Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vokalno-instrumentalno suito, sestavljeno iz slovenskih ljudskih pesmi, ki izhajajo s širšega območja Primorske, je pripravil avtor izbora in glasbenih priredb Marijan Dović. Gre za unikaten pristop, ki v izvedbi združuje mešani pevski zbor in jazzovski godalni sestav, na nekaterih mestih podkrepljen z ritmi iz različnih svetovnih glasbenih tradicij. Nastopajo pevci APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija in skupina uveljavljenih improvizacijskih mojstrov, Matija Krečič in Marijan Dović na violini, Peter Ugrin na violi, Kristijan Krajnčan na violončelu in Blaž Celarec na tolkalih.
Vokalno-instrumentalno suito, sestavljeno iz slovenskih ljudskih pesmi, ki izhajajo s širšega območja Primorske, je pripravil avtor izbora in glasbenih priredb Marijan Dović. Gre za unikaten pristop, ki v izvedbi združuje mešani pevski zbor in jazzovski godalni sestav, na nekaterih mestih podkrepljen z ritmi iz različnih svetovnih glasbenih tradicij. Nastopajo pevci APZ Univerze na Primorskem pod vodstvom Ambroža Čopija in skupina uveljavljenih improvizacijskih mojstrov, Matija Krečič in Marijan Dović na violini, Peter Ugrin na violi, Kristijan Krajnčan na violončelu in Blaž Celarec na tolkalih.
Posnetek glasbenega dodatka, s katerim je na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postregel gostujoči violinist Dan Zhu. Izvrstni glasbenik velja za enega najbolj uveljavljenih kitajskih solistov mlajše generacije na mednarodnem glasbenem prizorišču. Na svoji glasbeni poti, ki ga vodi po vsem svetu, se vse pogosteje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril novo domovanje.
Posnetek glasbenega dodatka, s katerim je na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma postregel gostujoči violinist Dan Zhu. Izvrstni glasbenik velja za enega najbolj uveljavljenih kitajskih solistov mlajše generacije na mednarodnem glasbenem prizorišču. Na svoji glasbeni poti, ki ga vodi po vsem svetu, se vse pogosteje vrača v Slovenijo, kjer si je ustvaril novo domovanje.
Na simfoničnem koncertu ljubljanske Akademije za glasbo je svojo Slavnostno uverturo predstavil skladatelj najmlajše generacije Dominik Jakšič. Napisal jo je leta 2020 ob zaključku študija kompozicije. Skladbo je snoval že vrsto let pred tem, med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško. Pri izvedbi romantične in izvirne Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove so sodelovali uspešni mladi hornisti, Jože Rošer, Petar Kšenek, Gašper Okorn in Blaž Ogrič. Pripravili so jo pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška, ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Na simfoničnem koncertu ljubljanske Akademije za glasbo je svojo Slavnostno uverturo predstavil skladatelj najmlajše generacije Dominik Jakšič. Napisal jo je leta 2020 ob zaključku študija kompozicije. Skladbo je snoval že vrsto let pred tem, med letenjem v majhnem jadralnem letalu nad Koroško. Pri izvedbi romantične in izvirne Schumannove Koncertne skladbe za štiri rogove so sodelovali uspešni mladi hornisti, Jože Rošer, Petar Kšenek, Gašper Okorn in Blaž Ogrič. Pripravili so jo pod mentorstvom profesorja Boštjana Lipovška, ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka.
Rdeča nit oddaje, ki jo povezuje karizmatični Sebastian Cavazza, je vloga ženske v zgodovini jazzovske glasbe. Večina jazzovskih glasbenikov instrumentalistov v zgodovini je bilo namreč moških, ženske so bile bolj prisotne v vokalnem jazzu. K sodelovanju so tako povabili Big band RTV Slovenija ter štiri vrhunske slovenske pevke: Alenko Godec, Nušo Derenda, Kristino Oberžan in Nino Strnad. Na spored so uvrstili najbolj priljubljene jazzovske standarde, kot so Over the Rainbow, That's live in Misty, spored pa so obogatile tudi izvrstne instrumentalne skladbe Jožeta Privška. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist Marko Vezovišek, režiser Samo Milavec, voditelj Sebastian Cavazza, dirigent Lojze Krajnčan.
Rdeča nit oddaje, ki jo povezuje karizmatični Sebastian Cavazza, je vloga ženske v zgodovini jazzovske glasbe. Večina jazzovskih glasbenikov instrumentalistov v zgodovini je bilo namreč moških, ženske so bile bolj prisotne v vokalnem jazzu. K sodelovanju so tako povabili Big band RTV Slovenija ter štiri vrhunske slovenske pevke: Alenko Godec, Nušo Derenda, Kristino Oberžan in Nino Strnad. Na spored so uvrstili najbolj priljubljene jazzovske standarde, kot so Over the Rainbow, That's live in Misty, spored pa so obogatile tudi izvrstne instrumentalne skladbe Jožeta Privška. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarist Marko Vezovišek, režiser Samo Milavec, voditelj Sebastian Cavazza, dirigent Lojze Krajnčan.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom En Shaa predstavil 2. simfonijo velikega romantičnega ruskega skladatelja in pianista Sergeja Rahmaninova. Rahmaninov je po neuspeli izvedbi in kritikah Prve simfonije izgubljal zaupanje vase, trpel zaradi skrhane ustvarjalnosti in celo depresije. Čeprav je v istem času doživljal velike uspehe kot dirigent in skladatelj klavirske literature, se je pred komponiranjem svoje druge simfonije soočal s strahom in dvomom. Na začetku je bil z zapisi simfonije zelo nezadovoljen, po nekaj mesecih intenzivnega dela pa se je le odločil in jo predstavil občinstvu. To jo je sprejelo z navdušenjem in skladatelju povrnilo občutek samozavesti in ustvarjalne moči.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji violončelista Bernarda Brizanija in pianistke Maje Gombač. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Bacha, Saint Saënsa, Schumanna in Popperja. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji violončelista Bernarda Brizanija in pianistke Maje Gombač. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Bacha, Saint Saënsa, Schumanna in Popperja. Režija Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Mladi slovenski klarinetist Blaž Šparovec se je predstavil kot solist ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa. Nastopil je z izvedbo zahtevnega Koncerta za klarinet in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena, ki izvajalcu na tem glasbilu ponuja velik izziv in preizkus zmožnosti. Blaž Šparovec po šolanju na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu prof. Andreja Zupana nadaljuje študij na drugi največji univerzi v Nemčiji, Universität der Künste v Berlinu. Svojo odličnost potrjuje s številnimi uspehi, ki mu odpirajo nadaljnjo glasbeno pot; omenimo le izbor za slovenskega predstavnika na mednarodnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2012.
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Pianist, skladatelj in glasbeni producent Marko Črnčec je v okviru evropske turneje tudi pred domačim občinstvom nastopil s svojim novim projektom z albuma Place To Live. Ta je nastal v sodelovanju z izvrstnimi glasbeniki newyorške jazzovske scene. To so kontrabasist Joe Sanders, bobnar Kweku Sumbry ter posebni gost, vokalist Jonathan Hoard, nominiranec za nagrado grammy 2016 in ena osrednjih osebnosti newyorške R&B in jazzovske srenje. Posneli smo njihov nastop na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na zadnjem, 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je Duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »Posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi Valček iz Suite št. 1 Antona Arenskega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na zadnjem, 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je Duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »Posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi Valček iz Suite št. 1 Antona Arenskega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvajajo bleščečo Ravelovo skladbo La Valse.
Simfoniki RTV Slovenija pod taktirko En Shaa izvajajo bleščečo Ravelovo skladbo La Valse.
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Violončelistka Karmen Pečar se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavila kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. Predstavila se je v izvedbi priznanega Koncerta za violončelo in orkester angleškega skladatelja Edwarda Elgarja. Z istim koncertom je Karmen prvič nastopila in opozorila nase že kot trinajstletna deklica. Od takrat je igrala že s številnimi domačimi in tujimi orkestri, osvojila priznanja in nagrade na številnih tekmovanjih in poučevala na Akademiji za glasbo v Zagrebu. Danes svoje izkušnje in znanje predaja mladim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Režiser: Aljaž Bastič
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu prvega dela koncerta.
Nuša je s svojo energijo dodobra ogrela občinstvo v prepolni dvorani CD. Skozi koncert nam ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Big banda RTV pod vodstvom Patrika Grebla ter s skrbno izbranimi gosti prikaže svoje različne podobe in interpretacije. Torej Nuša kakršne je ne poznamo ..in že gostje Elda Viler, Janez Lotrič in Tony Cetinski nam nakazujejo njen širok repertoar, ki se razteza od njenih lastnih preko zimzelenih pesmi do opernih napevov. Scenarij. Tomaž Letnar, režiser Njegoš Maravič.
Nuša je s svojo energijo dodobra ogrela občinstvo v prepolni dvorani CD. Skozi koncert nam ob spremljavi simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Big banda RTV pod vodstvom Patrika Grebla ter s skrbno izbranimi gosti prikaže svoje različne podobe in interpretacije. Torej Nuša kakršne je ne poznamo ..in že gostje Elda Viler, Janez Lotrič in Tony Cetinski nam nakazujejo njen širok repertoar, ki se razteza od njenih lastnih preko zimzelenih pesmi do opernih napevov. Scenarij. Tomaž Letnar, režiser Njegoš Maravič.
Prisluhnite 2. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Prisluhnite 2. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Posnetek izvedbe iz koncertnega ciklusa Tutti, ki ga pripravlja ljubljanska Akademija za glasbo. Na odru Gallusove dvorane v Cankarjevem domu je Simfonični orkester Akademije za glasbo pod vodstvom Simona Dvoršaka predstavil osmo simfonijo češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Dvořák je simfonijo napisal v obdobju optimizma in vzpenjajoče se slave v svoji domovini, , kjer se je ustalil po letih potovanj po svetu. V njej je uporabil raznolike glasbene ideje in motive iz češke ljudske glasbe, posvetil pa jo je Češki akademiji znanosti in umetnosti.
Prisluhnite 1. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Prisluhnite 1. delu koncertnega večera avtorske glasbe priznane sodobne češke jazzovske skladateljice Štěpánke Balcarové, ki je prvič dirigirala Big Bandu RTV Slovenija. Na sporedu bodo zazvenele zahtevnejše skladbe o posameznikovem upanju in težkih življenjskih odločitvah, kot tudi bolj vesele in igrive skladbe s preprostimi melodijami in zabavnim karakterjem.
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Jubilejni 30. festival Noči v stari Ljubljani je bil posvečen glasbi etničnih manjšin v nacionalnem kontekstu. V programskem izboru festivala se je na odru Novega trga predstavila tudi zasedba Šukar. Ta velja za prvo slovensko skupino, ki je domačo javnost seznanjala z romsko glasbo. Njen repertoar predstavljajo avtorske predelave pestrega in raznovrstnega glasbenega izročila Romov iz različnih evropskih prostorov. Skupina ob bližajoči se 30-letnici delovanja pripravlja prvo zgoščenko z lastno avtorsko glasbo in delček novega programa je predstavila na tem koncertu.
Na koncertu ob 30-letnici igranja citrarke Tanje Zajc Zupan s Simfoniki RTV SLO nastopajo: Rok Ferengja, Klemen Torkar, Gregor Ravnik, Nuška Drašček, Teja Saksida. Dirigent je Patrik Greblo. Vezno besedilo je pripravila Ana Zupan. Režiserka koncerta je Tina Novak, urednik oddaje Andrej Hofer.
Na koncertu ob 30-letnici igranja citrarke Tanje Zajc Zupan s Simfoniki RTV SLO nastopajo: Rok Ferengja, Klemen Torkar, Gregor Ravnik, Nuška Drašček, Teja Saksida. Dirigent je Patrik Greblo. Vezno besedilo je pripravila Ana Zupan. Režiserka koncerta je Tina Novak, urednik oddaje Andrej Hofer.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja enega od biserov klasične glasbe, Adagio za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja. Skladba velja za eno najbolj znanih klasičnih del in je bila uporabljena v številnih filmih (npr. Platoon – Vod smrti) in v drugih glasbenih zvrsteh. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja enega od biserov klasične glasbe, Adagio za godala ameriškega skladatelja Samuela Barberja. Skladba velja za eno najbolj znanih klasičnih del in je bila uporabljena v številnih filmih (npr. Platoon – Vod smrti) in v drugih glasbenih zvrsteh. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Posnetek letnega koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za program so izbrali dela velikega angleškega opernega skladatelja 20. stoletja, Benjamina Brittna. Simfonični orkeste, je pod umetniškim vodstvom Marka Letonje predstavil Štiri interludije o morju iz skladateljeve najbolj znane opere Peter Grimes. Z arijo Elen iz iste opere se je predstavila sopranistka Maja Majcen. Arijo Lukrecije iz opere Posilstvo Lukrecije pa je zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Posnetek letnega koncerta Akademije za glasbo v Ljubljani iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za program so izbrali dela velikega angleškega opernega skladatelja 20. stoletja, Benjamina Brittna. Simfonični orkeste, je pod umetniškim vodstvom Marka Letonje predstavil Štiri interludije o morju iz skladateljeve najbolj znane opere Peter Grimes. Z arijo Elen iz iste opere se je predstavila sopranistka Maja Majcen. Arijo Lukrecije iz opere Posilstvo Lukrecije pa je zapela mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta v prijetnem grajskem okolju predstavila samospev romantičnega skladatelja Franza Schuberta. Po skladateljih dunajske klasike, ki so se že pred njim preizkušali v tej glasbeni zvrsti, je prav Schubert obveljal za utemeljitelja in mojstra romantičnega samospeva. Der Winterabend ali Zimski večer je eden redkih samospevov, ki ga je napisal v času svojega bivanja zunaj Dunaja, med obiskom pri družini Pachler v Gradcu. Tam je skladatelj spoznal štajerskega pesnika Karla von Leitnerja, čigar besedilo, ki opisuje toplino in domačnost življenja v majhnem mestu, je uglasbil v tem samospevu.
Televizijska upodobitev priljubljenih slovenskih pesmi s Slovenskim oktetom. Slovenski oktet je ambasador slovenske glasbene in pevske kulture v svetu. V oddaji predstavlja izbor štirih pesmi skladateljev, ki zaznamujejo Plečnikovo alejo skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani (Fran Gerbič – Pastirček, Kamilo Mašek – Mlatiči, Davorin Jenko – Lipa, Benjamin Ipavec –Domovini). Vizualizacije pesmi so posnete na slikovitih lokacijah Jožeta Plečnika v Ljubljani, to so park pred Glasbeno matico, Trnovski pristan, Cerkev sv. Mihaela na Barju, Plečnikova hiša, Jakopičevo sprehajališče, NUK, Tromostovje, Križanke, Plečnikove tržnice in Žale. Idejna zasnova: Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj, snemalca Saša Grmek in Klemen Grmek.
Televizijska upodobitev priljubljenih slovenskih pesmi s Slovenskim oktetom. Slovenski oktet je ambasador slovenske glasbene in pevske kulture v svetu. V oddaji predstavlja izbor štirih pesmi skladateljev, ki zaznamujejo Plečnikovo alejo skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani (Fran Gerbič – Pastirček, Kamilo Mašek – Mlatiči, Davorin Jenko – Lipa, Benjamin Ipavec –Domovini). Vizualizacije pesmi so posnete na slikovitih lokacijah Jožeta Plečnika v Ljubljani, to so park pred Glasbeno matico, Trnovski pristan, Cerkev sv. Mihaela na Barju, Plečnikova hiša, Jakopičevo sprehajališče, NUK, Tromostovje, Križanke, Plečnikove tržnice in Žale. Idejna zasnova: Daniel Celarec, Jaka Šuligoj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Jaka Šuligoj, snemalca Saša Grmek in Klemen Grmek.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v brezčasni glasbi Jožeta Privška v izvedbi Nine Strnad in Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lenartom Krečičem. Poleg Privškovih zimzelenih hitov (Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Jokala bom brez solz, Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh) boste spoznali tudi nekaj manj znanih skladb iz Privškovega bogatega opusa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Uživali boste lahko v brezčasni glasbi Jožeta Privška v izvedbi Nine Strnad in Big banda RTV Slovenija z dirigentom Lenartom Krečičem. Poleg Privškovih zimzelenih hitov (Nad mestom se dani, Samo nasmeh je bolj grenak, Jokala bom brez solz, Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh) boste spoznali tudi nekaj manj znanih skladb iz Privškovega bogatega opusa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil gostujoči finski dirigent Ville Matvejeff. Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so uvodno predstavili prvo slovensko izvedbo kompozicije Shadows of Stillnes – Sence tišine skladateljice Nine Šenk. Zasnovala jo je v času kulturnega molka zaradi epidemije covida 19 in predstavlja občutja strahu in napetosti, ki so zaznamovala življenje v tem času. Sledila ji je izvedba enega od najbolj znanih klavirskih koncertov romantike norveškega skladatelja Edvarda Griega. Z njo je poslušalce očarala hrvaška pianistka Martina Filjak, ki ji je zmaga na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Clevelandu leta 2009 prinesla prepoznavnost in mednarodni uspeh.
Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil gostujoči finski dirigent Ville Matvejeff. Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so uvodno predstavili prvo slovensko izvedbo kompozicije Shadows of Stillnes – Sence tišine skladateljice Nine Šenk. Zasnovala jo je v času kulturnega molka zaradi epidemije covida 19 in predstavlja občutja strahu in napetosti, ki so zaznamovala življenje v tem času. Sledila ji je izvedba enega od najbolj znanih klavirskih koncertov romantike norveškega skladatelja Edvarda Griega. Z njo je poslušalce očarala hrvaška pianistka Martina Filjak, ki ji je zmaga na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Clevelandu leta 2009 prinesla prepoznavnost in mednarodni uspeh.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Krško.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Krško.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.
Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.
V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.
V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.
V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.
V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.
Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.
Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.
Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.
Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Klarinetist Mate Bekavac se je flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas, kakor je zapisal, s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja, poklonil s koncertom, na katerem sta zaigrala s prijatelji. Med drugim so krstno izvedli delo za indijanske piščali, godalni kvintet in klavir violinista in skladatelja Matije Krečiča z naslovom Zgodba o rojstvu flavte hokagapi. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom gostujočega katalonskega dirigenta zaigral prikupni skladbi dveh velikih skladateljev francoske impresionistične glasbe. Claude Debussy je Malo suito napisal za klavir štiriročno, za orkester pa jo je priredil skladateljev prijatelj Henri Büsser. Prav tako je orkestralno suito petih otroških skladb z naslovom Moja mati gos Maurice Ravel priredil po svojem prvotnem zapisu za klavir štiriročno. Skladbi izražata sorodno impresionistično glasbeno slikovitost in pripovednost.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite drugemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Zabučale gore, Ribniška in Mlatiči. Režiser: Aljaž Bastič
Če ste se želeli sprehoditi in uživati v mirnem ljubljanskem večeru, so vam Prismojeni profesorji bluesa zanesljivo že prekrižali načrte s svojo neprekinjeno turnejo, ki traja vse od leta 2014. Potem pa je prišel Covid-19 ter načrte prekrižal Prismojencem. Koncert ob izidu plošče Prismojeni? v Kinu Šiška so morali fantje trikrat prestaviti. Z rastočim obupom so čakali na svoj trenutek slave pod žarometi… In ga po dolgem letu in pol le dočakali! Koncert so v četrto izpeljali 24. 9. na letnem odru SiTi Teatra, kjer so svoj tretji studijski album in prvi v slovenščini premierno predstavili v celoti. To je bil tudi prvi stoječi koncert na tem prizorišču. Na odru se jim je pridružil prijatelj in igralec Nejc Jezernik.
Če ste se želeli sprehoditi in uživati v mirnem ljubljanskem večeru, so vam Prismojeni profesorji bluesa zanesljivo že prekrižali načrte s svojo neprekinjeno turnejo, ki traja vse od leta 2014. Potem pa je prišel Covid-19 ter načrte prekrižal Prismojencem. Koncert ob izidu plošče Prismojeni? v Kinu Šiška so morali fantje trikrat prestaviti. Z rastočim obupom so čakali na svoj trenutek slave pod žarometi… In ga po dolgem letu in pol le dočakali! Koncert so v četrto izpeljali 24. 9. na letnem odru SiTi Teatra, kjer so svoj tretji studijski album in prvi v slovenščini premierno predstavili v celoti. To je bil tudi prvi stoječi koncert na tem prizorišču. Na odru se jim je pridružil prijatelj in igralec Nejc Jezernik.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Radlje.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Radlje.
Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.
Pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec se je Otroški pevski zbor RTV Slovenija predstavil ob inštrumentalni spremljavi članov Simfoničnega orkestra. Skupaj so pripravili program ljudskih pesmi iz različnih pokrajin Slovenije in jih popestrili z uprizarjanjem otroških iger, plesov, izštevank in pregovorov.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma ni še nikoli hkrati zazvenelo toliko edinstvenih in posebnih instrumentov, kot jih je bilo mogoče slišati ob krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Petinsedemdeset glasbenikov iz petih ljubljanskih poklicnih orkestrov ter izjemni gostujoči glasbeniki iz Belgije, Škotske, Nemčije in Japonske so igrali na več kot šestdeset različnih glasbil, najmanj dve pa sta bili na koncertnem odru predstavljeni prvič.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Uživali boste lahko v vizualizaciji priljubljenega Adagietta Gustava Mahlerja v izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Posnetek je nastal v čudovitem okolju Narodne galerije. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Cerknica.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Cerknica.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Glasbeniki ansambla Vedun ponujajo v poslušanje blagozvočne melodije prekmursko-ciganskih cimbal in eno od najlepših slovenskih ljudskih pesmi o Katici, ki svojemu dragemu želi všiti v srajco sonce, luno in zvezde. Pesmi ne spreminjajo, temveč jo izvajajo v njeni prvobitni obliki. Ansambel Vedun pri svojem muziciranju uporablja pester instrumentarij sveta – tako slovanskih, slovenskih kot tudi tujerodnih planetarnih prednikov. Med najzanimivejša glasbila starega sveta zagotovo spada pojoča žaga – glasbilo iznajdljivih godcev.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Vrhnika.
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Maestro Anton Nanut je temeljito zaznamoval delovanje Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, njegov šef dirigent je bil kar 18 let (1981-1998). V tem obdobju je orkester dosegal velike uspehe na domačih in tujih odrih. V letu 2012 je Anton Nanut praznoval svojo 80-letnico tudi s slavnostnim koncertom s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v Ljubljani. Za uvod je izbral Andante za violino in klavir Marija Kogoja v priredbi Franca Avseneka, v nadaljevanju pa je izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru Petra Iljiča Čajkovskega predstavila ruska violinistka Nadežda Tokareva. Za konec slavnostnega koncerta je maestro Nanut izbral priljubljeno Simfonijo št. 6 v h-molu, op. 74, 'Patetično' Čajkovskega. Ruska violinistka Nadežda Tokareva je leta 1996 začela študirati na Moskovskem državnem konservatoriju Čajkovskega v razredu profesorja Eduarda Gracha. Že med študijem je postala laureat številnih mednarodnih tekmovanj. Leta 1997 je prejela tretjo nagrado na VII. mednarodnem tekmovanju violinistov v Nemčiji, v Klostru-Shontalu. Istega leta je prejela veliko nagrado na mednarodnem tekmovanju »Violine severa« v Yakutsku. Leta 1999 je osvojila prvo nagrado III. Mednarodnega tekmovanja A. I. Yampolsky v Penzi. Temu je leta 2002 sledila posebna nagrada XII. Mednarodnega tekmovanja P. I. Čajkovski v Moskvi in posebna nagrada Mednarodnega tekmovanja M. Long in G. Tibo v Parizu. Naslednje leto, 2003, je Tokareva dodala na seznam nagrad drugo nagrado Mednarodnega violinističnega tekmovanja N. Paganini. Še v času študija je leta 1997 postala članica Komornega orkestra »Moskovia« Moskovskega državnega akademskega glasbenega filharmoničnega združenja. V tem orkestru je Tokareva delovala deset let, zadnja tri leta je bila vodja orkestra. Poleg orkestra in solistične kariere je uspešno sodelovala tudi s Simfoničnim orkestrom Ruske Radiotelevizije pod umetniškim vodstvom A. Nemudrova. Kot njihova koncertna mojstrica in solistka je bila dvakrat tudi na turneji po Združenih državah Amerike (leta 2004 in 2010). Nadežda Tokareva je sodelovala skoraj z vsemi simfoničnimi zasedbami v Moskvi ter mnogimi drugimi državnimi orkestri ter v tujini, nastopila je pod vodstvom dirigentov, kot so V. Ponkin, P. Kogan, M. Annamemedov, S. Kodrashev. Njen repertoar obsega klasična glasbena dela, sodobne skladbe in skladbe slogov, kot so jazz, folk, tango idr. Izbrali so jo, da je predstavila rusko violinsko umetnost znotraj projekta Dnevi ruske kulture. Koncertirala je na Kitajskem, v Vietnamu, Egiptu, Gruziji, Iranu, Maroku, Ukrajini, na Poljskem in drugje. Poleg izvajalske kariere uspešno opravlja tudi učiteljske obveznosti, saj dela na svoji matični ustanovi (Moskovski državni konservatorij P. I. Čajkovskega) kot docentka in tajnica katedre pod profesorjem E. Grachom. Od leta 2006 Tokareva poučuje tudi na Moskovski konservatorijski podružnici – Univerzi Kurashiki Sakuyo na Japonskem.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Zgrabi zvok zasedbe, ki jo sestavljajo člani Poletne jazz šole Zgrabi zvok.
Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Zgrabi zvok zasedbe, ki jo sestavljajo člani Poletne jazz šole Zgrabi zvok.
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
Posnetek nastopa mlade glasbenice, študentke saksofona na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Predstavila se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijske preizkušnje je tudi solistični nastop ob spremljavi simfoničnega orkestra.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic. Na svoji glasbeni poti je osvojil več kot štiriindvajset najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je za svoje izvedbe prejel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe stavka iz Sonate št. 30 L. van Beethovna, Etude št. 11 F. Chopina in stavka iz cikla Gaspard de la Nuit M. Ravela.
Kristijan Krajnčan (r. 1986) je priznani jazzovski bobnar, skladatelj in violončelist. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pomembnimi glasbeniki in ansambli: Tarek Yamani Trio, Kaja Draksler Acropolis Quintet, Anton Goudsmit & The Ploctones, Big Band RTV Slovenija, Big Band Stageband, Anneguus Teerhuis Trio, Sri Hanuraga Trio, dumiTrio, Marzio Scholten Hologram Quintet in Mads Vinding. Iz igranja na bobne je diplomiral na Konservatoriju Princa Clausa na Nizozemskem, kjer sta bila njegova mentorja Ralph Peterson in Owen Hart. Tokrat bo na sporedu koncert njegove zasedbe Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, ki jo sestavljajo Kristijan Krajnčan (bobni), Črt Remic (saksofon), Primož Fleischman (saksofon), Kaja Draksler (klavir), Aleš Avbelj (bas) in Lojze Krajnčan (EWI).
Kristijan Krajnčan (r. 1986) je priznani jazzovski bobnar, skladatelj in violončelist. Na svoji glasbeni poti je sodeloval s pomembnimi glasbeniki in ansambli: Tarek Yamani Trio, Kaja Draksler Acropolis Quintet, Anton Goudsmit & The Ploctones, Big Band RTV Slovenija, Big Band Stageband, Anneguus Teerhuis Trio, Sri Hanuraga Trio, dumiTrio, Marzio Scholten Hologram Quintet in Mads Vinding. Iz igranja na bobne je diplomiral na Konservatoriju Princa Clausa na Nizozemskem, kjer sta bila njegova mentorja Ralph Peterson in Owen Hart. Tokrat bo na sporedu koncert njegove zasedbe Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, ki jo sestavljajo Kristijan Krajnčan (bobni), Črt Remic (saksofon), Primož Fleischman (saksofon), Kaja Draksler (klavir), Aleš Avbelj (bas) in Lojze Krajnčan (EWI).
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
Spremljali boste posnetek koncerta, ki so ga študenti pod vodstvom mentorjev z obeh akademij pripravili v Slavnostni dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Pripravili so glasbeni repertoar iz obdobij celjskih grofov, pozne renesanse in zgodnjega baroka, povezan s slovenskim in češkim glasbenim prostorom. Nastopili so glasbeniki pevskega consorta praške glasbene akademije ter ansambla kljunastih flavt in baročnih pozavn ljubljanske glasbene akademije pod umetniškim vodstvom mentorjev doc. Lukáša Matouška, doc. Mateje Bajt, prof. Dušana Kranjca in prof. Egona Mihajlovića.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
Predstavniki glasbenih akademij iz Ljubljane in Prage in njihovi pokrovitelji bodo predstavili glasbeni projekt Mladi talenti, ki odpira dolgoročno povezovanje študentov in mentorjev iz obeh ustanov. Študenti oddelkov za staro glasbo z obeh akademij so pripravili prvi skupni koncert v Ljubljani. Ta ima dobrodelni namen in omogoča izmenjavo znanja, izkušenj, primerov dobre prakse in spoznavanje novih okolij, zgodovine ter glasbe obeh držav.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladinski saksofonski orkester SOS Junior, ki združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije. Njihov idejni oče in vodja je saksofonist in dirigent Lev Pupis. Pripravili so pester izbor skladb, od španskega flamenka skladatelja R. Soutulla, preko Valčka iz Jazz suite D. Šostakoviča do irske skladbe Sir Patrick, P. Geissa. V izvedbah so sodelovali tolkalci Konservatorija za glasbo in balet in pianistka Mia Pupis.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek drugega dela prireditve.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladi trobentač Anej Gorenjak, ki niza odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall leta 2023. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe izbranega stavka iz Koncerta za trobento J. Nerude, Koncertne etude A. Goedicka in manj znanega dela The Debutante, H. Clarka. Na nastopu ga je spremljala pianista Špela Horvat Gönc.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je mladi trobentač Anej Gorenjak, ki niza odlične dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall leta 2023. Za tokratni nastop je pripravil izvedbe izbranega stavka iz Koncerta za trobento J. Nerude, Koncertne etude A. Goedicka in manj znanega dela The Debutante, H. Clarka. Na nastopu ga je spremljala pianista Špela Horvat Gönc.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Glasbeno praznovanje v čast Nobelovima nagrajencema za mir je pripravil Nobelov inštitut v sodelovanju s Filharmonijo Oslo in Norveško radiotelevizijo. Prejemnika nagrade sta filipinsko-ameriška novinarka Maria Ressa ter ruski novinar in urednik Dmitry Andreyevich Muratov za njuna prizadevanja na področju zaščite svobode izražanja v novinarstvu. Glasbeni solisti, plesalci, orkester in zbor Fiharmonije Oslo so nastopili pod vodstvom dirigentke Elim Chan. V izjemni koreografiji in režiji Fredrika Benke Rydmana so predstavili raznolik progam od Vivaldija, preko Prokofjeva, Glassa, Bernhofta in Stravinskega do zaključne Beethovnove Ode radosti. THE NOBEL PEACE PRIZE CONCERT/Norveška2021/režija: Nicolai Sørensen
Glasbeno praznovanje v čast Nobelovima nagrajencema za mir je pripravil Nobelov inštitut v sodelovanju s Filharmonijo Oslo in Norveško radiotelevizijo. Prejemnika nagrade sta filipinsko-ameriška novinarka Maria Ressa ter ruski novinar in urednik Dmitry Andreyevich Muratov za njuna prizadevanja na področju zaščite svobode izražanja v novinarstvu. Glasbeni solisti, plesalci, orkester in zbor Fiharmonije Oslo so nastopili pod vodstvom dirigentke Elim Chan. V izjemni koreografiji in režiji Fredrika Benke Rydmana so predstavili raznolik progam od Vivaldija, preko Prokofjeva, Glassa, Bernhofta in Stravinskega do zaključne Beethovnove Ode radosti. THE NOBEL PEACE PRIZE CONCERT/Norveška2021/režija: Nicolai Sørensen
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
Glasbena matica Ljubljana je osrednja slovenska ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob častitljivem jubileju je pripravila slavnostno akademijo, na kateri je predstavila svojo osrednjo izobraževalno dejavnost zborovskega in solističnega petja. Glasbeni program so pod vodstvom zborovodij pripravili otroški, mladinski, mešani in seniorski pevski zbor Glasbene matice, popestrili pa solistične pevske točke, zgodovinski oris delovanja društva in posvetilo predhodnikom. Scenarij za prireditev je pripravila predsednica društva Veronika Brvar, režijo je izpeljala Eva Hribernik. V tokratni oddaji si boste lahko ogledali posnetek prvega dela prireditve.
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Oddaja ponuja predstavitev in vpogled v delovanje Glasbene matice Ljubljana v današnjem času. Njene naloge in aktivnosti so predstavili predsednica društva Veronika Brvar, pevski in zborovski pedagogi, ter aktivni člani današnjih pevskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Društvo slovenskih skladateljev vsako leto svoje člane spodbudi, da napišejo dela, s katerimi nagovorijo mlado občinstvo. Skladbe nato krstno izvede Orkester Slovenske filharmonije na koncertu Slovenski skladatelji mladim. Tokrat je z orkestrom nastopil dirigent Marko Hribernik. Epidemijo smo doživljali vsak po svoje. To velja tudi za skladatelje, zato so v zadnjem času nastala precej različna dela. Timotej Kosovinc je razmišljal o odnosih, ki jih gradimo med seboj (Hiša iz papirja), Ernest Miklič pa se je spraševal o življenju in doseganju lastnih ciljev (Morda nekje in nekoč). Nejc Bečan je z glasbo naslikal občutja jeseni (Jesenske arabeske), Dominik Jakšič in Tomaž Habe pa sta se pri ustvarjanju naslonila na literarni deli. Skladba Dominika Jakšiča se imenuje Kralj Matjaž, Tomaž Habe pa je uglasbil pravljico Štirje godci.
Društvo slovenskih skladateljev vsako leto svoje člane spodbudi, da napišejo dela, s katerimi nagovorijo mlado občinstvo. Skladbe nato krstno izvede Orkester Slovenske filharmonije na koncertu Slovenski skladatelji mladim. Tokrat je z orkestrom nastopil dirigent Marko Hribernik. Epidemijo smo doživljali vsak po svoje. To velja tudi za skladatelje, zato so v zadnjem času nastala precej različna dela. Timotej Kosovinc je razmišljal o odnosih, ki jih gradimo med seboj (Hiša iz papirja), Ernest Miklič pa se je spraševal o življenju in doseganju lastnih ciljev (Morda nekje in nekoč). Nejc Bečan je z glasbo naslikal občutja jeseni (Jesenske arabeske), Dominik Jakšič in Tomaž Habe pa sta se pri ustvarjanju naslonila na literarni deli. Skladba Dominika Jakšiča se imenuje Kralj Matjaž, Tomaž Habe pa je uglasbil pravljico Štirje godci.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom mladega in obetavnega dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil »Noč klavirjev«, pravi glasbeni maraton s prepoznavnimi klavirskimi deli velikih skladateljev: F. Liszta, C. Saint-Saënsa, S. Prokofjeva, A. Skrjabina in S. Rahmaninova. V enem večeru se je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov in pet klavirskih koncertov. V drugi oddaji predstavljamo Saint-Saënsov Koncert za klavir in orkester v g-molu št. 2 v izvedbi pianista Jureta Goručana (1992). Jure Goručan se je igranje klavirja učil v različnih glasbenih šolah po Sloveniji, nazadnje v Glasbeni šoli v Kopru pri prof. Selmi Chicco, ki ga je pripravila za študij v Kölnu v razredu prof. Arba Valdme. Vzporedno s klavirjem je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zaključil tudi šolanje tolkal. Redno se udeležuje glasbenih seminarjev po Evropi in nastopa z različnimi glasbenimi zasedbami. Prejel je že lepo število mednarodnih in domačih priznanj. Na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) je zmagal kar petkrat zaporedoma v kategorijah: klavir, tolkala in solfeggio. Šolanje v tujini si želi nadaljevati, koncept tekmovanj pa pravi, da se mu je odtujil, zato daje prednost nastopanju, komornemu sodelovanju in nadaljnjemu izobraževanju.
Društvo slovenskih skladateljev je v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana pripravilo večer glasbe skladatelja Lojzeta Lebiča ob njegovem častitljivem osebnem jubileju. Glasbeni program so predstavili profesorji Konservatorija, oblikoval pa ga je njegov direktor in glasbenik, prof. Dejan Prešiček. Glasbena dela Lojzeta Lebiča za različne komorne zasedbe so se tako na odru zvrstila v njegovem kronološkem ustvarjalnem pregledu. Predstavili so njegove kompozicije: Rej za solo harmoniko, zborovsko uglasbitev koroške pesmi Zmierom moram bondrati, sedem podob za kljunaste flavte in asistente Od blizu in daleč, Invokacijo a Primož Ramovš za saksofon in klavir ter Barvni krog za manjši orkester.
Društvo slovenskih skladateljev je v sodelovanju s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana pripravilo večer glasbe skladatelja Lojzeta Lebiča ob njegovem častitljivem osebnem jubileju. Glasbeni program so predstavili profesorji Konservatorija, oblikoval pa ga je njegov direktor in glasbenik, prof. Dejan Prešiček. Glasbena dela Lojzeta Lebiča za različne komorne zasedbe so se tako na odru zvrstila v njegovem kronološkem ustvarjalnem pregledu. Predstavili so njegove kompozicije: Rej za solo harmoniko, zborovsko uglasbitev koroške pesmi Zmierom moram bondrati, sedem podob za kljunaste flavte in asistente Od blizu in daleč, Invokacijo a Primož Ramovš za saksofon in klavir ter Barvni krog za manjši orkester.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Posnetek koncerta Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, s pesmimi prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka. Zvočno podobo so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom in avtorskim oblikovanjem Lojzeta Krajnčana, ki je pesmi uglasbil.
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Skupina argentinskih glasbenikov je na Festival Ljubljana pripotovala v družbi italijanskih pevcev in španskega dirigenta, s katerimi so pripravili izvedbo glasbenih del preminulega argentinskega skladatelja Ariela Ramireza. V okviru koncerta pa so glasbeniki iz Argentine predstavili tudi del lastnega programa s tradicionalno južno-ameriško glasbo. Njene značilnosti so odkrivali leta 2002 na glasbenem potovanju po Južni Ameriki in od takrat z uporabo ljudskih inštrumentov posredujejo njen zvok v prepletanju glasbe preteklosti s sedanjostjo.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Na otvoritvenem večeru 25. Noči v stari Ljubljani se je pred Magistratom predstavila sveža glasbena naveza, ki jo sestavlja skupina akademsko izobraženih slovenskih in kubanskih glasbenikov. Udejstvovanje njenih posameznikov lahko zasledimo v raznovrstnih domačih in tujih glasbenih projektih, s sodelovanje v tem projektu pa je obrodilo nov sad, ki mu pravijo Šalša. Gre za glasbo, ki ponuja mešanico različnih stilov kubanske glasbe kot so: son montuno, guajira, salsa, mozambique, rumbá, danzón, bolero idr....Plesni ritmi, ki jih združujejo tolkala, klaviatura, trobenti in pozavna ob spremljavi večglasnega petja in zanimive vokalne improvizacije, poslušalcem pričarajo edinstven večer kubanske glasbe.
Na otvoritvenem večeru 25. Noči v stari Ljubljani se je pred Magistratom predstavila sveža glasbena naveza, ki jo sestavlja skupina akademsko izobraženih slovenskih in kubanskih glasbenikov. Udejstvovanje njenih posameznikov lahko zasledimo v raznovrstnih domačih in tujih glasbenih projektih, s sodelovanje v tem projektu pa je obrodilo nov sad, ki mu pravijo Šalša. Gre za glasbo, ki ponuja mešanico različnih stilov kubanske glasbe kot so: son montuno, guajira, salsa, mozambique, rumbá, danzón, bolero idr....Plesni ritmi, ki jih združujejo tolkala, klaviatura, trobenti in pozavna ob spremljavi večglasnega petja in zanimive vokalne improvizacije, poslušalcem pričarajo edinstven večer kubanske glasbe.
Iz Studia 14 Radia Slovenija boste spremljali koncert sodobne jazzovske glasbe, ki je nastala pod skladateljskimi peresi Tadeja Tomšiča (Catch the Buzz, Just in Case), Steva Klinka (The Crawl, Already Blues, Way low down, Melancholia, On our Way, For the sleeping swallows, Struttin' some stuff, Iskre), Georgia Famea (Yeh, Yeh), Richarda Rodgersa (My romance) Kasperja Bronisslava (Hilili) in drugih. Big bandu RTV Slovenija bo dirigiral Tadej Tomšič, ki od leta 1997 deluje v tem jazzovskem ansamblu kot solist saksofonist, v zadnjih letih pa tudi kot dirigent.
Iz Studia 14 Radia Slovenija boste spremljali koncert sodobne jazzovske glasbe, ki je nastala pod skladateljskimi peresi Tadeja Tomšiča (Catch the Buzz, Just in Case), Steva Klinka (The Crawl, Already Blues, Way low down, Melancholia, On our Way, For the sleeping swallows, Struttin' some stuff, Iskre), Georgia Famea (Yeh, Yeh), Richarda Rodgersa (My romance) Kasperja Bronisslava (Hilili) in drugih. Big bandu RTV Slovenija bo dirigiral Tadej Tomšič, ki od leta 1997 deluje v tem jazzovskem ansamblu kot solist saksofonist, v zadnjih letih pa tudi kot dirigent.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega dirigenta Georgea Pehlivaniana. Koncert začenja delo slovenskega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina, sledi pa priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega z odlično slovensko violinistko Lano Trotovšek.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom gostujočega dirigenta Georgea Pehlivaniana. Koncert začenja delo slovenskega skladatelja mlajše generacije Mateja Bonina, sledi pa priljubljeni Koncert za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega z odlično slovensko violinistko Lano Trotovšek.
Spremljali boste priljubljene arije iz Puccinijeve opere Tosca v priredbi za saksofon in simfonični orkester. Zanimivo priredbo je prav za slovenskega saksofonista Andreja Omejca napisal japonski skladatelj Yasuhide Ito in jo naslovil Toscin poljub.
Spremljali boste priljubljene arije iz Puccinijeve opere Tosca v priredbi za saksofon in simfonični orkester. Zanimivo priredbo je prav za slovenskega saksofonista Andreja Omejca napisal japonski skladatelj Yasuhide Ito in jo naslovil Toscin poljub.
Nejc Kamplet se uči klavir že od petega leta. Leta 2013 je maturiral v razredu Saše Gerželj Donaldson, lani pa tudi na Drugi gimnaziji v Mariboru. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V času študija v Gradcu je prejel nagrade na sedmih mednarodnih tekmovanjih. V TV studiu smo posneli njegovo odlično izvedbo Allegra maestosa iz Sonate št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Nejc Kamplet se uči klavir že od petega leta. Leta 2013 je maturiral v razredu Saše Gerželj Donaldson, lani pa tudi na Drugi gimnaziji v Mariboru. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V času študija v Gradcu je prejel nagrade na sedmih mednarodnih tekmovanjih. V TV studiu smo posneli njegovo odlično izvedbo Allegra maestosa iz Sonate št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je v počastitev 100. obletnice ustanovitve konservatorija v Ljubljani priredil slavnostni koncert. Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, ki je na Slovenskem prvi ponudil pridobivanje poklicnega znanja glasbe in baleta. Tako se je začela vzgoja glasbenih profesionalcev, pevcev, instrumentalistov, skladateljev in pedagogov. Na slavnostnem koncertu je nastopilo več kot 400 dijakov konservatorija, pa tudi pihalni, godalni in simfonični orkester ter zbor, big band in plesalci konservatorija. Na sporedu je bila slovenska glasba skladateljev Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta, Marjana Kozine in Tineta Beca. Režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana je v počastitev 100. obletnice ustanovitve konservatorija v Ljubljani priredil slavnostni koncert. Leta 1919 je bil v Ljubljani ustanovljen Konservatorij Glasbene matice, ki je na Slovenskem prvi ponudil pridobivanje poklicnega znanja glasbe in baleta. Tako se je začela vzgoja glasbenih profesionalcev, pevcev, instrumentalistov, skladateljev in pedagogov. Na slavnostnem koncertu je nastopilo več kot 400 dijakov konservatorija, pa tudi pihalni, godalni in simfonični orkester ter zbor, big band in plesalci konservatorija. Na sporedu je bila slovenska glasba skladateljev Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta, Marjana Kozine in Tineta Beca. Režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta, kjer sta kot solista z ansamblom nastopila priznana pianista: Emil Spanyi (Madžarska) in David Gazarov (Nemčija). Ob spremljavi basista Maria Mavrina (Hrvaška) in bobnarja Christopha Brasa (Francija) sta predstavila zanimiv program jazzovske glasbe skladateljev Oskarja Petersona, Paula Desmonda, Harolda Arlena, Bobbyja Troupa, Tootsa Tielemansa in Charlija Parkerja. Posnetek je nastal v kranjskem Letnem gledališču Khislstein. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta, kjer sta kot solista z ansamblom nastopila priznana pianista: Emil Spanyi (Madžarska) in David Gazarov (Nemčija). Ob spremljavi basista Maria Mavrina (Hrvaška) in bobnarja Christopha Brasa (Francija) sta predstavila zanimiv program jazzovske glasbe skladateljev Oskarja Petersona, Paula Desmonda, Harolda Arlena, Bobbyja Troupa, Tootsa Tielemansa in Charlija Parkerja. Posnetek je nastal v kranjskem Letnem gledališču Khislstein. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste posnetek koncerta ob otvoritvi 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopili so simfonični orkester in zbor SNG Maribor ter odlični solisti Mariborske opere, ki so obiskovalce na Kongresnem trgu razveselili z izvedbami opernih klasik. Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Martin Sušnik in Jaki Jurgec so nastopili pod suverenim dirigentskim vodstvom Simona Krečiča.
Spremljali boste posnetek koncerta ob otvoritvi 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani. Nastopili so simfonični orkester in zbor SNG Maribor ter odlični solisti Mariborske opere, ki so obiskovalce na Kongresnem trgu razveselili z izvedbami opernih klasik. Sabina Cvilak, Valentina Čuden, Petya Ivanova, Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt, Irena Petkova, Martin Sušnik in Jaki Jurgec so nastopili pod suverenim dirigentskim vodstvom Simona Krečiča.
Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija - Glasbena fuzija svobodnega pristopa Big Band Rtv Slovenija je v okviru koncertnega cikla za glasbene sladokusce BigBand@SiTi, ki sta ga v sezoni 2015/16 pripravljala Big Band Rtv Slovenija in Siti Teater BTC, gostil izjemnega vsestranskega glasbenika in multiinštrumentalista Boštjana Gombača. Program, ki je na koncertu v veliki večini doživel krstno izvedbo, je avtorsko delo dirigenta in skladatelja, Lojzeta Krajnčana in Boštjana Gombača. Za priredbe je poleg Krajnčana poskrbel tudi Aleš Avbelj. Režija: Nikolaj Vodošek
Boštjan Gombač in Big Band RTV Slovenija - Glasbena fuzija svobodnega pristopa Big Band Rtv Slovenija je v okviru koncertnega cikla za glasbene sladokusce BigBand@SiTi, ki sta ga v sezoni 2015/16 pripravljala Big Band Rtv Slovenija in Siti Teater BTC, gostil izjemnega vsestranskega glasbenika in multiinštrumentalista Boštjana Gombača. Program, ki je na koncertu v veliki večini doživel krstno izvedbo, je avtorsko delo dirigenta in skladatelja, Lojzeta Krajnčana in Boštjana Gombača. Za priredbe je poleg Krajnčana poskrbel tudi Aleš Avbelj. Režija: Nikolaj Vodošek
Artbeaters sestavljajo štirje mladi, v tujini izobraženi jazzovski glasbeniki: Peter Ugrin (violina), Aleš Ogrin (klaviature), Jan Gregorka (električni bas) in Anže Žurbi (bobni). Ansambel v svojem repertoarju združuje vplive tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga, pa tudi sodobni funk, reggae, drum'n'bas, house, afro beat in jazz rock. Njihovo avtorsko glasbo bi najbolje opisali kot fusion jazz, zlitje različnih glasbenih slogov s poudarkom na glavnem elementu jazza – improvizaciji. K njihovemu izvirnemu zvoku veliko prispeva violina, ki je med jazzovskimi zasedbami redko glasbilo. Zasedba je maja 2012 v Romuniji zmagala na mednarodnem jazzovskem tekmovanju (6th International Jazz Competition), na katerem je sodelovalo 170 glasbenih skupin z vsega sveta. Predvajali bodo posnetek, ki je nastal v slikovitem ambientu starega mestnega jedra Kranja. Urednik oddaje: Daniel Celarec.
Artbeaters sestavljajo štirje mladi, v tujini izobraženi jazzovski glasbeniki: Peter Ugrin (violina), Aleš Ogrin (klaviature), Jan Gregorka (električni bas) in Anže Žurbi (bobni). Ansambel v svojem repertoarju združuje vplive tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga, pa tudi sodobni funk, reggae, drum'n'bas, house, afro beat in jazz rock. Njihovo avtorsko glasbo bi najbolje opisali kot fusion jazz, zlitje različnih glasbenih slogov s poudarkom na glavnem elementu jazza – improvizaciji. K njihovemu izvirnemu zvoku veliko prispeva violina, ki je med jazzovskimi zasedbami redko glasbilo. Zasedba je maja 2012 v Romuniji zmagala na mednarodnem jazzovskem tekmovanju (6th International Jazz Competition), na katerem je sodelovalo 170 glasbenih skupin z vsega sveta. Predvajali bodo posnetek, ki je nastal v slikovitem ambientu starega mestnega jedra Kranja. Urednik oddaje: Daniel Celarec.
Spremljali boste posnetek koncerta ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane, ki je potekal na slikovitem Kongresnem trgu v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Mestne občine Ljubljana. Na sporedu so bile priljubljene simfonične uverture in operne arije. Pod taktirko Simona Krečiča sta solista Janez Lotrič in Mihaela Komočar s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavila odlomke iz oper Gorenjski slavček, Rusalka, La Boheme, Fidelio, Cavalleria rusticana, Hoffmanove pripovedke, Turandot, Traviata in drugih. Posnetek koncerta je pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Spremljali boste posnetek koncerta ob dnevu Evrope in prazniku Ljubljane, ki je potekal na slikovitem Kongresnem trgu v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in Mestne občine Ljubljana. Na sporedu so bile priljubljene simfonične uverture in operne arije. Pod taktirko Simona Krečiča sta solista Janez Lotrič in Mihaela Komočar s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavila odlomke iz oper Gorenjski slavček, Rusalka, La Boheme, Fidelio, Cavalleria rusticana, Hoffmanove pripovedke, Turandot, Traviata in drugih. Posnetek koncerta je pripravilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Posnetek koncerta obeh zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta pod okriljem RTV Slovenija. Na koncertu v Slovenski filharmoniji sta predstavila dve slovenski izvedbi pod vodstvom zborovodje in dirigenta Tomaža Pirnata. Mladinski zbor je skupaj s člani Simfoničnega orkestra RTV SLO predstavil noviteto skladatelja Ambroža Čopija Od sanj modro nebo. V združeni izvedbi Otroškega in Mladinskega pevskega zbora ob spremljavi članov Simfoničnega orkestra RTV SLO pa smo lahko slišali delo skladatelja Alda Kumarja, Riba na topolu poje.
Policijski orkester ni samo protokolarni orkester Republike Slovenije, temveč glasbeni sestav, ki izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter narodno-zabavne glasbe. V oddaji orkester predstavlja odmev sedmih desetletij svojega delovanja, od jazzovske in zabavne glasbe do koračnic. Solista Nina Strnad in Primož Fleischman, dirigent Nejc Bečan, urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Policijski orkester ni samo protokolarni orkester Republike Slovenije, temveč glasbeni sestav, ki izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza ter narodno-zabavne glasbe. V oddaji orkester predstavlja odmev sedmih desetletij svojega delovanja, od jazzovske in zabavne glasbe do koračnic. Solista Nina Strnad in Primož Fleischman, dirigent Nejc Bečan, urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
V studiu Televizije Slovenija so se predstavili izbrani mladi glasbeniki, ki izkazujejo izjemne uspehe in dosežke. Violinistka Patricija Avšič opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Izjemne uspehe na mednarodnih tekmovanjih niza tudi trobentač Anej Gorenjak. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall. Študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic je na glasbeni poti osvojil več kot 24 najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je dosegel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Posnetek zaključuje izjemni projekt, mladinski saksofonski orkester SOS Junior. Združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije, njihov idejni oče in vodja je Lev Pupis. Spremljali boste lahko raznolike izvedbe znanih in manj znanih del od klasicističnega do sodobnejšega časa.
V studiu Televizije Slovenija so se predstavili izbrani mladi glasbeniki, ki izkazujejo izjemne uspehe in dosežke. Violinistka Patricija Avšič opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Izjemne uspehe na mednarodnih tekmovanjih niza tudi trobentač Anej Gorenjak. Na glasbenem tekmovanju v New Yorku je navdušil strokovno komisijo in prejel vabilo na samostojen recital v znameniti Carnegie Hall. Študent Akademije za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, pianist Vid Ibic je na glasbeni poti osvojil več kot 24 najrazličnejših priznanj, kar osemkrat pa je dosegel absolutno prvo mesto in dvakrat maksimalno število točk. Posnetek zaključuje izjemni projekt, mladinski saksofonski orkester SOS Junior. Združuje mlade saksofoniste iz vse Slovenije, njihov idejni oče in vodja je Lev Pupis. Spremljali boste lahko raznolike izvedbe znanih in manj znanih del od klasicističnega do sodobnejšega časa.
Gre za televizijsko studijsko vizualizacijo koncerta, v kateri se kot avtorji glasbe predstavljajo člani Big banda RTV Slovenija. Zvočno in slogovno raznolike skladbe bodo tako predstavili David Jarh, Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Adam Klemm, Blaž Trček, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič. Posnetke glasbe bogatijo pogovori z avtorji skladb. Dirigent je Tadej Tomšič, kot posebni gost nastopa Jure Mastnak. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Gre za televizijsko studijsko vizualizacijo koncerta, v kateri se kot avtorji glasbe predstavljajo člani Big banda RTV Slovenija. Zvočno in slogovno raznolike skladbe bodo tako predstavili David Jarh, Tomaž Gajšt, Dominik Krajnčan, Adam Klemm, Blaž Trček, Lenart Krečič in Blaž Jurjevčič. Posnetke glasbe bogatijo pogovori z avtorji skladb. Dirigent je Tadej Tomšič, kot posebni gost nastopa Jure Mastnak. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Oddajo sestavlja izbor arhivskih posnetkov s koncertnimi izvedbami del iz opusa skladatelja, dirigenta in profesorja Damijana Močnika. Njegove kompozicije spadajo med najpogosteje izvajana slovenska zborovska dela, izvajajo pa jih tudi drugod po svetu. Opus poleg zborovske glasbe obsega obsežna vokalno-instrumentalna dela in vsebuje bogat preplet ritmičnih, melodičnih in harmoničnih idej in vplivov. Tokratni glasbeni izbor predstavljajo različne zborovske zasedbe iz Slovenije.
Oddajo sestavlja izbor arhivskih posnetkov s koncertnimi izvedbami del iz opusa skladatelja, dirigenta in profesorja Damijana Močnika. Njegove kompozicije spadajo med najpogosteje izvajana slovenska zborovska dela, izvajajo pa jih tudi drugod po svetu. Opus poleg zborovske glasbe obsega obsežna vokalno-instrumentalna dela in vsebuje bogat preplet ritmičnih, melodičnih in harmoničnih idej in vplivov. Tokratni glasbeni izbor predstavljajo različne zborovske zasedbe iz Slovenije.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, posvečenega letnim časom. Umetniški vodja projekta Mate Bekavac je o zasnovi sporeda zapisal: »Je osebni poklon minljivosti. Na sporedu je kar nekaj skladb, ki so me na tak ali drugačen način zaznamovale v preteklosti.« Izvajalci so solisti Mate Bekavac (klarinet, duduk, turška piščal), Nuška Drašček (mezzosopran) in Aco Aleksander Bišćević (tenor), Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale in jazzovski trio (Jaka Pucihar, Jošt Lampret, Jože Bogolin). Letni časi zazvenijo v skladbah domačih skladateljev (Andrej Misson, Slavko Šuklar, Matija Krečič) in tujih (Astor Piazzolla, Peter Iljič Čajkovski, Barry Manilow). Režiser Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, posvečenega letnim časom. Umetniški vodja projekta Mate Bekavac je o zasnovi sporeda zapisal: »Je osebni poklon minljivosti. Na sporedu je kar nekaj skladb, ki so me na tak ali drugačen način zaznamovale v preteklosti.« Izvajalci so solisti Mate Bekavac (klarinet, duduk, turška piščal), Nuška Drašček (mezzosopran) in Aco Aleksander Bišćević (tenor), Abonmajski orkester KD Franca Bernika Domžale in jazzovski trio (Jaka Pucihar, Jošt Lampret, Jože Bogolin). Letni časi zazvenijo v skladbah domačih skladateljev (Andrej Misson, Slavko Šuklar, Matija Krečič) in tujih (Astor Piazzolla, Peter Iljič Čajkovski, Barry Manilow). Režiser Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Andreja Zakonjšek Krt deluje kot koncertna in operna sopranistka. Po diplomi se je izpopolnjevala v koncertnem petju, od sezone 1996 pa se predstavlja kot solistka Opere SNG Maribor. Redno sodeluje tudi z Ljubljansko Opero, Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovenskim komornim zborom in drugimi. Delovala je tudi na področju baročne in sodobne glasbe z različnimi komornimi sestavi. Del njenega širokega izvajalskega področja predstavlja izbor arhivskih posnetkov z njenimi nastopi.
Andreja Zakonjšek Krt deluje kot koncertna in operna sopranistka. Po diplomi se je izpopolnjevala v koncertnem petju, od sezone 1996 pa se predstavlja kot solistka Opere SNG Maribor. Redno sodeluje tudi z Ljubljansko Opero, Slovensko filharmonijo, Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovenskim komornim zborom in drugimi. Delovala je tudi na področju baročne in sodobne glasbe z različnimi komornimi sestavi. Del njenega širokega izvajalskega področja predstavlja izbor arhivskih posnetkov z njenimi nastopi.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Kakovost svojega muziciranja predstavljata slovenska predstavnika tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki – violončelistka Zala Vidic, ki nas je zastopala leta 2016 in se uvrstila v veliki finale, ter pianist Urban Stanič, ki je leta 2014 prejel drugo nagrado. Poustvarila bosta Ognjeni ples skladatelja Manuela de Falla. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Studijski televizijski koncert ob 60-letnici Lojzeta Krajnčana. Skladatelj, dirigent in trombonist Lojze Krajnčan (roj. 1961) je svojo pot v Big bandu RTV Slovenija začel kot trombonist, nadaljeval kot dirigent in prireditelj, pozneje pa je opravljal tudi delo umetniškega vodje Big banda RTV Slovenija. V letih delovanja v tem orkestru je sodeloval na številnih snemanjih, v televizijskih in radijskih oddajah in nastopal z mnogimi vrhunskimi glasbeniki, domačimi in tujimi. Za svoj Slavnostni koncert je povabil k sodelovanju glasbenike, s katerimi je uspešno sodeloval v zadnjih letih, z njim bodo nastopili: Teo Collori (kitara), Žigan Krajnčan (vokal, ples), Kristijan Krajnčan (bobni), Marko Črnčec (klavir), Uroš Perić (vokal, klavir), Renato Chicco (orgle Hammond), Alex Sipiagin (trobenta) in Ana Bezjak (vokal). Režija Aleksander Šmuc, redaktorica Meta Česnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Studijski televizijski koncert ob 60-letnici Lojzeta Krajnčana. Skladatelj, dirigent in trombonist Lojze Krajnčan (roj. 1961) je svojo pot v Big bandu RTV Slovenija začel kot trombonist, nadaljeval kot dirigent in prireditelj, pozneje pa je opravljal tudi delo umetniškega vodje Big banda RTV Slovenija. V letih delovanja v tem orkestru je sodeloval na številnih snemanjih, v televizijskih in radijskih oddajah in nastopal z mnogimi vrhunskimi glasbeniki, domačimi in tujimi. Za svoj Slavnostni koncert je povabil k sodelovanju glasbenike, s katerimi je uspešno sodeloval v zadnjih letih, z njim bodo nastopili: Teo Collori (kitara), Žigan Krajnčan (vokal, ples), Kristijan Krajnčan (bobni), Marko Črnčec (klavir), Uroš Perić (vokal, klavir), Renato Chicco (orgle Hammond), Alex Sipiagin (trobenta) in Ana Bezjak (vokal). Režija Aleksander Šmuc, redaktorica Meta Česnik, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Uživali boste v praznični zimski glasbi Barryja Manilowa (Because It's Christmas) v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca, mezzosopranistke Nuške Drašček, Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale in jazzovskega tria (Jaka Pucihar, Jože Bogolin, Jošt Lampret). Mate Bekavac velja za enega od najboljših klarinetistov na svetu. Uspešen je tudi kot dirigent.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Koncert Violino fantastico je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayju, ki združuje nadarjene mlade glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe del skladateljev, ki so ustvarjali na prelomu 17. in 18. stoletja: A. Corellija, J. Pachelbela, A. Vivaldija, J. S. Bacha in G. P. Telemanna. Načelo virtuoznosti so pogosto izražali skozi glasbene oblike za »3 soliste«, povezane z magičnim in svetim številom tri zaradi estetike in simbolike.
Skladbe za flavto, violončelo in harfo, ki so nastale pod peresi impresionističnih mojstrov Ravela, Debussyja in Iberta, bomo lahko spremljali v izvedbi treh odličnih, mednarodno uveljavljenih izvajalk, ki s svojimi občutenimi interpretacijami bogatijo slovensko glasbeno poustvarjalnost. Evo Nino Kozmus, Karmen Pečar Koritnik in Mojco Zlobko Vajgl smo posneli v prelepem ambientu Narodne galerije v Ljubljani. Režija Aljaž Bastič.
Skladbe za flavto, violončelo in harfo, ki so nastale pod peresi impresionističnih mojstrov Ravela, Debussyja in Iberta, bomo lahko spremljali v izvedbi treh odličnih, mednarodno uveljavljenih izvajalk, ki s svojimi občutenimi interpretacijami bogatijo slovensko glasbeno poustvarjalnost. Evo Nino Kozmus, Karmen Pečar Koritnik in Mojco Zlobko Vajgl smo posneli v prelepem ambientu Narodne galerije v Ljubljani. Režija Aljaž Bastič.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Šaoa iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Na koncertu je bilo predstavljeno delo iz zgodnjega obdobja ustvarjanja pomembnega slovenskega skladatelja 20. stoletja, Uroša Kreka. Skladbo z naslovom Mouvements concertants je skladatelj večkrat predelal, dokler ni dobila sedanje petstavčne oblike. V drugem delu koncerta je sledila izvedba manj znanega Koncerta za orkester poljskega skladatelja 20. stoletja, Witolda Lutoslawskega. Skladatelj je delo napisal leta 1954 po naročilu dirigenta Witolda Rowickega in leto pozneje zanj prejel kar dve državni nagradi.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra, ki se predstavlja pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova. Poustvaril bo zadnjo simfonijo avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta – Simfonijo št. 9 v C-duru. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek zanimivega koncerta, na katerem je zvenela Mozartova in Paganinijeva glasba. Za uvod je Simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Rossena Milanova zaigral uverturo v opero Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato pa Koncert za violino št. 1 v Es-duru Niccola Paganija. Solist je avstrijsko-bolgarski violinist Mario Rossen. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Spremljali boste posnetek koncerta iz dvorane Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Partizanski pevski zbor, ki deluje vse od leta 1944, od leta 2017 pa ga vodi perspektiven dirigent in skladatelj mlajše generacije, profesor Iztok Kocen, je izvedel pester repertoar. Ob zboru in komornem orkestru, ki so ga sestavljali sami izbrani glasbeniki in glasbenice, sta nastopila tudi solista Gaja Sorč in Marko Erzar. Svečano vzdušje na koncertu ob pristni izvedbi skladb je posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Spremljali boste posnetek monumentalne Simfonije št. 3 skladatelja Gustava Mahlerja. Gre za najdaljše skladateljevo delo, ki velja tudi za eno od desetih največjih simfonij vseh časov. Izvajalske moči so združili Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in solistka-mezzosopranistka Aliénor Feix. Dirigent Philipp von Steinaecker. Gustav Mahler je tesno povezan z Ljubljano, kjer je v letih 1881 in 1822 živel in deloval.
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Pomen 150-letnice Glasbene matice Ljubljana, ki jo zaznamujemo v letu 2022, oriše predsednica te ustanove, Veronika Brvar, dirigent Philipp von Steinaecker pa predstavi nastanek in ozadje Mahlerjeve Simfonije št. 3, ene največjih simfonij vseh časov.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Vabljeni k spremljanju posnetka izvedbe kantate Hej partizan! Radovana Gobca, ki je zazvenela v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, in sicer v doživeti interpretaciji Partizanskega pevskega zbora z orkestrom, solistov Gaje Sorč in Marka Erzara ter dirigenta Iztoka Kocena. Doživeto izvedbo kantate ja posnela ekipa Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Režiser Vojko Boštjančič.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Ansambel si je nadel ime po svojih vzornikih, svečenikih glasbenikih z imenom Veduni. Tokrat predstavljajo glasbo in glasbila z Balkana.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Vrhunski čelist slovenskega rodu Luka Šulić (znan kot član dua 2Cellos) je za violončelo priredil temo iz filma Schindlerjev seznam. Odlično, ganljivo izvedbo je posnel z Zagrebškimi solisti. Luka Šulić je Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj podaril pravice za predvajanje posnetka.
Vrhunski čelist slovenskega rodu Luka Šulić (znan kot član dua 2Cellos) je za violončelo priredil temo iz filma Schindlerjev seznam. Odlično, ganljivo izvedbo je posnel z Zagrebškimi solisti. Luka Šulić je Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj podaril pravice za predvajanje posnetka.
Uživali boste lahko ob vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi cerkvi Sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko ob vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi cerkvi Sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Božič po ameriško z Otom Pestnerjem - Slavnostni koncert s tujimi gosti Santa Claus is coming, Let it snow in Have yourself a merry little Christmas - ameriške božične pesmi lahko tudi pri nas pričarajo praznično vzdušje.
Božič po ameriško z Otom Pestnerjem - Slavnostni koncert s tujimi gosti Santa Claus is coming, Let it snow in Have yourself a merry little Christmas - ameriške božične pesmi lahko tudi pri nas pričarajo praznično vzdušje.
V studiu smo z našimi simfoniki in dirigentom En Shaom posneli vizualizacije zimzelenih uspešnic iz zakladnice simfonične glasbe: Uverturo k Figarovi svatbi, Variacijo št. XVIII. na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, Cvetlični valček, Prihod kraljice iz Sabe, Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana, Uverturo Ruslan in Ljudmila, Adagio iz Špartaka, Zimo iz Štirih letnih časov in znameniti Can-Can. Program so zasnovali Danica Dolinar, Daniel Celarec in Maja Kojc, režiser Primož Zevnik.
V studiu smo z našimi simfoniki in dirigentom En Shaom posneli vizualizacije zimzelenih uspešnic iz zakladnice simfonične glasbe: Uverturo k Figarovi svatbi, Variacijo št. XVIII. na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, Cvetlični valček, Prihod kraljice iz Sabe, Intermezzo iz opere Cavalleria rusticana, Uverturo Ruslan in Ljudmila, Adagio iz Špartaka, Zimo iz Štirih letnih časov in znameniti Can-Can. Program so zasnovali Danica Dolinar, Daniel Celarec in Maja Kojc, režiser Primož Zevnik.
Trio Evterpa sestavljajo uveljavljeni mladi glasbeniki: Eva Jensterle (flavta), Jan Gričar (saksofon) in Tomaž Hostnik (klavir). Glasbeniki so večkratni nagrajenci z državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, ime tria pa so si nadeli po muzi glasbe Evterpi. Zasedba je nastala leta 2008 pod mentorstvom prof. Lize Hawlina Prešiček in uspešno nastopila na različnih prireditvah. Mladi glasbeniki bodo predstavili raznolik spored glasbe skladateljev Milka Lazarja (Zakotne pesmi za flavto, saksofon in klavir), Charlesa Koechlina (Epitaf za Jean Harlow), Armanda Ghidonija (Classical fugue goes jazz) in Johannesa Brahmsa (Madžarski ples št. 1).
Trio Evterpa sestavljajo uveljavljeni mladi glasbeniki: Eva Jensterle (flavta), Jan Gričar (saksofon) in Tomaž Hostnik (klavir). Glasbeniki so večkratni nagrajenci z državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, ime tria pa so si nadeli po muzi glasbe Evterpi. Zasedba je nastala leta 2008 pod mentorstvom prof. Lize Hawlina Prešiček in uspešno nastopila na različnih prireditvah. Mladi glasbeniki bodo predstavili raznolik spored glasbe skladateljev Milka Lazarja (Zakotne pesmi za flavto, saksofon in klavir), Charlesa Koechlina (Epitaf za Jean Harlow), Armanda Ghidonija (Classical fugue goes jazz) in Johannesa Brahmsa (Madžarski ples št. 1).
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Filmska glasba ni iznajdba zvočnega filma. Že v obdobju nemega filma so skladatelji pisali popolne filmske partiture za velike orkestre. Glasbo so izvajali v kinodvoranah v živo, vendar so si tako glasbeno spremljavo lahko privoščile le velike kinodvorane. Revnejši kinematografi so najemali pianiste, ki so svoje branje filmskih partitur radi začinili z venčki opernih melodij in popevk, tako da je bilo njihovo izvajanje močno oddaljeno od izvirnih filmskih partitur. Simfonični orkester RTV Slovenija se je predstavil z gala koncertom filmske glasbe, tokrat pod taktirko Helmuta Imiga, enega najpomembnejših nemških specialistov za filmsko glasbo. S simfoniki in Big bandom RTV Slovenija, je izvedel program melodij iz kultnih filmov, kot so Vojna zvezd, Gladiator, Gospodar prstanov, Misija nemogoče, program pa je zaznamovala tudi prva izvedba suite Alda Kumarja, ki jo je napisal za slovenski film Pod njenim oknom.
Filmska glasba ni iznajdba zvočnega filma. Že v obdobju nemega filma so skladatelji pisali popolne filmske partiture za velike orkestre. Glasbo so izvajali v kinodvoranah v živo, vendar so si tako glasbeno spremljavo lahko privoščile le velike kinodvorane. Revnejši kinematografi so najemali pianiste, ki so svoje branje filmskih partitur radi začinili z venčki opernih melodij in popevk, tako da je bilo njihovo izvajanje močno oddaljeno od izvirnih filmskih partitur. Simfonični orkester RTV Slovenija se je predstavil z gala koncertom filmske glasbe, tokrat pod taktirko Helmuta Imiga, enega najpomembnejših nemških specialistov za filmsko glasbo. S simfoniki in Big bandom RTV Slovenija, je izvedel program melodij iz kultnih filmov, kot so Vojna zvezd, Gladiator, Gospodar prstanov, Misija nemogoče, program pa je zaznamovala tudi prva izvedba suite Alda Kumarja, ki jo je napisal za slovenski film Pod njenim oknom.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji ene najbolj priljubljenih skladb iz zakladnice klasične glasbe, Zime iz Štirih letnih časov Antonija Vivaldija. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo pod taktirko šefa dirigenta zaigral njegov koncertni mojster, nadarjeni mladi violinist Benjamin Ziervogel. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Primož Zevnik.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji ene najbolj priljubljenih skladb iz zakladnice klasične glasbe, Zime iz Štirih letnih časov Antonija Vivaldija. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo pod taktirko šefa dirigenta zaigral njegov koncertni mojster, nadarjeni mladi violinist Benjamin Ziervogel. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Primož Zevnik.
Prisluhnite nagovoru Janoša Kerna na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, ki je bil 18. junija 2021 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Prisluhnite nagovoru Janoša Kerna na otvoritvenem koncertu 33. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, ki je bil 18. junija 2021 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi ples Edwarda Griega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Pianistki Nadja Rus in Neža Koželj muzicirata kot klavirski duo Scaramouche. Prejeli sta že veliko nagrad, na 5. tekmovanju »Primož Ramovš« za slovenske inštrumentalne komorne skupine pa je duo Scaramouche poleg 2. nagrade v drugi kategoriji prejel tudi »posebno nagrado«, ki jo je podelilo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija za snemanje krajše televizijske upodobitve. Za TV sta zaigrali tudi ples Edwarda Griega. Urednica Danica Dolinar, režija Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Skladatelj Vito Žuraj spada med prepoznavne in uveljavljene glasbene ustvarjalce današnjega časa. Zadnja leta je dejaven in cenjen avtor glasbe v Nemčiji, njegova dela pa v svoje sporede uvrščajo glasbene zasedbe po vsem svetu. Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom katalonskega dirigenta Francesca Prata je pripravil izvedbo njegovega dela z naslovom Stand Up.
Skladatelj Vito Žuraj spada med prepoznavne in uveljavljene glasbene ustvarjalce današnjega časa. Zadnja leta je dejaven in cenjen avtor glasbe v Nemčiji, njegova dela pa v svoje sporede uvrščajo glasbene zasedbe po vsem svetu. Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom katalonskega dirigenta Francesca Prata je pripravil izvedbo njegovega dela z naslovom Stand Up.
Na otvoritvenem koncertu 34. Slovenskih glasbenih dnevov sta nastopila Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Predstavljajo vam posnetek zanimivega koncerta slovenske glasbe, ki je potekal v zvokih glasbe Matije Bravničarja (Hymnus slavicus), Antona Lajovica (Pesem jeseni, Davnina) ter Marjana Kozine (Na svoji zemlji). Koncert je potekal v duhu praznovanj 100. obletnice ustanovitve prve univerze v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-letnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Režiser je Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Na otvoritvenem koncertu 34. Slovenskih glasbenih dnevov sta nastopila Mešani pevski zbor in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Predstavljajo vam posnetek zanimivega koncerta slovenske glasbe, ki je potekal v zvokih glasbe Matije Bravničarja (Hymnus slavicus), Antona Lajovica (Pesem jeseni, Davnina) ter Marjana Kozine (Na svoji zemlji). Koncert je potekal v duhu praznovanj 100. obletnice ustanovitve prve univerze v slovenskem jeziku, Univerze v Ljubljani, in 80-letnice Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Režiser je Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
V okviru Skupine festival Brežice 2006 je v slikovitem Posavskem muzeju Brežice potekal zanimiv koncert glasbe Antonia Vivaldija (1678–1741), na katerem sta nastopila italijanski ansambel Orchestra Barocca di Bologna in priznani slovenski zbor Viva Brežice. Zbor se je do današnjega dne kalil na mnogih tekmovanjih, koncertnih turnejah, prireditvah in samostojnih koncertih. Njegov repertoar obsega bogat razpon glasbene literature, od sakralnih do posvetnih skladb najrazličnejših stilnih obdobij ter skladbe iz jazzovske pop literature. Posebno pozornost posveča slovenski ljudski pesmi, na koncertu pa je zbor ob spremljavi italijanskega ansambla predstavil tudi Vivaldijevi deli: Koncert za dve oboi in Gloria. Koncert uvaja zanimiv uvod moderatorke Tanje Postružnik, redaktor posnetka in scenarist Daniel Celarec.
V okviru Skupine festival Brežice 2006 je v slikovitem Posavskem muzeju Brežice potekal zanimiv koncert glasbe Antonia Vivaldija (1678–1741), na katerem sta nastopila italijanski ansambel Orchestra Barocca di Bologna in priznani slovenski zbor Viva Brežice. Zbor se je do današnjega dne kalil na mnogih tekmovanjih, koncertnih turnejah, prireditvah in samostojnih koncertih. Njegov repertoar obsega bogat razpon glasbene literature, od sakralnih do posvetnih skladb najrazličnejših stilnih obdobij ter skladbe iz jazzovske pop literature. Posebno pozornost posveča slovenski ljudski pesmi, na koncertu pa je zbor ob spremljavi italijanskega ansambla predstavil tudi Vivaldijevi deli: Koncert za dve oboi in Gloria. Koncert uvaja zanimiv uvod moderatorke Tanje Postružnik, redaktor posnetka in scenarist Daniel Celarec.
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši okolici in zamejstvu. Na festivalu je med drugim nastopil Big band Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada in izvedel zanimiv program, v katerem so se predstavili solisti: Jaka Janežič (saksofon), Tomaž Zlobko (saksofon), Aleš Ogrin (klavir), Gašper Kržmanc (kitara), Vanja Ivanković (flavta), Klemen Krajc (kontrabas, bas kitara) in Rudolf Strnad (vokal ter solo na trobenti).
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši okolici in zamejstvu. Na festivalu je med drugim nastopil Big band Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada in izvedel zanimiv program, v katerem so se predstavili solisti: Jaka Janežič (saksofon), Tomaž Zlobko (saksofon), Aleš Ogrin (klavir), Gašper Kržmanc (kitara), Vanja Ivanković (flavta), Klemen Krajc (kontrabas, bas kitara) in Rudolf Strnad (vokal ter solo na trobenti).
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni jeseni, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni jeseni, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, ki se uspešno posveča tudi dirigiranju.
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
Vokalna skupina Plamen prihaja iz Kanade, sestavljajo pa jo dekleta slovenskega porekla. Zbor deluje že 25 let in ponosno neguje slovensko kulturo. Že od začetka jih vodi Marija Ahačič Pollak, gonilna sila kulturnega delovanja Slovencev v Kanadi in ustanoviteljica ter urednica radia Glas kanadskih Slovencev. Njihov repertoar je raznolik, pojejo vse od slovenskih in kanadskih ljudskih pesmi do duhovne glasbe in popularnih pesmi. 25. obletnico so proslavile s koncertno turnejo po Sloveniji, med drugim so nastopile v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Redaktorica Teja Turk, režiser Tomaž Švigelj
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Uvodni koncert je predstavil glasbo v izvedbi ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Tamara Gombač, Petra Gačnik Greblo, Sebastian Bertoncelj, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Izak Hudnik, Jaka Trilar, Tanja Babnik, Martin Sikur in Igor Mitrović. Ansambel je ponudil občuteno izvedbo skladbe Bachianas Brasilieras št. 1 Heitorja Ville-Lobosa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Uvodni koncert je predstavil glasbo v izvedbi ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Tamara Gombač, Petra Gačnik Greblo, Sebastian Bertoncelj, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Izak Hudnik, Jaka Trilar, Tanja Babnik, Martin Sikur in Igor Mitrović. Ansambel je ponudil občuteno izvedbo skladbe Bachianas Brasilieras št. 1 Heitorja Ville-Lobosa. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Samo 1 planet je najglasnejši poziv v okviru projekta Care4Climate ljudem, naj skrbijo za dobrobit našega edinega planeta. Namen projekta je, da Slovenija zmanjša izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. V okviru tega projekta sta na Festivalu Ljubljana nastopila Katalena in Slovenski nacionalni mladinski orkester. Tega sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. V orkestru želijo mlade navduševati z glasbeno umetnostjo, gojiti prijateljske vezi in se učiti.
Vrhunec 1. Mednarodnega simpozija o skladatelju Marjanu Kozini leta 2001 je bila uprizoritev koncertne izvedbe njegove operete Majda. Nov libreto je napisal dr. Igor Grdina, pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja pa so jo izvedli Simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine in pevci: Marjetka Podgoršek Horžen, Ursula Langmayr, Irena Akweley Yebuah, Saša Ivaci, Robert Vrčon, Marjan Trček in Milivoj Juras.
Vrhunec 1. Mednarodnega simpozija o skladatelju Marjanu Kozini leta 2001 je bila uprizoritev koncertne izvedbe njegove operete Majda. Nov libreto je napisal dr. Igor Grdina, pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja pa so jo izvedli Simfonični orkester glasbene šole Marjana Kozine in pevci: Marjetka Podgoršek Horžen, Ursula Langmayr, Irena Akweley Yebuah, Saša Ivaci, Robert Vrčon, Marjan Trček in Milivoj Juras.
Vlado Kreslin že sedemindvajset let v ljubljanskem Cankarjevem domu prireja tradicionalne decembrske koncerte. Na zadnjem, že 68. v vrsti vseh, je z Malimi bogovi, Beltinško bando in svojo zvesto publiko potoval skozi svoje štiridesetletno glasbeno in pesniško ustvarjanje. Njegova avtorska glasba in samosvoje priredbe ljudskih pesmi ter interpretacije, so kot vedno ustvarile izjemno ozračje med občinstvom, ki sta ga dodatno požlahtnila njegov 90 letni oče Milan in gostja, irska pevka Mary Coughlan.
Vlado Kreslin že sedemindvajset let v ljubljanskem Cankarjevem domu prireja tradicionalne decembrske koncerte. Na zadnjem, že 68. v vrsti vseh, je z Malimi bogovi, Beltinško bando in svojo zvesto publiko potoval skozi svoje štiridesetletno glasbeno in pesniško ustvarjanje. Njegova avtorska glasba in samosvoje priredbe ljudskih pesmi ter interpretacije, so kot vedno ustvarile izjemno ozračje med občinstvom, ki sta ga dodatno požlahtnila njegov 90 letni oče Milan in gostja, irska pevka Mary Coughlan.
F. Mendelssohn-Bartholdy je pri sedemnajstih letih napisal Uverturo, šestnajst let pozneje pa celotno delo k dramski igri Williama Shakespearja Sen kresne noči. Kresna noč, ki je za številne eden od najpomembnejših praznikov, ima čarobno moč, ki se ji ne morejo upreti niti protagonisti Shakespearjeve igre. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom odličnega Mateta Bekavca se bodo pri interpretaciji pridružili sopranistka Štefica Stipančević, mezzosopranistka Nuška Drašček in Komorni zbor Dekor ter igralec Blaž Šef.
F. Mendelssohn-Bartholdy je pri sedemnajstih letih napisal Uverturo, šestnajst let pozneje pa celotno delo k dramski igri Williama Shakespearja Sen kresne noči. Kresna noč, ki je za številne eden od najpomembnejših praznikov, ima čarobno moč, ki se ji ne morejo upreti niti protagonisti Shakespearjeve igre. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom odličnega Mateta Bekavca se bodo pri interpretaciji pridružili sopranistka Štefica Stipančević, mezzosopranistka Nuška Drašček in Komorni zbor Dekor ter igralec Blaž Šef.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela, Adagio v g-molu Tomasa Albinonija in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela, Adagio v g-molu Tomasa Albinonija in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Bobnar Ratko Divjak je z Big Bandom RTV Slovenija sodeloval več desetletij. Kot vodilni bobnar je z njim odigral vrsto koncertov in posnel številne skladbe. Med temi je velik del opusa Jožeta Privška, ki je zasedbo v tem času tudi vodil, zato bo zazvenel izbor aranžmajev Privškovega instrumentalnega džezovskega opusa.
Bobnar Ratko Divjak je z Big Bandom RTV Slovenija sodeloval več desetletij. Kot vodilni bobnar je z njim odigral vrsto koncertov in posnel številne skladbe. Med temi je velik del opusa Jožeta Privška, ki je zasedbo v tem času tudi vodil, zato bo zazvenel izbor aranžmajev Privškovega instrumentalnega džezovskega opusa.
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Pod taktirko odličnega Mateta Bekavca jo spremlja Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je za uvod zaigral Uverturo v opero Beg iz Seraja istega skladatelja.
Svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki je kot prva ženska v zgodovini postala solistka Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, bo poslušalce razvajala z izvrstno izvedbo Koncerta za flavto št. 1, K 313 W. A. Mozarta. Pod taktirko odličnega Mateta Bekavca jo spremlja Simfonični orkester RTV Slovenija, ki je za uvod zaigral Uverturo v opero Beg iz Seraja istega skladatelja.
Posnetek jubilejnega, 60. letnega koncerta Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije iz Slovenske filharmonije. Otroški zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec pripravil cikel slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča, ki so ga predstavili skupaj z glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem in Goranom Krmacem. Mladinski zbor je nastopil z noviteto skladatelja Ambroža Čopija, Od sanj modro nebo. Zaključek prireditve pa je združil oba zbora in člane simfoničnega orkestra v izvedbi pesmi Riba na topolu poje skladatelja Alda Kumarja.
Posnetek jubilejnega, 60. letnega koncerta Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenije iz Slovenske filharmonije. Otroški zbor je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec pripravil cikel slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Janeza Dovča, ki so ga predstavili skupaj z glasbeniki Janezom Dovčem, Boštjanom Gombačem in Goranom Krmacem. Mladinski zbor je nastopil z noviteto skladatelja Ambroža Čopija, Od sanj modro nebo. Zaključek prireditve pa je združil oba zbora in člane simfoničnega orkestra v izvedbi pesmi Riba na topolu poje skladatelja Alda Kumarja.
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
Na večeru 7. festivala sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi so nas člani KED-a Folk Slovenija popeljali po različnih regijah Slovenije. Koncert je ubrano zazvenel ob zvokih zasedb, kot so Cintare in Kerlci, skupine Katice, Tomaža Podobnikarja, Janeza Dovča in drugih. Na koncertu se je pokazalo, da je ljudska glasba še kako živa in da lahko izvabi čustva iz slehernega poslušalca, čeprav ta ne razume jezika besedil.
V okviru nedeljskih koncertnih matinej se domači mladi glasbeniki predstavljajo v solistični vlogi ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Program koncertov je vedno sestavljen iz del znanih skladateljev klasicističnega sloga. Solist je bil tokrat mladi violončelist Primož Zalaznik, ki se je predstavil s Koncertom za violončelo in orkester Jospeha Haydna. Sicer glasbenik deluje tudi kot član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in različnih komornih zasedb. Orkester je poslušalcem ponudil še dve deli Ludwiga van Beethovna, Prometejevo uverturo in Simfonijo št. 2.
V okviru nedeljskih koncertnih matinej se domači mladi glasbeniki predstavljajo v solistični vlogi ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Program koncertov je vedno sestavljen iz del znanih skladateljev klasicističnega sloga. Solist je bil tokrat mladi violončelist Primož Zalaznik, ki se je predstavil s Koncertom za violončelo in orkester Jospeha Haydna. Sicer glasbenik deluje tudi kot član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in različnih komornih zasedb. Orkester je poslušalcem ponudil še dve deli Ludwiga van Beethovna, Prometejevo uverturo in Simfonijo št. 2.
Ipavčevo operno delo Teharski plemiči je eno od največjih slovenskih opernih del 19. stoletja. S temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi je želel Ipavec ustvariti veliko nacionalno opero, kakršne so v njegovem času pisali tudi drugi slovanski narodi. Ustvaril je prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Celjska produkcija je pod pokroviteljstvom Društva ljubiteljev umetnosti Celje združila tako rekoč vse ustvarjalne sile v Celju, samo solistične vloge so prevzeli pevci od drugod: Andreja Zakonjšek, Barbara Sorč, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Janko Volčanšek. V predstavi nastopa še simfonični orkester pod vodstvom Simona Dvoršaka, srednješolski zbor, ki ga vodi Gregor Deleja, in ansambel plesalcev Goge Stefanovič Erjavec. Sceno je zasnoval študent arhitekture Matija Kovač, kostumi pa so delo Darje Vrebac.
Ipavčevo operno delo Teharski plemiči je eno od največjih slovenskih opernih del 19. stoletja. S temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi je želel Ipavec ustvariti veliko nacionalno opero, kakršne so v njegovem času pisali tudi drugi slovanski narodi. Ustvaril je prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo. Celjska produkcija je pod pokroviteljstvom Društva ljubiteljev umetnosti Celje združila tako rekoč vse ustvarjalne sile v Celju, samo solistične vloge so prevzeli pevci od drugod: Andreja Zakonjšek, Barbara Sorč, Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Janko Volčanšek. V predstavi nastopa še simfonični orkester pod vodstvom Simona Dvoršaka, srednješolski zbor, ki ga vodi Gregor Deleja, in ansambel plesalcev Goge Stefanovič Erjavec. Sceno je zasnoval študent arhitekture Matija Kovač, kostumi pa so delo Darje Vrebac.
Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.
Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.
En godec nam gode - koncert ob 40 letnici delovanja je naslovljen kot knjiga o Lojzetu Slaku, v kateri je Ivan Sivec opisal njegovo življenjsko zgodbo. Zgodbo legendarnega harmonikarja, atorja večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodje zasedbe. Kdo ne pozna skladb, ki so za vse čase zaznamovale slovensko glasbo in kulturo naroda, kot so V dolini tihi, Vaški zvon, Visoko nad oblaki, Po dekle, Mama, prihajam domov, Kadar srečam te, Srečno, mlada Slovenija, Ej prijatelj, Čebelar in mnoge druge, med njimi številne že ponarodele. Lojze Slak je zaznamoval slehernega Slovenca, njegove pesmi so zapisane v glasbene gene naroda, ki ga je vedno rad osrečeval in predstavljal doma in v tujini. S svojo glasbo je prepriča številne glasbene navdušence in poznavalce o čemer pričajo tudi številna priznanja, največje pa je tisto, ki ga v duši naroda postavlja na mesto Godca.
En godec nam gode - koncert ob 40 letnici delovanja je naslovljen kot knjiga o Lojzetu Slaku, v kateri je Ivan Sivec opisal njegovo življenjsko zgodbo. Zgodbo legendarnega harmonikarja, atorja večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodje zasedbe. Kdo ne pozna skladb, ki so za vse čase zaznamovale slovensko glasbo in kulturo naroda, kot so V dolini tihi, Vaški zvon, Visoko nad oblaki, Po dekle, Mama, prihajam domov, Kadar srečam te, Srečno, mlada Slovenija, Ej prijatelj, Čebelar in mnoge druge, med njimi številne že ponarodele. Lojze Slak je zaznamoval slehernega Slovenca, njegove pesmi so zapisane v glasbene gene naroda, ki ga je vedno rad osrečeval in predstavljal doma in v tujini. S svojo glasbo je prepriča številne glasbene navdušence in poznavalce o čemer pričajo tudi številna priznanja, največje pa je tisto, ki ga v duši naroda postavlja na mesto Godca.
Koncert Melodije srca bo ljubljanska Opera gostila ob 30-letnici Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Praznovanje bo v znamenju operete, ki je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od 2. polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je bolj priljubljena od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti pa dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Tokrat bomo slišali odlomke iz operet: Melodije srca Janka Gregorca, Moč uniforme Hrabroslava Otmarja Vogriča, Stoji, stoji Ljubljanca Matije Bravničarja, Planinska roža Radovana Gobca in Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca.
Koncert Melodije srca bo ljubljanska Opera gostila ob 30-letnici Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez. Praznovanje bo v znamenju operete, ki je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od 2. polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je bolj priljubljena od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti pa dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Tokrat bomo slišali odlomke iz operet: Melodije srca Janka Gregorca, Moč uniforme Hrabroslava Otmarja Vogriča, Stoji, stoji Ljubljanca Matije Bravničarja, Planinska roža Radovana Gobca in Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca.
Spremljali boste glasbo slovenskega skladatelja in violinista Matije Krečiča, posvečeno jeseni (Jesensko tiho), v izvedbi Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju. Umetnost muziciranja je tokrat predstavil z glasbilom duduk.
Spremljali boste glasbo slovenskega skladatelja in violinista Matije Krečiča, posvečeno jeseni (Jesensko tiho), v izvedbi Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju. Umetnost muziciranja je tokrat predstavil z glasbilom duduk.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji slovenskega pianista Alexandra Gadjieva. Gadjiev (r. 1994 v Gorici) je dobitnik najvišjih priznanj na številnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, predsednica žirije tega tekmovanja je bila Marta Argerich. Lepoto in virtuoznost svojega muziciranja bo Gadjiev predstavil z glasbo Chopina in Beethovna. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko v televizijski vizualizaciji slovenskega pianista Alexandra Gadjieva. Gadjiev (r. 1994 v Gorici) je dobitnik najvišjih priznanj na številnih domačih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Leta 2015 je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, predsednica žirije tega tekmovanja je bila Marta Argerich. Lepoto in virtuoznost svojega muziciranja bo Gadjiev predstavil z glasbo Chopina in Beethovna. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu gradu Kromberk odmeval izjemen jazzovski koncert. Na njem je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiejem je potrdil sloves mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu gradu Kromberk odmeval izjemen jazzovski koncert. Na njem je z Big Bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiejem je potrdil sloves mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
V našem najstarejšem in očarljivem mestu Ptuj se je leta 2012 odvijal 4. poletni glasbeni festival poimenovan Arsana-Art Ptuj, ki je gostil umetnike s celega sveta in različnih glasbenih področij. V z zgodovino zaznamovanem ambientu Minoritskega samostana Ptuj smo posneli nastop izvrstnega irskega kvarteta Alan Kelly Gang. Izhodišče njihovega ustvarjanja izhaja iz glasbene tradicije Irske, celotnega Britanskega otočja ter Amerike.
V našem najstarejšem in očarljivem mestu Ptuj se je leta 2012 odvijal 4. poletni glasbeni festival poimenovan Arsana-Art Ptuj, ki je gostil umetnike s celega sveta in različnih glasbenih področij. V z zgodovino zaznamovanem ambientu Minoritskega samostana Ptuj smo posneli nastop izvrstnega irskega kvarteta Alan Kelly Gang. Izhodišče njihovega ustvarjanja izhaja iz glasbene tradicije Irske, celotnega Britanskega otočja ter Amerike.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Operna noč je že več kot pol desetletja tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor, na katerem pod taktirko umetniškega direktorja Simona Krečiča nastopajo priznani solisti mariborske operne hiše in operni zbor. Koncert, ki prinaša najlepše melodije iz zakladnice operne umetnosti, si vselej ogleda večtisočglava množica obiskovalcev vseh generacij.
Uživali boste v televizijski upodobitvi mladih glasbenih virtuozov, Bernarda Brizanija in Maja Gombač. Na sporedu bosta glasbena bisera - Labod iz Živalskega karnevala Camilla Saint Saënsa in odlomek iz Suite št.1. Johanna Sebastiana Bacha. Urednik Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Uživali boste v televizijski upodobitvi mladih glasbenih virtuozov, Bernarda Brizanija in Maja Gombač. Na sporedu bosta glasbena bisera - Labod iz Živalskega karnevala Camilla Saint Saënsa in odlomek iz Suite št.1. Johanna Sebastiana Bacha. Urednik Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Posnetek koncerta avtorskega projekta Roberta Jukiča iz SNG Drama Ljubljana. Jukič se predstavlja kot basist, prireditelj, avtor glasbe in besedil ter producent. Z desetčlansko glasbeno zasedbo in 7 vokalnimi solistkami je Jukič predstavil svoj avtorski projekt Ženske, v katerem se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja in drugih življenjskih tem. Na koncertu so nastopile priznane slovenske pevke Ana Bezjak, Tjaša Fabjančič, Gordana Hleb, Nina Strnad, Katja Šulc, Nina Vodopivec in Mia Žnidarič. Poleg Roberta Jukiča so nastopili še intrumentalisti Andraž Mazi, Steve Klink, Saša Lušić, Tonč Feinig, Sergej Ranđelović Runjoe, Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko.
Posnetek koncerta avtorskega projekta Roberta Jukiča iz SNG Drama Ljubljana. Jukič se predstavlja kot basist, prireditelj, avtor glasbe in besedil ter producent. Z desetčlansko glasbeno zasedbo in 7 vokalnimi solistkami je Jukič predstavil svoj avtorski projekt Ženske, v katerem se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja in drugih življenjskih tem. Na koncertu so nastopile priznane slovenske pevke Ana Bezjak, Tjaša Fabjančič, Gordana Hleb, Nina Strnad, Katja Šulc, Nina Vodopivec in Mia Žnidarič. Poleg Roberta Jukiča so nastopili še intrumentalisti Andraž Mazi, Steve Klink, Saša Lušić, Tonč Feinig, Sergej Ranđelović Runjoe, Jelena Ždrale, Klemen Bračko, Matjaž Sekne in Gregor Marinko.
Posnetek zaključnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih glasbenikov, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Predstavljamo posnetek koncerta Slovenskega mladinskega orkestra, ki je pod taktirko dirigenta Mitje Dragoliča igral priljubljeno glasbo Arniča, Šostakoviča, Andersona, Habeta in Adamiča. Režija Tomaž Švigelj.
Posnetek zaključnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih glasbenikov, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Predstavljamo posnetek koncerta Slovenskega mladinskega orkestra, ki je pod taktirko dirigenta Mitje Dragoliča igral priljubljeno glasbo Arniča, Šostakoviča, Andersona, Habeta in Adamiča. Režija Tomaž Švigelj.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod taktirko nekdanjega šefa dirigenta Davida de Villeers. Najprej boste spremljali Kratko vožnjo s hitrim strojem ameriškega skladatelja Johna Adamsa, eno največkrat izvajanih ameriških sodobnih del. Po skladbi Pacifik 231 francosko-švicarskega skladatelja Arthura Honeggerja (skladba ponazarja vožnjo 300-tonskega vlaka), bo na vrsti Vožnja skozi Moskvo Dmitrija Šostakoviča. Za konec koncerta bo sna sporedu koncert za rog Lojzeta Lebiča z naslovom Musica concertata za rog in orkester. Solist bo Boštjan Lipovšek.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod taktirko nekdanjega šefa dirigenta Davida de Villeers. Najprej boste spremljali Kratko vožnjo s hitrim strojem ameriškega skladatelja Johna Adamsa, eno največkrat izvajanih ameriških sodobnih del. Po skladbi Pacifik 231 francosko-švicarskega skladatelja Arthura Honeggerja (skladba ponazarja vožnjo 300-tonskega vlaka), bo na vrsti Vožnja skozi Moskvo Dmitrija Šostakoviča. Za konec koncerta bo sna sporedu koncert za rog Lojzeta Lebiča z naslovom Musica concertata za rog in orkester. Solist bo Boštjan Lipovšek.
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Posnetek sklepnega koncerta 40. poletnega tabora mladih godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. V letu 2021 se je poletnega izobraževanja udeležilo 90 mladih, starih med 10 in 20 let, iz vse Slovenije. Mladi glasbeniki so igrali v dveh pihalnih orkestrih, ki sta ju skupaj s strokovnimi mentorji za posamezna glasbila vodila dirigenta Mitja Dragolič in Daniel Leskovic. Na koncertu sta orkestra igrala priljubljena dela domačih in tujih skladateljev. Režija Tomaž Švigelj.
Skladatelj, kitarist in pevec Mike Sponza je eden vodilnih evropskih ustvarjalcev na področju bluesa, soula in rock'n'rolla. Na glasbenem prizorišču deluje že dobrih 30 let. Leta 2014 je nastopil v enem od ljubljanskih jazzovskih klubov in razveselil občinstvo. Na koncertu so se mu pridružili zanimivi glasbeni gosti: Matej Kuželj (saksofon), Moreno Buttinar (bobni), Mauro Tolot (bas), Vid Jamnik (vibrafon), Primož Grašič (kitara), Lara Baruca (vokal) in Godalni kvartet (Mojca Rukavina, Ajda Kralj, Marjeta Škrjanc, Petra Gačnik Greblo).
Skladatelj, kitarist in pevec Mike Sponza je eden vodilnih evropskih ustvarjalcev na področju bluesa, soula in rock'n'rolla. Na glasbenem prizorišču deluje že dobrih 30 let. Leta 2014 je nastopil v enem od ljubljanskih jazzovskih klubov in razveselil občinstvo. Na koncertu so se mu pridružili zanimivi glasbeni gosti: Matej Kuželj (saksofon), Moreno Buttinar (bobni), Mauro Tolot (bas), Vid Jamnik (vibrafon), Primož Grašič (kitara), Lara Baruca (vokal) in Godalni kvartet (Mojca Rukavina, Ajda Kralj, Marjeta Škrjanc, Petra Gačnik Greblo).
Festival Godibodi 2020 je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji 1. programa Radia Slovenija, Televizije Slovenija in umetniškega vodje ter ustanovitelja festivala, glasbenika Janeza Dovča. Poetični cikel Vlada Žabota Žalostinke po razkriško, ki jih je uglasbil skladatelj Rudi Pančur, je premierno predstavila zasedba glasbenikov pod imenom Mala mestna muzika. Sestavljajo jo pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, violinistka Jelena Ždrale, klarinetist Andrej Zupan, mandolistka Tanja Pirc, pianista Tina Pančur in Rudi Pančur, kitarist Brane Matošec Bizjak, harmonikar Tomaž Guček in kontrabasist Nino de Gleria.
Festival Godibodi 2020 je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji 1. programa Radia Slovenija, Televizije Slovenija in umetniškega vodje ter ustanovitelja festivala, glasbenika Janeza Dovča. Poetični cikel Vlada Žabota Žalostinke po razkriško, ki jih je uglasbil skladatelj Rudi Pančur, je premierno predstavila zasedba glasbenikov pod imenom Mala mestna muzika. Sestavljajo jo pevca Brina Vogelnik in Metod Banko, violinistka Jelena Ždrale, klarinetist Andrej Zupan, mandolistka Tanja Pirc, pianista Tina Pančur in Rudi Pančur, kitarist Brane Matošec Bizjak, harmonikar Tomaž Guček in kontrabasist Nino de Gleria.
Za širjenje in ohranjanje slovenskega glasbenega izročila v Kanadi in drugje je ključen nastanek dekliške vokalne skupine Plamen, ki jo je leta 1991 ustanovila Marija Ahačič Pollak. Pod njenim vodstvom je zbor združil mlada dekleta slovenskega rodu in se prvič predstavil v Torontu na slovenski kulturni prireditvi ob priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Že 28 let predstavlja izbrane izvedbe slovenskih in tujih pesmi po vsem svetu. Posneli smo nastop v okviru koncertne turneje po Sloveniji.
Za širjenje in ohranjanje slovenskega glasbenega izročila v Kanadi in drugje je ključen nastanek dekliške vokalne skupine Plamen, ki jo je leta 1991 ustanovila Marija Ahačič Pollak. Pod njenim vodstvom je zbor združil mlada dekleta slovenskega rodu in se prvič predstavil v Torontu na slovenski kulturni prireditvi ob priznanju samostojnosti Republike Slovenije. Že 28 let predstavlja izbrane izvedbe slovenskih in tujih pesmi po vsem svetu. Posneli smo nastop v okviru koncertne turneje po Sloveniji.
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti: jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Pianist Zoran Škrinjar se je po končani ljubljanski Akademiji za glasbo dodatno izobraževal na različnih klasičnih klavirskih seminarjih, nato na jazzovskih seminarjih pri Bošku Petroviću, Reggieju Workmanu, Ericu Vloeimansu, Jerryju Bergonzziju, Renatu Chiccu in drugih, bil pa je tudi reden gost jam sessionov mednarodnih jazz festivalov v Perugi, Pragi, Zagrebu in Ljubljani. V svoji glasbeni govorici se Škrinjar naslanja na pianiste Keitha Jaretta, Chicha Coreo, Herbija Hancocka, Oskarja Petersona in druge, pa tudi na klasično glasbo. Na tokratnem koncertu, ki ga je v celoti zaznamovala Škrinjarjeva avtorska glasba, se je predstavil z zanimivimi glasbenimi gosti: jazzovskimi in klasičnimi glasbeniki.
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Skladatelju Lojzetu Lebiču se je leta 2014 ob njegovem 80. jubileju poklonila tudi osrednja glasbeno-izobraževalna ustanova pri nas, Akademija za glasbo v Ljubljani s svojim koncertnim programom. Za nastop s simfoničnim orkestrom, sestavljenim iz študentov glasbe, so v Cankarjevem domu pripravili izvedbo skladateljevih Novembrskih pesmi za glas in orkester. Solistka je bila mezzosopranistka Nuška Drašček Rojko, izvedbo pa je vodil dirigent Marko Letonja.
Zlatko Kaučič (r. 1953) velja za enega opaznejših evropskih tolkalcev srednje generacije. Leta 2008 je s številnimi koncerti praznoval 30-letnico svojega glasbenega ustvarjanja in enega od koncertom vam predstavljamo s tokratnim posnetkom. Kaučič je dolgo časa deloval v tujini, leta 1992 pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je začel poučevati na glasbeni šoli v Novi Gorici in voditi skupino svojih učencev, zasedbo Kombo. S Kombom se je predstavil tudi na slavnostnem koncertu dvorani v Novi Gorici. Kot solisti so se poleg Kaučiča predstavili še: saksofonist Javier Girotto (Argentina), pianist Bruno Cesselli (Italija) in flavtist Massimo de Mattia (Italija).
Zlatko Kaučič (r. 1953) velja za enega opaznejših evropskih tolkalcev srednje generacije. Leta 2008 je s številnimi koncerti praznoval 30-letnico svojega glasbenega ustvarjanja in enega od koncertom vam predstavljamo s tokratnim posnetkom. Kaučič je dolgo časa deloval v tujini, leta 1992 pa se je vrnil v Slovenijo, kjer je začel poučevati na glasbeni šoli v Novi Gorici in voditi skupino svojih učencev, zasedbo Kombo. S Kombom se je predstavil tudi na slavnostnem koncertu dvorani v Novi Gorici. Kot solisti so se poleg Kaučiča predstavili še: saksofonist Javier Girotto (Argentina), pianist Bruno Cesselli (Italija) in flavtist Massimo de Mattia (Italija).
Posnetek sklepnega koncerta 20. Festivala Slowind, na katerem se je Pihalni kvintet Slowind še zadnjič poklonil umetnikom in zvestim spremljevalcem sodobne glasbene ustvarjalnosti. Predstavili so pregled glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v 20 letih prirejanja festivala nastala po njegovem naročilu. V posnetku prvega dela koncerta boste tako lahko slišali dela Lojzeta Lebiča, Urške Pompe in zelo uspešne skladateljice mlajše generacije Nine Šenk.
Posnetek sklepnega koncerta 20. Festivala Slowind, na katerem se je Pihalni kvintet Slowind še zadnjič poklonil umetnikom in zvestim spremljevalcem sodobne glasbene ustvarjalnosti. Predstavili so pregled glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v 20 letih prirejanja festivala nastala po njegovem naročilu. V posnetku prvega dela koncerta boste tako lahko slišali dela Lojzeta Lebiča, Urške Pompe in zelo uspešne skladateljice mlajše generacije Nine Šenk.
Poleti leta 2014 je v Marezigah pri Kopru potekal že deseti festival slovenskih big bandov – MareziJazz. MareziJazz je namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Big Band Hrošči iz Marezig pri Kopru je svoje glasbeno ustvarjanje začel razvijati pod taktirko Karla Glavine, ki je skupino vodil šest let. Preusmeritev v avtorsko glasbo in svojstveni, udarni aranžmaji pa nakazujejo novo pot, na katero se je Big Band Hrošči podal jeseni 2011, ko je vodenje skupine prevzel Denis Beganović - Kaykay, mednarodno priznani glasbenik, multiinstrumentalist, aranžer in glasbeni producent. Želja po širjenju glasbe za jazzovske orkestre je člane Big Banda Hrošči pred desetimi leti spodbudila k oblikovanju festivala MareziJazz, ki je kmalu po nastanku presegel začetno vizijo in zrasel v mednarodno prireditev.
Poleti leta 2014 je v Marezigah pri Kopru potekal že deseti festival slovenskih big bandov – MareziJazz. MareziJazz je namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive glasbenikov in jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Big Band Hrošči iz Marezig pri Kopru je svoje glasbeno ustvarjanje začel razvijati pod taktirko Karla Glavine, ki je skupino vodil šest let. Preusmeritev v avtorsko glasbo in svojstveni, udarni aranžmaji pa nakazujejo novo pot, na katero se je Big Band Hrošči podal jeseni 2011, ko je vodenje skupine prevzel Denis Beganović - Kaykay, mednarodno priznani glasbenik, multiinstrumentalist, aranžer in glasbeni producent. Želja po širjenju glasbe za jazzovske orkestre je člane Big Banda Hrošči pred desetimi leti spodbudila k oblikovanju festivala MareziJazz, ki je kmalu po nastanku presegel začetno vizijo in zrasel v mednarodno prireditev.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Letos je to Ljubljana, organizira pa ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med 17. in 22. julijem se na koncertih v živo predstavlja 14 mednarodno priznanih zborovskih zasedb iz Slovenija in tujine. Slavnostno odprtje festivala ponuja pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta, Stinga in skupine Queen. Nastopili bodo Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Letos je to Ljubljana, organizira pa ga Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Med 17. in 22. julijem se na koncertih v živo predstavlja 14 mednarodno priznanih zborovskih zasedb iz Slovenija in tujine. Slavnostno odprtje festivala ponuja pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta, Stinga in skupine Queen. Nastopili bodo Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni poletju, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, posvečeni poletju, v izvedbi klarinetista Mateta Bekavca in Abonmajskega orkestra KD Franca Bernika Domžale. Mate Bekavac velja za enega najboljših klarinetistov v svetovnem merilu, uspešno pa se posveča tudi dirigiranju.
Uživali boste lahko ob spremljanju posnetka slavnostnega jazzovskega koncerta, ki je potekal na Kongresnem trgu. Koncert je predstavljal odprtje 28. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, na njem pa je nastopil Big band RTV Slovenija z uveljavljenimi jazzovskimi solisti. Svoje muziciranje so predstavili: Peter Ugrin (violina), Klemen Smolej (kitara), Hannah Mancini (vokal), Lovro Ravbar (saksofon) in Ana Bezjak (vokal). Glasbeniki so ponudili zanimiv prerez slovenske in tuje jazzovske glasbe, s svojo poustvarjalno energijo pa razveselili številne obiskovalce, zbrane na tem zanimivem koncertu na prostem. Dirigent je Tadej Tomšič, voditelj Igor Velše, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste lahko ob spremljanju posnetka slavnostnega jazzovskega koncerta, ki je potekal na Kongresnem trgu. Koncert je predstavljal odprtje 28. Mednarodnega festivala Imago Sloveniae in Poletja v Stari Ljubljani, na njem pa je nastopil Big band RTV Slovenija z uveljavljenimi jazzovskimi solisti. Svoje muziciranje so predstavili: Peter Ugrin (violina), Klemen Smolej (kitara), Hannah Mancini (vokal), Lovro Ravbar (saksofon) in Ana Bezjak (vokal). Glasbeniki so ponudili zanimiv prerez slovenske in tuje jazzovske glasbe, s svojo poustvarjalno energijo pa razveselili številne obiskovalce, zbrane na tem zanimivem koncertu na prostem. Dirigent je Tadej Tomšič, voditelj Igor Velše, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Posnetek simfoničnega dela Passacaglia in koral enega ključnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom En Shaa. Skladatelj je delo napisal leta 1934 in zanj prejel nagrado glasbenega natečaja Društva prijateljev umetnosti v Beogradu, ki je omogočila njegovo izvedbo na Festivalu svetovne glasbe v Varšavi. V izvedbi mogočnega Straussovega dela Tako je govoril Zaratustra se je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija na odru pridružil Orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Nietzschejeva ideja o Zaratustri kot znanilcu nove človeške dobe, ki jo je podal v filozofskem spisu, je skladatelja Richarda Straussa navdihnila, da je leta 1896 napisal simfonično pesnitev z istim naslovom, ki jo je označil kot »prosto zasnovano po Friedrichu Nietzscheju«.
Posnetek simfoničnega dela Passacaglia in koral enega ključnih slovenskih skladateljev 20. stoletja, Slavka Osterca v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom En Shaa. Skladatelj je delo napisal leta 1934 in zanj prejel nagrado glasbenega natečaja Društva prijateljev umetnosti v Beogradu, ki je omogočila njegovo izvedbo na Festivalu svetovne glasbe v Varšavi. V izvedbi mogočnega Straussovega dela Tako je govoril Zaratustra se je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija na odru pridružil Orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Nietzschejeva ideja o Zaratustri kot znanilcu nove človeške dobe, ki jo je podal v filozofskem spisu, je skladatelja Richarda Straussa navdihnila, da je leta 1896 napisal simfonično pesnitev z istim naslovom, ki jo je označil kot »prosto zasnovano po Friedrichu Nietzscheju«.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Posnetek koncerta ansambla Tone Janša Long Way Quartet. Saksofonist, flavtist in skladatelj Tone Janša velja za legendo slovenskega jazza. Po študiju klasičnega in jazzovskega saksofona v Gradcu se je dodatno izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu in se pridružil Big bandu RTV Ljubljana, v katerem je deloval kot saksofonist. S svojim kvartetom Tone Janša Quartet je gostoval na najpomembnejših festivalih po Evropi in svetu. Tone Janša Long Way Quartet sestavljajo Lenart Krečič (saksofon), Renato Chicco (klavir), Phillipp Zarfl (kontrabas) in Drago Gajo (bobni). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Igor Zupe.
Posnetek koncerta ansambla Tone Janša Long Way Quartet. Saksofonist, flavtist in skladatelj Tone Janša velja za legendo slovenskega jazza. Po študiju klasičnega in jazzovskega saksofona v Gradcu se je dodatno izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu in se pridružil Big bandu RTV Ljubljana, v katerem je deloval kot saksofonist. S svojim kvartetom Tone Janša Quartet je gostoval na najpomembnejših festivalih po Evropi in svetu. Tone Janša Long Way Quartet sestavljajo Lenart Krečič (saksofon), Renato Chicco (klavir), Phillipp Zarfl (kontrabas) in Drago Gajo (bobni). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Igor Zupe.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Koncert ob odprtju je ponudil glasbo v izvedbi novega ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček). Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta, Zoltana Kodalyja, Igorja Kuljerića in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Cellofest Ljubljana je edinstven slovenski festival, posvečen violončelu. Koncert ob odprtju je ponudil glasbo v izvedbi novega ansambla Cellofest, ki ga sestavlja 12 priznanih slovenskih violončelistov: Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Alja Mandič, Jaka Stadler, Tamara Gombač, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Gorazd Strlič, Primož Zalaznik, Nikolaj Sajko, Martin Sikur in Igor Mitrovič. Z ansamblom je nastopil tudi Gal Gjurin trio (Gal Gjurin, Žiga Golob, Jure Maček). Uživali boste lahko v energični in vrhunski izvedbi glasbe Antonia Vivaldija, Franza Schuberta, Zoltana Kodalyja, Igorja Kuljerića in Gala Gjurina, ki je prav za to priložnost napisal skladbo z naslovom Za čelom srce. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncertno sezono Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je odprl program, posvečen 250. obletnici Beethovnovega rojstva. Poleg uvodne simfonične pesnitve Pesem jeseni slovenskega skladatelja Antona Lajovca sta bili na programu Beethovnova 1. simfonija in njegova izjemno redko izvajana Fantazija za klavir, soliste, zbor in orkester. Slednjo označujejo za »sestrico« znamenite 9. simfonije. Povezuje na videz nezdružljive glasbene oblike ‒ klavirski koncert, simfonijo in kantato ‒ v fantazijsko delo. V njeni izvedbi so se predstavili pianist Nejc Kamplet, pevski solisti, Simfonični orkester in zbor SNG Maribor pod vodstvom zborovodkinje Zsuzse Budavari Novak in dirigenta Wolfganga Harrerja.
Koncertno sezono Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je odprl program, posvečen 250. obletnici Beethovnovega rojstva. Poleg uvodne simfonične pesnitve Pesem jeseni slovenskega skladatelja Antona Lajovca sta bili na programu Beethovnova 1. simfonija in njegova izjemno redko izvajana Fantazija za klavir, soliste, zbor in orkester. Slednjo označujejo za »sestrico« znamenite 9. simfonije. Povezuje na videz nezdružljive glasbene oblike ‒ klavirski koncert, simfonijo in kantato ‒ v fantazijsko delo. V njeni izvedbi so se predstavili pianist Nejc Kamplet, pevski solisti, Simfonični orkester in zbor SNG Maribor pod vodstvom zborovodkinje Zsuzse Budavari Novak in dirigenta Wolfganga Harrerja.
Simfoniki RTV Slovenija so koncertno sezono 2008 sklenili s francosko glasbo. Na junijskem koncertu so poletje napovedali z izvedbo Treh skic za simfonični orkester pod skupnim naslovom Morje Clauda Debussyja. V glasbenem popoldnevu se bomo poletja spominjali ob poslušanju njihove izvedbe vseh treh skic: Od zore do poldneva na morju, Igre valov ter Pogovor vetra in morja, ki so nas vrnile v tople kraje in nas spomnile na topel veter in rahlo šumenje valov na dopustu.
Simfoniki RTV Slovenija so koncertno sezono 2008 sklenili s francosko glasbo. Na junijskem koncertu so poletje napovedali z izvedbo Treh skic za simfonični orkester pod skupnim naslovom Morje Clauda Debussyja. V glasbenem popoldnevu se bomo poletja spominjali ob poslušanju njihove izvedbe vseh treh skic: Od zore do poldneva na morju, Igre valov ter Pogovor vetra in morja, ki so nas vrnile v tople kraje in nas spomnile na topel veter in rahlo šumenje valov na dopustu.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je letos praznovala 50. obletnico delovanja pod sloganom Praznujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost. Pod njenim okriljem že od leta 1999 poteka tradicionalna revija pevskih zborov, ki želi širši javnosti predstaviti ustvarjalno in intelektualno sposobnost invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. Tako so se z glasbenim programom že enaindvajsetič predstavili pevski zbori, ki delujejo v okviru društev invalidov ZDIS iz celotne Slovenije.
Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki je potekal ob 50-letnici legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci, Simfonični orkester RTV Slovenija pa je pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedel Slovensko suito za simfonični orkester Alda Kumarja. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki je potekal ob 50-letnici legendarne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddajo so leta 1966 zasnovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta, pozneje pa so jo urejali sodelavci Radia Slovenija (Jasna Vidakovič, mag. Simona Moličnik). Na slavnostnem koncertu so dragoceno slovensko ljudsko glasbeno izročilo predstavili ljudski pevci in godci, Simfonični orkester RTV Slovenija pa je pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedel Slovensko suito za simfonični orkester Alda Kumarja. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urša Menart.
Vodilni slovenski zbor, dekliški zbor Carmina Slovenica, je z zasedbo Chorus Instrumentalis izvedel eno najbolj priljubljenih vokalnih del našega časa, znameniti projekt Adiemus Karla Jenkinsa, in navdušil občinstvo. Gostja Kristina Oberžan, gib Martina Dobaj, kostumi Gordana Gašperlin, dirigentka Karmina Šilec, televizijska režija Tomaž Švigelj. Posnetek je nastal leta 2004 v Ljubljani.
Vodilni slovenski zbor, dekliški zbor Carmina Slovenica, je z zasedbo Chorus Instrumentalis izvedel eno najbolj priljubljenih vokalnih del našega časa, znameniti projekt Adiemus Karla Jenkinsa, in navdušil občinstvo. Gostja Kristina Oberžan, gib Martina Dobaj, kostumi Gordana Gašperlin, dirigentka Karmina Šilec, televizijska režija Tomaž Švigelj. Posnetek je nastal leta 2004 v Ljubljani.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Slovenski mladinski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja predstavil glasbo Giuseppa Verdija (Moč usode) in Ruija Rodriguesa (Potovanje z balonom). Slovenski mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo godbeniki tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Slovenski mladinski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja predstavil glasbo Giuseppa Verdija (Moč usode) in Ruija Rodriguesa (Potovanje z balonom). Slovenski mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo godbeniki tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Spremljali boste posnetek zanimivega jazzovskega koncerta Big banda RTV Slovenija iz Stare Elektrarne. Solist je Don Menza, sloviti ameriški saksofonist, ki je na svoji glasbeni poti sodeloval z najznamenitejšimi big bandi pod vodstvom svetovno znanih glasbenikov, kot so Maynard Ferguson, Stan Kenton in Buddy Rich. Dolga leta je sodeloval tudi z znamenitim bobnarjem Kvarteta Johna Coltrana Elvinom Jonesom. Dirigent je avstrijski mojster jazza Sigi Feigl.
Hrvaški pianist Ivo Pogorelić (r. 1958) velja za enega najboljših pianistov, obenem pa za enega najbolj samosvojih glasbenih interpretov. Je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, najbolj pa je poznan po Chopinovem tekmovanju leta 1980. Na tem tekmovanju so Pogorelića zaradi samosvoje interpretacije tekmovalnega programa izključili, zaradi česar je iz žirije odstopila slovita pianistka Marta Argerich in ga razglasila za glasbenega genija. Njegov prvi koncert po tem t. i. glasbenem škandalu je bil leta 1981 v dvorani Slovenske filharmonije, kjer je Pogorelić nastopil pod taktirko Marka Muniha in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dogodek je ostal ohranjen v arhivu Televizije Slovenija.
Hrvaški pianist Ivo Pogorelić (r. 1958) velja za enega najboljših pianistov, obenem pa za enega najbolj samosvojih glasbenih interpretov. Je dobitnik številnih nagrad na mednarodnih glasbenih tekmovanjih, najbolj pa je poznan po Chopinovem tekmovanju leta 1980. Na tem tekmovanju so Pogorelića zaradi samosvoje interpretacije tekmovalnega programa izključili, zaradi česar je iz žirije odstopila slovita pianistka Marta Argerich in ga razglasila za glasbenega genija. Njegov prvi koncert po tem t. i. glasbenem škandalu je bil leta 1981 v dvorani Slovenske filharmonije, kjer je Pogorelić nastopil pod taktirko Marka Muniha in ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Dogodek je ostal ohranjen v arhivu Televizije Slovenija.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Novomeški simfonični orkester z osmimi solisti in tremi pevskimi zbori Krka, Revoz in Pomlad krstno predstavlja opereto Ženin v zagati skladatelja Viktorja Parme. Izvirno besedilo operete se ni ohranilo, zato je nov libreto po motivih Arnošta Grunda napisal ddr. Igor Grdina. Solisti so bili: Marjetka Podgoršek Horžen (sopran), Katja Konvalinka (sopran), Irena Akweley Yebuah Tiran (alt), Marjan Trček (tenor), Andrej Debevec (tenor), Darko Vidic (bariton) in Zoran Potočan (bas). Povezovalka operete je bila Tajda Lekše, dirigent pa Sandi Franko. Zgodba operete je postavljena v New York v zgodnje 20. stoletje, Viktor Parma (1858–1924) pa je to spevno opereto napisal med letoma 1916 in 1917.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Predstavljamo vam televizijsko upodobitev skladbe Metamorfoze, ki je nastala pod skladateljskim peresom bosanskega skladatelje Avda Smailovića. Smailovićev opus temelji na prepletanju ljudskega izročila in sodobne evropske glasbe, med njegovimi solistično instrumentalnimi skladbami pa pripada osrednje mesto prav skladbi Metamorfoze iz leta 1980. Izvajalka je Meira Smailović, redaktor oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Predstavljamo vam televizijsko upodobitev skladbe Metamorfoze, ki je nastala pod skladateljskim peresom bosanskega skladatelje Avda Smailovića. Smailovićev opus temelji na prepletanju ljudskega izročila in sodobne evropske glasbe, med njegovimi solistično instrumentalnimi skladbami pa pripada osrednje mesto prav skladbi Metamorfoze iz leta 1980. Izvajalka je Meira Smailović, redaktor oddaje Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Iz želje po promociji najboljših mladih glasbenikov se je rodila ideja za koncert Za njimi stojimo, kjer so trem vrhunskim slovenskih mladim glasbenikom omogočili samostojen koncert in predstavitev v najlepši luči. Koncert so omogočili partnerji projekta: Radiotelevizija Slovenija, Akademija za glasbo, Cankarjev dom in družbe v skupini KD Group s svojo Fundacijo. Na koncertu v naši največji koncertni dvorani so nastopili virtuozi Eva-Nina Kozmus (flavta), Jasna Komar (rog) in Bernardo Brizani (violončelo), ki so za svoje muziciranje prejeli nagrade doma in na tujem. Še zlasti je potrebno izpostaviti Evo-Nino Kozmus, ki je leta 2010 na Dunaju zmagala na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010. Dirigent je En Shao.
Iz želje po promociji najboljših mladih glasbenikov se je rodila ideja za koncert Za njimi stojimo, kjer so trem vrhunskim slovenskih mladim glasbenikom omogočili samostojen koncert in predstavitev v najlepši luči. Koncert so omogočili partnerji projekta: Radiotelevizija Slovenija, Akademija za glasbo, Cankarjev dom in družbe v skupini KD Group s svojo Fundacijo. Na koncertu v naši največji koncertni dvorani so nastopili virtuozi Eva-Nina Kozmus (flavta), Jasna Komar (rog) in Bernardo Brizani (violončelo), ki so za svoje muziciranje prejeli nagrade doma in na tujem. Še zlasti je potrebno izpostaviti Evo-Nino Kozmus, ki je leta 2010 na Dunaju zmagala na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010. Dirigent je En Shao.
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Predstavljamo posnetke interpretacije Ane Soklič iz arhiva Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Leta 2012 je Ana Soklič nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v SNG Operi in baletu Ljubljana s skladbo Zato sem noro te ljubila, leta 2015 in 2019 pa v Studiu 1 Televizije Slovenja s skladbama Darilo (s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) in Cheek To Cheek (z Big bandom RTV Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Predstavljamo posnetke interpretacije Ane Soklič iz arhiva Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Leta 2012 je Ana Soklič nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija v SNG Operi in baletu Ljubljana s skladbo Zato sem noro te ljubila, leta 2015 in 2019 pa v Studiu 1 Televizije Slovenja s skladbama Darilo (s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija) in Cheek To Cheek (z Big bandom RTV Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Vizualizacija našega vrhunskega komornega zbora AVE v režiji Klemna Dvornika, posneta na slikoviti lokaciji Crngrob. Uživali boste lahko v glasbi skladatelja Charlesa Villiersa Stanforda (Beati quorum via). Urednik oddaje Daniel Celarec.
Vizualizacija našega vrhunskega komornega zbora AVE v režiji Klemna Dvornika, posneta na slikoviti lokaciji Crngrob. Uživali boste lahko v glasbi skladatelja Charlesa Villiersa Stanforda (Beati quorum via). Urednik oddaje Daniel Celarec.
Premiera glasbeno-plesnega spektakla Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in koreografa Edwarda Cluga. Carmina Burana je eno najbolj priljubljenih glasbenih del, njeno besedilo v srednjeveški latinščini pa zajema širok lok posvetnih tem o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, o užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja. Koreograf Edward Clug je za osnovo koreografije uporabil krog kot najpopolnejšo stvaritev narave, ki popelje gledalca skozi različne življenjske stopnje. Nastopajo: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Opere SNG Maribor in plesalci SNG Maribor ter solisti Petja Ivanova, Martin Sušnik in Domen Križaj. Dirigent Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič. Produkcija: RTV Slovenija.
Premiera glasbeno-plesnega spektakla Carmina Burana skladatelja Carla Orffa in koreografa Edwarda Cluga. Carmina Burana je eno najbolj priljubljenih glasbenih del, njeno besedilo v srednjeveški latinščini pa zajema širok lok posvetnih tem o sreči, blaginji, minljivosti življenja, pomladi, o užitkih in nevarnostih pitja, iger na srečo, požrešnosti in poželenja. Koreograf Edward Clug je za osnovo koreografije uporabil krog kot najpopolnejšo stvaritev narave, ki popelje gledalca skozi različne življenjske stopnje. Nastopajo: Simfonični orkester SNG Maribor, Zbor Opere SNG Maribor in plesalci SNG Maribor ter solisti Petja Ivanova, Martin Sušnik in Domen Križaj. Dirigent Simon Krečič, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič. Produkcija: RTV Slovenija.
Cikel oddaj Z mladimi virtuozi predstavlja vizualno razkošne posnetke igranja najboljših mladih slovenskih glasbenikov, dobitnikov številnih glasbenih nagrad. Kakovost svojega muziciranja tokrat predstavlja kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Uživali boste lahko v njegovi izvedbi skladb skladateljev Agustina Barriosa, Joaquina Rodriga in v izvedbi kitaristove avtorske skladbe Balkanski bes.
Cikel oddaj Z mladimi virtuozi predstavlja vizualno razkošne posnetke igranja najboljših mladih slovenskih glasbenikov, dobitnikov številnih glasbenih nagrad. Kakovost svojega muziciranja tokrat predstavlja kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Uživali boste lahko v njegovi izvedbi skladb skladateljev Agustina Barriosa, Joaquina Rodriga in v izvedbi kitaristove avtorske skladbe Balkanski bes.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi Kvarteta violončelov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zasedbo sestavljajo Tanja Babnik, Milan Hudnik, Igor Mitrović in Jaka Trilar. Lepoto svojega muziciranja bodo violončelisti predstavili z glasbo Astorja Piazzolle, s Poletjem in Jesenjo iz cikla Letni časi v Buenos Airesu. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi Kvarteta violončelov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Zasedbo sestavljajo Tanja Babnik, Milan Hudnik, Igor Mitrović in Jaka Trilar. Lepoto svojega muziciranja bodo violončelisti predstavili z glasbo Astorja Piazzolle, s Poletjem in Jesenjo iz cikla Letni časi v Buenos Airesu. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Leta 2018 so v Novem Sadu kot en orkester nastopili trije big bandi – Big band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big band Radio-televizije Srbija. S srečanjem so obudili veliki jazzovski orkester Jumbo Big band, v katerem so prav ti orkestri skupaj igrali že v letih 1989 in 1990. Predvajali vam bodo posnetek koncerta, ki je potekal v Srbskem narodnem gledališču v okviru Novosadskega jazz festivala. Na koncertu so se vsi trije orkestri najprej predstavili samostojno, v drugem delu pa so zaigrali kot en Jumbo Big band. Jumbo Big Band je zaigral priredbe slovenske, hrvaške in srbske ljudske glasbe in navdušil obiskovalce. Produkcija RTV Vojvodina, režiser Srđan Arsenijević.
Leta 2018 so v Novem Sadu kot en orkester nastopili trije big bandi – Big band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big band Radio-televizije Srbija. S srečanjem so obudili veliki jazzovski orkester Jumbo Big band, v katerem so prav ti orkestri skupaj igrali že v letih 1989 in 1990. Predvajali vam bodo posnetek koncerta, ki je potekal v Srbskem narodnem gledališču v okviru Novosadskega jazz festivala. Na koncertu so se vsi trije orkestri najprej predstavili samostojno, v drugem delu pa so zaigrali kot en Jumbo Big band. Jumbo Big Band je zaigral priredbe slovenske, hrvaške in srbske ljudske glasbe in navdušil obiskovalce. Produkcija RTV Vojvodina, režiser Srđan Arsenijević.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
Cellofest, festival, posvečen violončelistom in violončelu, v Ljubljani pripravlja cikel koncertov, seminarjev in delavnic za mlade z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki ter pedagogi. Spremljali boste drugi del programa iz otvoritevnega koncerta, na katerem se je v ansambel violončel združilo dvanajst vrhunskih domačih violončelistov. Predstavili so se z zahtevnimi priredbami orkestralnih kompozicij, k sodelovanju pa povabili izvrstna glasbena gosta, mezzosopranistko Nuško Drašček Rojko in harmonikarja Marka Hatlaka.
Zbor Slovenske filharmonije je edini profesionalni koncertni zbor v Sloveniji. Pod imenom Slovenski komorni zbor je bil ustanovljen leta 1991. Umetniško vodstvo je v začetku prevzel muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je vodil zbor do leta 2009, potem sta zbor vodila dirigenta Martina Batič in Steffen Schreyer, v sezoni 2012/2013 pa je njegovo umetniško vodenje v celoti prevzela dirigentka Martina Batič. Zbor ima 40-članov in izvede v vsaki sezoni povprečno 35 koncertov z ravno toliko različnimi programi. Njegova osrednja naloga je predvsem izvajanje a cappella skladb različnih glasbenih obdobij, največ v Vokalnem abonmaju. Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pri izvedbah vokalno-instrumentalnih del, ravno tako z drugimi domačimi in tujimi orkestri. Spremljali boste lahko slavnostni koncert, ki je bil posvečen različnim dirigentom, ki so vodili zbor v njegovi zgodovini. Tako so z zborom na koncertu s slovensko zborovsko glasbo različnih obdobij nastopili dirigenti: Borut Smrekar, Gregor Klančič, Stojan Kuret, Marko Vatovec, Matjaž Šček, Sebastjan Vrhovnik, Fernando P. Mejías, Tomaž Faganel, Urša Lah in Martina Batič. Posnetek koncert je nastal pod okriljem Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser: Aljaž Bastič.
Zbor Slovenske filharmonije je edini profesionalni koncertni zbor v Sloveniji. Pod imenom Slovenski komorni zbor je bil ustanovljen leta 1991. Umetniško vodstvo je v začetku prevzel muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman, ki je vodil zbor do leta 2009, potem sta zbor vodila dirigenta Martina Batič in Steffen Schreyer, v sezoni 2012/2013 pa je njegovo umetniško vodenje v celoti prevzela dirigentka Martina Batič. Zbor ima 40-članov in izvede v vsaki sezoni povprečno 35 koncertov z ravno toliko različnimi programi. Njegova osrednja naloga je predvsem izvajanje a cappella skladb različnih glasbenih obdobij, največ v Vokalnem abonmaju. Z Orkestrom Slovenske filharmonije sodeluje pri izvedbah vokalno-instrumentalnih del, ravno tako z drugimi domačimi in tujimi orkestri. Spremljali boste lahko slavnostni koncert, ki je bil posvečen različnim dirigentom, ki so vodili zbor v njegovi zgodovini. Tako so z zborom na koncertu s slovensko zborovsko glasbo različnih obdobij nastopili dirigenti: Borut Smrekar, Gregor Klančič, Stojan Kuret, Marko Vatovec, Matjaž Šček, Sebastjan Vrhovnik, Fernando P. Mejías, Tomaž Faganel, Urša Lah in Martina Batič. Posnetek koncert je nastal pod okriljem Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser: Aljaž Bastič.
Spremljali boste lahko posnetek koncerta, na katerem je zvenela veličastna Simfonija št. 2 v c-molu za sopran, alt, zbor in orkester 'Vstajenje' Gustava Mahlerja. Izvedli so jo Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, APZ Tone Tomšič in dirigent Anton Nanut. Solistki Rebeka Radovan in Katerina Roussou.
Spremljali boste lahko posnetek koncerta, na katerem je zvenela veličastna Simfonija št. 2 v c-molu za sopran, alt, zbor in orkester 'Vstajenje' Gustava Mahlerja. Izvedli so jo Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, APZ Tone Tomšič in dirigent Anton Nanut. Solistki Rebeka Radovan in Katerina Roussou.
Spremljali boste priljubljeno glasbo Ludwiga van Beethovna (Uvertura Leonora), Richarda Wagnerja (Siegfriedova idila, Samospevi Wesendonck) in Huga Wolfa (Suita Corregidor). Simfonični orkester vodi dirigent Simon Krečič, solistka je Nuška Drašček Rojko, posnetek je nastal v Slovenj Gradcu. Režiser Aljaž Bastič, urednik Daniel Celarec.
Spremljali boste priljubljeno glasbo Ludwiga van Beethovna (Uvertura Leonora), Richarda Wagnerja (Siegfriedova idila, Samospevi Wesendonck) in Huga Wolfa (Suita Corregidor). Simfonični orkester vodi dirigent Simon Krečič, solistka je Nuška Drašček Rojko, posnetek je nastal v Slovenj Gradcu. Režiser Aljaž Bastič, urednik Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi harmonikarice Teje Udovič Kovačič in saksofonista Andreja Omejca. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Piazzolle, Händla, Bronnerja in Griega. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v televizijski upodobitvi harmonikarice Teje Udovič Kovačič in saksofonista Andreja Omejca. Glasbenika sta dobitnika številnih prvih nagrad, lepoto in virtuoznost svojega muziciranja pa bosta predstavila z glasbo skladateljev Piazzolle, Händla, Bronnerja in Griega. Režiser Aleksander Šmuc, urednik oddaje Daniel Celarec.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu Gradu Kromberk potekal privlačen jazzovski koncert. Na njem je z Big bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiem si je utrdil mesto mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
V okviru 20. mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici je v čudovitem ambientu Gradu Kromberk potekal privlačen jazzovski koncert. Na njem je z Big bandom RTV Slovenija in dirigentom Lojzetom Krajnčanom nastopil tudi vsestranski ameriški saksofonist James Carter (r. 1969), eden najbolj cenjenih saksofonistov svoje generacije. V družbi s trobentačem Lesterjem Bowiem si je utrdil mesto mojstra na vseh vrstah saksofona, pa tudi na klarinetu in flavti. Je vodja številnih uglednih sestavov, s katerimi izvaja stilsko zelo različno glasbo, ki sega od funka do bebopa ter gypsy swinga. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi saksofonisti, ki so sodelovali v žiriji in organizaciji srečanja saksofonistov: Claude Delangle (Francija), Guillaume Orti (Francija), Steven Mauk (Združene države Amerike), Gordan Tudor (Hrvaška), Matjaž Drevenšek, Dejan Prešiček in Lev Pupis (Slovenija). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc.
Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2017 vodi dirigent in umetniški vodja Iztok Kocen, s katerim so pripravili slavnostni koncert ob 75. obletnici delovanja. Ob praznovanju so se jim na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pridružili gostujoči Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Laška pihalna godba in sopranistka Gaja Sorč.
Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2017 vodi dirigent in umetniški vodja Iztok Kocen, s katerim so pripravili slavnostni koncert ob 75. obletnici delovanja. Ob praznovanju so se jim na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pridružili gostujoči Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Laška pihalna godba in sopranistka Gaja Sorč.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tokrat predstavljajo glasbila: poganske harfe, alpski rog, balkanske gusle in kemence, drgalce in žvrgolec.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste posnetek koncerta zasedbe Jani Šepetavec Quartet, ki je nastopila v Jazz Paradise – Jazz Clubu Gajo. Zasedbo, ki izvaja poslušljivo jazzovsko-bluesovsko glasbo, sestavljajo Jani Šepetavec (saksofon, avtor glasbe), Grega Crnkovič (kitara), Erik Čebokli (bas kitara) in Gašper Peršl (bobni). Novogoriški saksofonist Jani Šepetavec je magistriral na Univerzi za glasbo v Gradcu, pozneje pa svoje igranje izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih z mentorji Donom Menzo, Davom Liebmanom in Jerryjem Bergonzijem. Urednik oddaje Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Nikolaja Sokolova, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosa dr. Andreja Smrekarja. Umetniški vodja Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Nikolaja Sokolova, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosa dr. Andreja Smrekarja. Umetniški vodja Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Slovenski nacionalni mladinski orkester sestavljajo najperspektivnejši slovenski glasbeniki, stari od 12 do 22 let. Namen orkestra je navduševanje za glasbeno umetnost in umetnost nasploh, tkanje prijateljskih vezi in učenje. Mladi na odru razvijejo svoj potencial in se ga naučijo uporabljati v skupini, obenem pa se naučijo raznovrstnosti glasbenih in osebnostnih poti. Samo1planet je najmočnejši poziv projekta Care4Climate širšemu občinstvu k ozaveščanju in delovanju v dobrobit našega edinega planeta. CARE4CLIMATE je celostni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja izvajanje ukrepov, s čimer bo Slovenija dosegla cilje v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Vedun je ansambel, ki izvaja staro in meditativno glasbo ter kanalizira zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom, z vsem, kar sestavlja zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine.
Z izborom slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi so nastopili dobro poznani in odlični pevke, pevci ter vokalne zasedbe: Eva Černe, Francka Šenk, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Alenka Godec, Helena Blagne, Lea Bartha, Steffy, Katrinas, Klemen Torkar, Tomaž Plahutnik, Kvatropirci, Kreativo, Kranjci in Radijski pevci….
Z izborom slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi so nastopili dobro poznani in odlični pevke, pevci ter vokalne zasedbe: Eva Černe, Francka Šenk, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Alenka Godec, Helena Blagne, Lea Bartha, Steffy, Katrinas, Klemen Torkar, Tomaž Plahutnik, Kvatropirci, Kreativo, Kranjci in Radijski pevci….
Uživali boste lahko v muziciranju članov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in sopranistke Nike Gorič. V ciklu Sozvočje svetov so v slikoviti Slavnostni dvorani Narodne galerije nastopili s poslušljivo glasbo Antonija Vivaldija. Orkester sam je izvedel deli Sinfonia v h-molu, RV 169 in Koncert za godala v g-molu, RV 157, s solistko skupaj pa poustvaril Vivaldijevo skladbo In furore iustissima irae, RV 626.
Uživali boste lahko v muziciranju članov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in sopranistke Nike Gorič. V ciklu Sozvočje svetov so v slikoviti Slavnostni dvorani Narodne galerije nastopili s poslušljivo glasbo Antonija Vivaldija. Orkester sam je izvedel deli Sinfonia v h-molu, RV 169 in Koncert za godala v g-molu, RV 157, s solistko skupaj pa poustvaril Vivaldijevo skladbo In furore iustissima irae, RV 626.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Mladinski pihalni orkester Musica creativa pod vodstvom dirigenta Matjaža Medena predstavil glasbo Jamesa Curnowa (Dan v živalskem vrtu), Tomaža Habeta (Pod vrhovi) ter Eltona Johna in Hansa Zimmerja (Levji kralj). Mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo udeleženci tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Mladinski pihalni orkester Musica creativa pod vodstvom dirigenta Matjaža Medena predstavil glasbo Jamesa Curnowa (Dan v živalskem vrtu), Tomaža Habeta (Pod vrhovi) ter Eltona Johna in Hansa Zimmerja (Levji kralj). Mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo udeleženci tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Spremljali boste zanimiv posnetek koncerta iz dvorane RAI Artura Toscaninija v Torinu. Nacionalni simfonični orkester RAI pod taktirko dirigenta Juraja Valčuhe predstavlja oratorij Kralj Ojdip Igorja Stravinskega. Gostitelja koncerta sta voditelja Serena Scorzoni in Matthieu Mantanus.
Spremljali boste zanimiv posnetek koncerta iz dvorane RAI Artura Toscaninija v Torinu. Nacionalni simfonični orkester RAI pod taktirko dirigenta Juraja Valčuhe predstavlja oratorij Kralj Ojdip Igorja Stravinskega. Gostitelja koncerta sta voditelja Serena Scorzoni in Matthieu Mantanus.
AAvtorski koncert Gala Gjurina “Moč jeseni” je zadnji predkoronski koncert iz serije gala koncertnih glasbenih doživetij, ki jih glasbeni in literarni ustvarjalec Gal Gjurin že od leta 2007 dalje redno prireja v Cankarjevem domu. Po eni strani gre za akustično retrospektivo Gjurinovega ustvarjanja zadnjih 20-ih let, po drugi pa za predstavitev novih albumov Veter in Zemlja, skupaj s še z 32-imi izvrstnimi glasbeniki, ki bosta izšla v fizični obliki v letošnjem letu. Kakor tudi sicer, pisana Gjurinova glasbena posadka tudi tokrat združuje glasbenike in glasbenice različnih generacij in usmeritev, stare med 18 in 70 let. V drugem delu koncerta Gjurin občinstvu predstavi tudi vsem dobro znane radijske uspešnice kot so Kaj vse bi dal, Dva, ki ležita in Duša in telo, koncert pa zaključi epska izvedba nove skladbe Zemlja, z vsemi sodelujočimi hkrati na odru. Zemlja je v zadnjih letih postala ena ikoničnih zaključnih skladb Gjurinovih koncertov. Premierno sta se na koncertu izvedli tudi skladbi Tvoj vonj iz repertoarja Gjurinovega prohibicijskega jazzovskega projekta Temna godba, v kateri je občinstvo na saksofonu očarala Nada Barle, ter domoljubna skladba In ko se vračal boš nazaj, ki je doživela tudi prepesnitev v angleščino v okviru Gjurinovega glasbenega delovanja na drugi strani Atlantika v Kanadi, kjer deluje kot Kanadčan po materi. Koncert zaključi spontana verzija naslovne skladbe koncerta Moč jeseni z albuma Veter med stoječimi ovacijami publike v Gallusovi dvorani. Kot posebni gosti in mednarodni solisti so v drugem delu koncerta nastopili saksofonistka in pevka Nada Barle, kitarist Pablo Vitali iz Argentine, flavtistka Nina Reščič, saksofonist Lovro Ravbar, pevka Severa Gjurin, pevka in flavtistka Tinkara Kovač, bobnar Jure Maček, basist Matej Tekavčič ter tolkalist Carlos Valderrama iz južnoameriškega Čila.
AAvtorski koncert Gala Gjurina “Moč jeseni” je zadnji predkoronski koncert iz serije gala koncertnih glasbenih doživetij, ki jih glasbeni in literarni ustvarjalec Gal Gjurin že od leta 2007 dalje redno prireja v Cankarjevem domu. Po eni strani gre za akustično retrospektivo Gjurinovega ustvarjanja zadnjih 20-ih let, po drugi pa za predstavitev novih albumov Veter in Zemlja, skupaj s še z 32-imi izvrstnimi glasbeniki, ki bosta izšla v fizični obliki v letošnjem letu. Kakor tudi sicer, pisana Gjurinova glasbena posadka tudi tokrat združuje glasbenike in glasbenice različnih generacij in usmeritev, stare med 18 in 70 let. V drugem delu koncerta Gjurin občinstvu predstavi tudi vsem dobro znane radijske uspešnice kot so Kaj vse bi dal, Dva, ki ležita in Duša in telo, koncert pa zaključi epska izvedba nove skladbe Zemlja, z vsemi sodelujočimi hkrati na odru. Zemlja je v zadnjih letih postala ena ikoničnih zaključnih skladb Gjurinovih koncertov. Premierno sta se na koncertu izvedli tudi skladbi Tvoj vonj iz repertoarja Gjurinovega prohibicijskega jazzovskega projekta Temna godba, v kateri je občinstvo na saksofonu očarala Nada Barle, ter domoljubna skladba In ko se vračal boš nazaj, ki je doživela tudi prepesnitev v angleščino v okviru Gjurinovega glasbenega delovanja na drugi strani Atlantika v Kanadi, kjer deluje kot Kanadčan po materi. Koncert zaključi spontana verzija naslovne skladbe koncerta Moč jeseni z albuma Veter med stoječimi ovacijami publike v Gallusovi dvorani. Kot posebni gosti in mednarodni solisti so v drugem delu koncerta nastopili saksofonistka in pevka Nada Barle, kitarist Pablo Vitali iz Argentine, flavtistka Nina Reščič, saksofonist Lovro Ravbar, pevka Severa Gjurin, pevka in flavtistka Tinkara Kovač, bobnar Jure Maček, basist Matej Tekavčič ter tolkalist Carlos Valderrama iz južnoameriškega Čila.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Vedun je ansambel za staro in meditativno glasbo ter kanalizirani zdravilni zvok z glasbili in pesmimi ljudstev sveta. Ime je ansambel prevzel iz slovanske dediščine, pomeni pa tistega, ki lahko zdravi dušo in telo tudi z besedami, torej z glasovi, vokali, konzonanti, zvoki, toni, šumi, ropotom ..., ki sestavljajo zvočni jezik ali zvočno orodje za širitev zavesti. Skupina, ki deluje pod vodstvom Mire Omerzel - Mirit, uporablja različne glasovne tehnike ter glasbila in zvočila iz svetovne dediščine. Tako se duhovna modrost skorajda pozabljenega izročila spet srečuje s potrebami, duhovnim prebujanjem in iskanjem sodobnega človeka.
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, ki je edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive tako glasbenikov kot jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Na festivalu je nastopil tudi Big band Vrhnika.
Poleti 2012 je v Marezigah pri Kopru potekal 8. festival slovenskih big bandov, ki je edini tovrstni festival pri nas. MareziJazz je prvenstveno namenjen predstavitvi big bandov in je v svoji kratki zgodovini naletel na pozitivne odzive tako glasbenikov kot jazzovskih navdušencev v širši slovenski okolici in zamejstvu. Na festivalu je nastopil tudi Big band Vrhnika.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali temo iz filma Boter (Parla piu piano) ter glasbo valižanskega skladatelja Ivorja Novella (And Her Mother Came, Too). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali temo iz filma Boter (Parla piu piano) ter glasbo valižanskega skladatelja Ivorja Novella (And Her Mother Came, Too). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je namenjen mladim poslušalcem. Glasbeni program je bil tokrat karnevalsko obarvan, v tematsko pripoved pa sta ga oblikovala igralca Tanja Dimitrievska in Dejan Pevčević. Mladi obiskovalci so lahko izvedeli, kaj je v času nastanka skladb pomenilo karnevalsko rajanje, in prisluhnili mladi nadarjeni glasbenici, flavtistki Evi-Nini Kozmus, ki žanje uspehe tudi v tujini. Program skladb, ki so v dvorani pričarale karnevalsko vzdušje, je bil sestavljen iz Karnevalske Uverture Antonina Dvořáka, Dunajskega karnevala Johanna Straussa in Beneškega karnevala Giulia Briccialdija.
Koncert s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je namenjen mladim poslušalcem. Glasbeni program je bil tokrat karnevalsko obarvan, v tematsko pripoved pa sta ga oblikovala igralca Tanja Dimitrievska in Dejan Pevčević. Mladi obiskovalci so lahko izvedeli, kaj je v času nastanka skladb pomenilo karnevalsko rajanje, in prisluhnili mladi nadarjeni glasbenici, flavtistki Evi-Nini Kozmus, ki žanje uspehe tudi v tujini. Program skladb, ki so v dvorani pričarale karnevalsko vzdušje, je bil sestavljen iz Karnevalske Uverture Antonina Dvořáka, Dunajskega karnevala Johanna Straussa in Beneškega karnevala Giulia Briccialdija.
Koncert zasedbe Ljubljana Jazz Selection, ki je pred leti nastopila v Jazz Clubu Gajo. Zasedbo sestavljajo: Dejan Pečenko (klavir), David Jarh (trobenta), Karel Novak (baskitara), Drago Gajo (bobni) in Nino Mureškič (tolkala). Na sporedu bodo jazzovska dela Morning (C. Fisher), Take Five (P. Desmond), Memphis Underground (H. Hancock) in Sweet Georgia Brown (M. Pinkard, B. Bernie). Televizijska režija Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncert zasedbe Ljubljana Jazz Selection, ki je pred leti nastopila v Jazz Clubu Gajo. Zasedbo sestavljajo: Dejan Pečenko (klavir), David Jarh (trobenta), Karel Novak (baskitara), Drago Gajo (bobni) in Nino Mureškič (tolkala). Na sporedu bodo jazzovska dela Morning (C. Fisher), Take Five (P. Desmond), Memphis Underground (H. Hancock) in Sweet Georgia Brown (M. Pinkard, B. Bernie). Televizijska režija Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Eden redkih glasbenikov, ki so se poglobili v svet bogatih zvočnih razsežnosti in zahtevnega igranja na pedalni klavir, je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. Z izvajanjem repertoarja za pedalni klavir je požel tudi mednarodno priznanje stroke in občinstva. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es-duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir, in Allegro iz Mozartovega klavirskega koncerta v d-molu, KV 466. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Eden redkih glasbenikov, ki so se poglobili v svet bogatih zvočnih razsežnosti in zahtevnega igranja na pedalni klavir, je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. Z izvajanjem repertoarja za pedalni klavir je požel tudi mednarodno priznanje stroke in občinstva. V studiu smo s Simfoniki RTVS pod taktirko En Shaa posneli koncert v Es-duru, ki ga je Charles Gounod napisal prav za pedalni klavir, in Allegro iz Mozartovega klavirskega koncerta v d-molu, KV 466. Urednica Danica Dolinar, režiser Marjan Kučej.
Opera Alda Kumarja Al' pekel al' nebo prikazuje usode in prigode posameznikov, ki med pijanimi naborniki, spogledljivimi dekleti in opravljivimi damami iščejo svoj prostor pod soncem, a ostajajo večinoma nerazumljeni. Libretistka Jera Ivanc je izbrala verze Franceta Prešerna iz različnih pesmi in jih dramaturško mojstrsko prepletla v novo zgodbo. Prizorišče opere je postavljeno na mestni trg, kjer v pričakovanju večernega plesa srečujemo like in podobe iz različnih Prešernovih pesmi: Kranj'c, ti le dobička iščeš! … Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže … Luna sije, klad'vo bije … Bliža se železna cesta …. Od nekdaj lepe … Vrhunec opere je ples, na katerem se usodno srečata Urška in Povodni mož. Ob tem se razvijejo vsi operni elementi, ki vključujejo razkošno orkestracijo, zbor, video in zapeljivo divji ples. Tokratna interpretacija Prešernovega Povodnega moža se ne konča z mislijo na pravično kazen za prevzetnost – nosilka ošabnosti, nečimrnosti in spletkarstva ni več Urška, ampak družba. Urška je v operi metafora globlje lepote, nedolžne tišine, čiste ljubezni in hrepenenja po drugačnem, boljšem življenju, stran od kruha in iger željnih brezimnih, mesenih posameznikov, ki od površnosti omotični slepo sledijo dobrikanju oblasti – populističnega Župana in njegove žene. Dirigent Simon Robinson.
Opera Alda Kumarja Al' pekel al' nebo prikazuje usode in prigode posameznikov, ki med pijanimi naborniki, spogledljivimi dekleti in opravljivimi damami iščejo svoj prostor pod soncem, a ostajajo večinoma nerazumljeni. Libretistka Jera Ivanc je izbrala verze Franceta Prešerna iz različnih pesmi in jih dramaturško mojstrsko prepletla v novo zgodbo. Prizorišče opere je postavljeno na mestni trg, kjer v pričakovanju večernega plesa srečujemo like in podobe iz različnih Prešernovih pesmi: Kranj'c, ti le dobička iščeš! … Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže … Luna sije, klad'vo bije … Bliža se železna cesta …. Od nekdaj lepe … Vrhunec opere je ples, na katerem se usodno srečata Urška in Povodni mož. Ob tem se razvijejo vsi operni elementi, ki vključujejo razkošno orkestracijo, zbor, video in zapeljivo divji ples. Tokratna interpretacija Prešernovega Povodnega moža se ne konča z mislijo na pravično kazen za prevzetnost – nosilka ošabnosti, nečimrnosti in spletkarstva ni več Urška, ampak družba. Urška je v operi metafora globlje lepote, nedolžne tišine, čiste ljubezni in hrepenenja po drugačnem, boljšem življenju, stran od kruha in iger željnih brezimnih, mesenih posameznikov, ki od površnosti omotični slepo sledijo dobrikanju oblasti – populističnega Župana in njegove žene. Dirigent Simon Robinson.
Spremljali boste posnetek krstne izvedbe skladbe Sanje spečega sveta sodobnega ameriškega skladatelja Chada Cannona. Zboru in Orkestru Slovenske filharmonije in Komornemu zboru Dekor se bo kot solist na klarinetu pridružil Mate Bekavac, eden najboljših klarinetistov v svetovnem merilu. Tokrat se bo predstavil še z igranjem na basovski klarinet, duduk in ljudsko basovsko flavto. Dirigent Vladimir Kulenović, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Jan Zakonjšek.
Spremljali boste posnetek krstne izvedbe skladbe Sanje spečega sveta sodobnega ameriškega skladatelja Chada Cannona. Zboru in Orkestru Slovenske filharmonije in Komornemu zboru Dekor se bo kot solist na klarinetu pridružil Mate Bekavac, eden najboljših klarinetistov v svetovnem merilu. Tokrat se bo predstavil še z igranjem na basovski klarinet, duduk in ljudsko basovsko flavto. Dirigent Vladimir Kulenović, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Jan Zakonjšek.
Virtuozni Trojni koncert L.van Beethovna izvajajo vrhunski slovenski glasbeniki Dejan Bravcničar, Ciril Škerjanec in Aci Bertoncelj in orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovica.
Virtuozni Trojni koncert L.van Beethovna izvajajo vrhunski slovenski glasbeniki Dejan Bravcničar, Ciril Škerjanec in Aci Bertoncelj in orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovica.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Simfonični orkester RTV Slovenija je nastopil pod taktirko gostujočega dirigenta judovskega rodu, ki prihaja iz Rusije. Daniel Raiskin velja za izjemno občutljivega glasbenika, ki izhaja še iz stare dirigentske šole Sovjetske zveze. Po šolanju v Sovjetski zvezi je odšel študirat v Evropo, kjer je najprej postal eden vodilnih violistov, kasneje pa se je povsem posvetil dirigentski karieri. Pod njegovim vodstvom je orkester zaigral Sedmo simfonijo češkega skladatelja Antonína Dvořaka. Gre za čustveno razgibano glasbeno delo, ki ga je skladatelj napisal tudi pod vplivom Brahmsovih kompozicij. V primerjavi z njegovo predhodno simfonijo je ta temnejše narave, barvitejša, zahtevnejša in predstavlja velik korak naprej v razvoju njegovega »simfonizma«. Simfonični orkester RTV Slovenija se bo s tem programom pod vodstvom dirigenta Daniela Raiskina v oktobru odpravil na enotedensko turnejo po Nemčiji, v Belgijo in na Nizozemsko.
Simfonični orkester RTV Slovenija je nastopil pod taktirko gostujočega dirigenta judovskega rodu, ki prihaja iz Rusije. Daniel Raiskin velja za izjemno občutljivega glasbenika, ki izhaja še iz stare dirigentske šole Sovjetske zveze. Po šolanju v Sovjetski zvezi je odšel študirat v Evropo, kjer je najprej postal eden vodilnih violistov, kasneje pa se je povsem posvetil dirigentski karieri. Pod njegovim vodstvom je orkester zaigral Sedmo simfonijo češkega skladatelja Antonína Dvořaka. Gre za čustveno razgibano glasbeno delo, ki ga je skladatelj napisal tudi pod vplivom Brahmsovih kompozicij. V primerjavi z njegovo predhodno simfonijo je ta temnejše narave, barvitejša, zahtevnejša in predstavlja velik korak naprej v razvoju njegovega »simfonizma«. Simfonični orkester RTV Slovenija se bo s tem programom pod vodstvom dirigenta Daniela Raiskina v oktobru odpravil na enotedensko turnejo po Nemčiji, v Belgijo in na Nizozemsko.
Metamorfoze za klavir solo je bosanski skladatelj Avdo Smailović (1917–1984) napisal leta 1980. Briljantno kompozicijo v ekspresionističnem stilu s sijajnimi efekti je za TV zaigrala njegova hči Meira Smailović, odlična pianistka in pedagoginja, ki že več let deluje v Sloveniji.
Metamorfoze za klavir solo je bosanski skladatelj Avdo Smailović (1917–1984) napisal leta 1980. Briljantno kompozicijo v ekspresionističnem stilu s sijajnimi efekti je za TV zaigrala njegova hči Meira Smailović, odlična pianistka in pedagoginja, ki že več let deluje v Sloveniji.
Posnetek koncerta iz Centra urbane kulture Kino Šiška. Tam je svoj novi glasbeni projekt predstavil vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga, sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčeca in kontrabasista Luko Hermana Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavil strastno in temperamentno glasbo tanga različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se mu je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Posnetek koncerta iz Centra urbane kulture Kino Šiška. Tam je svoj novi glasbeni projekt predstavil vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga, sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčeca in kontrabasista Luko Hermana Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavil strastno in temperamentno glasbo tanga različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se mu je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Na gala koncertu, ki ga je TV Slovenija posnela konec novembra 2017 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija, solisti in člani družine Avsenik. Melodije velikanov Slavka in Vilka Avsenika so prepevali Manca Izmajlova, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Aljaž Farasin, Urška Arlič Gololičič ter Slovenski oktet. V programu (in v posebnih novih priredbah za orkester) pa so se predstavili tudi Monika, Blaž, Sašo, Gregor ter Slavko Avsenik, mlajši. Orkestru so dirigirali Simon Dvoršak, Patrik Greblo in Miha Rogina.
Na gala koncertu, ki ga je TV Slovenija posnela konec novembra 2017 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, so nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija, solisti in člani družine Avsenik. Melodije velikanov Slavka in Vilka Avsenika so prepevali Manca Izmajlova, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Aljaž Farasin, Urška Arlič Gololičič ter Slovenski oktet. V programu (in v posebnih novih priredbah za orkester) pa so se predstavili tudi Monika, Blaž, Sašo, Gregor ter Slavko Avsenik, mlajši. Orkestru so dirigirali Simon Dvoršak, Patrik Greblo in Miha Rogina.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Uživali boste lahko v vrhunski interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko šefa dirigenta En Shaa se predstavlja z vizualizacijo v studiu, z izvedbo baletne glasbe Špartak, ki je nastala pod skladateljskih peresom armenskega skladatelja Arama Hačaturjana.
Pod taktirko ameriškega dirigenta Evana Christa in z mednarodno uveljavljenim violinistom Julianom Rachlinom ter priznano slovensko sopranistko Ireno Preda je orkester navdušil s priljubljenim programom Čajkovskega (Hrestač), Kreislerja (Ljubezenska bol, Lepi rožmarin), Hačaturjana (Maškerada), Saint-Saënsa (Introdukcija in rondo capriccioso), Puccinija (Madame Butterfly), Catalanija, Verdija (Traviata), Cilea, Chabrierja in Bizeta (Carmen fantazija).
Pod taktirko ameriškega dirigenta Evana Christa in z mednarodno uveljavljenim violinistom Julianom Rachlinom ter priznano slovensko sopranistko Ireno Preda je orkester navdušil s priljubljenim programom Čajkovskega (Hrestač), Kreislerja (Ljubezenska bol, Lepi rožmarin), Hačaturjana (Maškerada), Saint-Saënsa (Introdukcija in rondo capriccioso), Puccinija (Madame Butterfly), Catalanija, Verdija (Traviata), Cilea, Chabrierja in Bizeta (Carmen fantazija).
Z izbranim programom bomo stopili v svet opere, skozi katerega nas bodo ob spremljavi simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Simona Dvoršaka popeljali sopranistki Pija Brodnik in Nina Kompare, tenoristi Branko Robinšak, Marjan Trček in Rusmir Redjič, ter baritonist Jože Vidic. Voditelja: Nataša Ličen in Jure Sešek
Z izbranim programom bomo stopili v svet opere, skozi katerega nas bodo ob spremljavi simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod vodstvom Simona Dvoršaka popeljali sopranistki Pija Brodnik in Nina Kompare, tenoristi Branko Robinšak, Marjan Trček in Rusmir Redjič, ter baritonist Jože Vidic. Voditelja: Nataša Ličen in Jure Sešek
Klarinetist Mate Bekavac, ki je vsebinsko zasnoval program koncerta, je zapisal, da je koncert netipičen glasbeno-literarni dogodek in njegov poklon flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja. Irena Grafenauer je zaigrala s prijatelji: s klarinetistom Matetom Bekavcem in z drugimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. Tokrat lahko uživamo v njihovi odlični izvedbi odlomkov iz opere Čarobna piščal W. A. Mozarta v priredbi J. N. Wendta. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Klarinetist Mate Bekavac, ki je vsebinsko zasnoval program koncerta, je zapisal, da je koncert netipičen glasbeno-literarni dogodek in njegov poklon flavti in flavtistki Ireni Grafenauer, ki nas s svojim poslanstvom, služenjem z ljubeznijo ter s povezanostjo med višjim in zemeljskim svetom bogati že več kot pol stoletja. Irena Grafenauer je zaigrala s prijatelji: s klarinetistom Matetom Bekavcem in z drugimi mednarodno uveljavljenimi glasbeniki. Tokrat lahko uživamo v njihovi odlični izvedbi odlomkov iz opere Čarobna piščal W. A. Mozarta v priredbi J. N. Wendta. Urednica Danica Dolinar, režiser Jan Zakonjšek.
Posnetek koncerta, ki smo ga v sodelovanju z radiem Ognjišče posneli v Cankarjevam domu z željo, da bi sporočilo božiča ter božične skrivnosti odmevale še naprej - do novega leta, pa do svetih Treh kraljev in po starem izročilu do Svečenice. V božičnem večeru nas nagovarja glasba in umetniška beseda. Skladatelje, pesnike in pisatelje pa je navdihovala božična skrivnost. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod dirigentskim vodstvom Simona Dvoršaka nas bodo torej skozi spokojnost božičnega dne z najbolj znanimi božičnimi pesmimi popeljali: sopranistki Pija Brodnik in Nina Kompare, tenorista Branko Robinšak in Marjan Trček ter baritonist Jože Vidic, različna doživljanja božičnih večerov pa bo obudil Pavle Ravnohrib. Voditelja: Nataša Ličen in Jure Sešek
Posnetek koncerta, ki smo ga v sodelovanju z radiem Ognjišče posneli v Cankarjevam domu z željo, da bi sporočilo božiča ter božične skrivnosti odmevale še naprej - do novega leta, pa do svetih Treh kraljev in po starem izročilu do Svečenice. V božičnem večeru nas nagovarja glasba in umetniška beseda. Skladatelje, pesnike in pisatelje pa je navdihovala božična skrivnost. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik pod dirigentskim vodstvom Simona Dvoršaka nas bodo torej skozi spokojnost božičnega dne z najbolj znanimi božičnimi pesmimi popeljali: sopranistki Pija Brodnik in Nina Kompare, tenorista Branko Robinšak in Marjan Trček ter baritonist Jože Vidic, različna doživljanja božičnih večerov pa bo obudil Pavle Ravnohrib. Voditelja: Nataša Ličen in Jure Sešek
Oddaja nas bo iz adventa popeljala v božično praznovanje. Predstavljena bo zgodba božičnega drevesa v Vatikanu, koncert prazničnih pesmi pa bo pričaral božično vzdušje.
Oddaja nas bo iz adventa popeljala v božično praznovanje. Predstavljena bo zgodba božičnega drevesa v Vatikanu, koncert prazničnih pesmi pa bo pričaral božično vzdušje.
Angela Svoljšak in Martina Okoliš nam predstavljata romantična glasbena bisera: Ave Mario Franza Schuberta in Panis Angelicus Cesarja Francka. Posnetek je nastal na koncertu umetnic v slikoviti ljubljanski frančiškanski cerkvi.
Angela Svoljšak in Martina Okoliš nam predstavljata romantična glasbena bisera: Ave Mario Franza Schuberta in Panis Angelicus Cesarja Francka. Posnetek je nastal na koncertu umetnic v slikoviti ljubljanski frančiškanski cerkvi.
