem koncertu v eni od ljubljanskih koncertnih dvoran nastopil z gostujočim dirigentom Izidorjem Leitingerjem. Dirigent in trobentač Izidor Leitinger že nekaj let živi in ustvarja v Parizu, njegov najodmevnejši projekt pa je slovenski big band The Fool Cool Jazz Orchestra, ki ga vodi in zanj tudi piše avtorsko glasbo. Tokrat je Leitinger popolnoma nov program napisal za solista – pianista Bojana Z in za nizozemskega trobentača Erica Vloeimansa. Solista sta pod spretno 'taktirko' Izidorja Leitingerja nastopila ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in s svojim muziciranjem prepričala številne zbrane jazzovske zanesenjake.
Big band RTV Slovenija je na zanimivem in zvočno razkošnem koncertu v eni od ljubljanskih koncertnih dvoran nastopil z gostujočim dirigentom Izidorjem Leitingerjem. Dirigent in trobentač Izidor Leitinger že nekaj let živi in ustvarja v Parizu, njegov najodmevnejši projekt pa je slovenski big band The Fool Cool Jazz Orchestra, ki ga vodi in zanj tudi piše avtorsko glasbo. Tokrat je Leitinger popolnoma nov program napisal za solista – pianista Bojana Z in za nizozemskega trobentača Erica Vloeimansa. Solista sta pod spretno 'taktirko' Izidorja Leitingerja nastopila ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in s svojim muziciranjem prepričala številne zbrane jazzovske zanesenjake.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič