Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Opera slovenskega skladatelja, pianista in kritika Pavla Šivica (1908–1955), posneta v SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za eno temeljnih del sodobnega slovenskega opernega repertoarja, v katerem se pod taktirko dirigenta Igorja Švare predstavljajo Operni zbor in solisti SNG Opera in balet Ljubljana (Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano …) in Simfonični orkester RTV Slovenija. Opera pripoveduje o Samorogu, zaščitniku srednjeveškega mesta. Libreto Gregor Strniša, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, režiser opere Vinko Möderndorfer. Urednik oddaje Daniel Celarec, televizijska režija Aljaž Bastič.
Opera slovenskega skladatelja, pianista in kritika Pavla Šivica (1908–1955), posneta v SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za eno temeljnih del sodobnega slovenskega opernega repertoarja, v katerem se pod taktirko dirigenta Igorja Švare predstavljajo Operni zbor in solisti SNG Opera in balet Ljubljana (Urška Arlič Gololičič, Nuška Drašček, Robert Vrčon, Matej Vovk, Andrej Debevec, Saša Čano …) in Simfonični orkester RTV Slovenija. Opera pripoveduje o Samorogu, zaščitniku srednjeveškega mesta. Libreto Gregor Strniša, scenograf Branko Hojnik, kostumograf Alan Hranitelj, režiser opere Vinko Möderndorfer. Urednik oddaje Daniel Celarec, televizijska režija Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Poletni koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Park Schönbrunn je zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; vrata vsako leto odpre za javnost le za eno noč – za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Tokrat je bila taktirka v rokah priznanega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa, z orkestrom pa je v solistični vlogi debitirala norveška sopranistka Lise Davidsen. Koncertni večer, ki so ga zaznamovala priljubljena dela iz 19. in 20. stoletja, je posebno pozornost namenil tudi dvestoti obletnici rojstva pomembnega češkega skladatelja Bedřicha Smetane.
Poletni koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Park Schönbrunn je zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; vrata vsako leto odpre za javnost le za eno noč – za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Tokrat je bila taktirka v rokah priznanega latvijskega dirigenta Andrisa Nelsonsa, z orkestrom pa je v solistični vlogi debitirala norveška sopranistka Lise Davidsen. Koncertni večer, ki so ga zaznamovala priljubljena dela iz 19. in 20. stoletja, je posebno pozornost namenil tudi dvestoti obletnici rojstva pomembnega češkega skladatelja Bedřicha Smetane.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Koncerti – kulturno-umetniški program
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so se tokrat predstavili z izbranimi tremi stavki iz Godalnega kvarteta št. 14 v cis-molu, op. 131 Ludwiga van Beethovna. Vizualizacija je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Aljaž Bastič.
Godalni kvartet Tartini se že štiri desetletja z občudovanja vredno predanostjo posveča eni od najzahtevnejših oblik komorne glasbe. Romeo Drucker, Miran Kolbl, Aleksander Milošev in Miloš Mlejnik so se tokrat predstavili z izbranimi tremi stavki iz Godalnega kvarteta št. 14 v cis-molu, op. 131 Ludwiga van Beethovna. Vizualizacija je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Vsestranski glasbenik, tolkalist Ion Delić se predstavlja z izvedbami na marimbi, vibrafonu in malem bobnu. Po študiju na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljuje izobraževanje na Kraljevi glasbeni akademiji v Köbenhavnu. Mladi oboist Tevž Kupljenik je končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V času šolanja je opozoril nase kot nagrajenec številnih glasbenih tekmovanj. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Vsestranski glasbenik, tolkalist Ion Delić se predstavlja z izvedbami na marimbi, vibrafonu in malem bobnu. Po študiju na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljuje izobraževanje na Kraljevi glasbeni akademiji v Köbenhavnu. Mladi oboist Tevž Kupljenik je končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. V času šolanja je opozoril nase kot nagrajenec številnih glasbenih tekmovanj. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma so nastopili kar trije združeni big bandi: Big Band RTV Slovenija, Jazz orkester Hrvaške radiotelevizije in Big bend Radiotelevizije Srbija. Pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla so se predstavili tako samostojno kot tudi v mogočni zasedbi, ki je poslušalce popeljala na edinstveno zvočno potovanje.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Glasba lahko pripomore k boljšemu počutju, še več, marsikomu lahko znova spodbudi spomin, ugodno vpliva na depresijo in še marsikaj drugega. V Unionski dvorani v Ljubljani se je Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Slavena Kulenovića predstavil z najlepšimi skladbami iz bogate zakladnice klasične glasbe, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Režiser Juš Hrastnik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je s koncertom v atriju Lanthierijevega Dvorca v Vipavi obeležil 70. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti se je moški zbor z zborovodjo Jakobom Barbom posvetil slovenski pesmi in poslušalce simbolično popeljal skozi različne letne čase. Prisluhnite pevskemu poklonu Primorski z izborom štirih vsem dobro znanih skladb: Pozimi pa rožice ne cveto, Luba vigred se rodi, Pobratimija in Žabe, ki so postale tudi neuradna himna zbora. Režiser: Juš Hrastnik
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Spremljali boste kantato Primorska, ki jo je skladatelj Andrej Misson na besedilo pesnika Primoža Krečiča napisal za Mešani pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina ob njegovi 70-letnici leta 2014. Skladatelj je o skladbi povedal: »Iskali smo primerno vsebino. Primož Krečič me je prepričal s tradicionalnimi vsebinami o Primorski in z njenimi duhovnimi dimenzijami, od Rezije, izvira Soče prek Brd, goriške ravnine, Krasa, Vipavske doline do morja, s tremi narodi.« Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina sestavljajo pevci amaterji iz Vipavske doline, ki s ponosom negujejo zapuščino vseh pevcev, ki so se zvrstili v zboru od njegove ustanovitve leta 1944. Zborovodja Matjaž Šček, režiser televizijskega posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Komorni godalni orkester ljubljanske Akademije izvaja širok in raznovrsten program, kar omogoča članom orkestra – študentom naše glasbene akademije - jasen in natančen pregled nad poustvarjalnimi zahtevami različnih glasbenih obdobij. Tokrat bo Komorni godalni orkester Akademije za glasbo predstavil priljubljeno Serenado za godala enega naših največjih romantičnih skladateljev – Benjamina Ipavca. Taktirka bo v rokah nekdanjega dirigenta orkestra – Cirila Škerjanca.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Partizanski pevski zbor iz Ljubljane je bil ustanovljen kot Invalidski pevski zbor (IPZ) leta 1944 v eni izmed takratnih partizanskih bolnišnic na Planini pod vrhom Mirne gore v Kočevskem rogu. Njegov ustanovitelj, prvi umetniški vodja in dirigent je bil slovenski skladatelj Karol Pahor. Pevce Partizanskega pevskega zbora od leta 2022 vodi mlad dirigent Jakob Barbo. Pod njegovim vodstvom so predstavili izbrani program partizanskih pesmi. V nadaljevanju koncerta so se jim pridružili Primorski pevski zbor Vinko Vodopivec, simfonični orkester, sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar. Jubileju so se poklonili z izvedbo kantate Radovana Gobca z naslovom Hej, partizan!, ki jo je vodil nekdanji dirigent Iztok Kocen.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Pri projektu Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Sončnični sirup, ki sta jo napisala skladatelj Simon Kravos in libretistka Laetitia Pohl, je izvedel projektni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Iztoka Kocena. V glavnih vlogah so se predstavili Isabel Gale (Nanala), Vladimir Jakšić (Fenlo) in Sofija Zavratnik Kain (Sel/Starka), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncert Violino fantastico? je rezultat pedagoškega projekta Evropske baročne akademije v Ambronayu, ki združuje mlade, nadarjene glasbenike iz Evrope in jim omogoča izobraževanje in vstop v profesionalni svet baročne glasbe. K sodelovanju so povabili Ansambel Radio Antiqua iz Nizozemske, mednarodno skupino mladih glasbenikov, ki se posveča izvajanju stare glasbe na avtentičnih inštrumentih. Pod pedagoškim in glasbenim vodstvom Enrica Onofrija so pripravili virtuozne izvedbe skladateljev, ki so ustvarjali na prehodu 17. v 18. stoletje. Posnetek prikazuje izvedbo koncertov za tri soliste G. P. Telemanna in A. Vivaldija.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Dunajski filharmoniki so pod vodstvom italijanskega maestra Riccarda Mutija igrali že več kot petstokrat, tokrat prvič na znanem odprtem glasbenem prizorišču v amfiteatru Waldbühne sredi gozdnega parka v Berlinu. Ob izzivih in priložnostih, ki letos zaznamujejo Evropsko unijo, so pripravili koncert z naslovom Evropska noč, z izbranimi deli evropskih skladateljev, ki so ustvarjali vse od Norveške, Nemčije, Italije in Španije do Madžarske. Na sporedu so bila priljubljena dela klasične glasbene zgodovine skladateljev E. Griega, G. Verdija, O. Respighija, E. Chabriera, M. de Falle, L. van Beethovna, J. Brahmsa, A. Dvořáka in J. Straussa.
Dunajski filharmoniki so pod vodstvom italijanskega maestra Riccarda Mutija igrali že več kot petstokrat, tokrat prvič na znanem odprtem glasbenem prizorišču v amfiteatru Waldbühne sredi gozdnega parka v Berlinu. Ob izzivih in priložnostih, ki letos zaznamujejo Evropsko unijo, so pripravili koncert z naslovom Evropska noč, z izbranimi deli evropskih skladateljev, ki so ustvarjali vse od Norveške, Nemčije, Italije in Španije do Madžarske. Na sporedu so bila priljubljena dela klasične glasbene zgodovine skladateljev E. Griega, G. Verdija, O. Respighija, E. Chabriera, M. de Falle, L. van Beethovna, J. Brahmsa, A. Dvořáka in J. Straussa.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika svoj letni koncert posvetil častitljivi 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča z izvedbo njegove monumentalne glasbene stvaritve Ajdna. Študentski zbor, ki svojo kakovost potrjuje z izborom repertoarja ter številnimi priznanji in zmagami na tekmovanjih zadnjih pet let izjemno uspešno vodi Sebastjan Vrhovnik. V začetnem ustvarjalnem obdobju je bil tudi skladatelj Lojze Lebič dirigent tega zbora, kasneje pa je postal njegov častni član. »Glasba o času« kot je označil vokalno-instrumentalno delo z besedili pesmi Gregorja Strniše in ljudskih pesmi je sestavljeno iz štirih obsežnih zborovskih stavkov, ki se spretno prepletajo z vmesnimi inštrumentalnimi. Zaradi zahtevnosti in celovitosti izvedbe pa to delo občinstvu v našem kulturnem prostoru ni bilo predstavljeno vse od krstne izvedbe leta 1996. Tokratna izvedba je na odru Slovenske filharmonije zaživela v režiji mlade režiserke Jasmin Kovic.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Spremljali boste spomladansko uglašen posnetek Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Pod taktirko maestra Antona Nanuta orkester predstavlja Pomladanski concertino skladatelja Alda Kumarja, s solistoma Francescom Manara (violina) in Danilom Rossijem (viola) pa Mozartovo Koncertantno simfonijo za violino in violo v Es-duru.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Viktor Parma, mojster opere in operete, je bil po rodu Tržačan, po narodnostni pripadnosti pa Slovenec. Na Dunaju je študiral pravo, pri skladatelju in profesorju Antonu Brucknerju pa glasbo. Napisal je devet odrskih del, od katerih je opereta Caričine amazonke doživela največji uspeh. Premiera Caričinih amazonk je bila 24. marca 1903 v ljubljanskem Deželnem gledališču, dirigent je bil Hilarij Benišek. Spremljali boste koncertno izvedbo operete. Solisti so: Marjetka Podgoršek Horžen, Irene Akweley Yebuah, Katja Konvalinka, Andreja Brglec, Marjan Trček, Zoran Potočan, Dejan Vrbančič in Saša Ivaci. Novomeškemu simfoničnemu orkestru dirigira Zdravko Hribar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG-ja Maribor je kljub oteženim razmeram med epidemijo koronavirusa predstavil uspešen koncert z izvedbo 1. Simfonije L. van Beethovna.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V Glasbeni šoli v Žalcu so letos že peto leto pripravili srečanje kitarskih orkestrov Slovenije. Idejna vodja srečanja je prof. Marija Alatič, ki ji je s prirejanji le tega uspelo, da je zanimanje za kitarske orkestre zraslo in postalo del učnega načrta tudi v drugih glasbenih šolah po Sloveniji. Letos se je povabilu odzvalo že dvanajst kitarskih orkestrov in ansamblov iz glasbenih šol po vsej Sloveniji. V petem delu se predstavljata kitarska orkestra z dolgoletno tradicijo in izkušenimi glasbeniki: Kitarski orkester Ljudmila Rusa (Umetniški vodja: Ljudmil Rus) in Kitarski ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani (Umetniški vodja: Tomaž Rajterič).
V Glasbeni šoli v Žalcu so letos že peto leto pripravili srečanje kitarskih orkestrov Slovenije. Idejna vodja srečanja je prof. Marija Alatič, ki ji je s prirejanji le tega uspelo, da je zanimanje za kitarske orkestre zraslo in postalo del učnega načrta tudi v drugih glasbenih šolah po Sloveniji. Letos se je povabilu odzvalo že dvanajst kitarskih orkestrov in ansamblov iz glasbenih šol po vsej Sloveniji. V petem delu se predstavljata kitarska orkestra z dolgoletno tradicijo in izkušenimi glasbeniki: Kitarski orkester Ljudmila Rusa (Umetniški vodja: Ljudmil Rus) in Kitarski ansambel Akademije za glasbo v Ljubljani (Umetniški vodja: Tomaž Rajterič).
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oddajo posvečamo pred dnevi preminulemu dirigentu Marku Munihu, ki je bil izjemno dejaven in cenjen glasbenik. S svojo glasbeno poustvarjalnostjo je kot dirigent orkestrske in zborovske glasbe pomembno obogatil slovenski kulturni prostor. Spremljali boste posnetek iz leta 2002, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija pod njegovim vodstvom izvedel Uverturo k operi Tannhäuser R. Wagnerja in Simfonijo št. 6 P. I. Čajkovskega. Televizijski posnetek je nastal pod vodstvom režiserja Dušana Hrena, in sicer pred mogočno arhitekturno kuliso Plečnikovih Žal v Ljubljani. Marko Munih je bil dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija, vodil je tudi Simfonični orkester ter Komorni in Mladinski zbor takratnega Radia in Televizije Ljubljana.
Oddajo posvečamo pred dnevi preminulemu dirigentu Marku Munihu, ki je bil izjemno dejaven in cenjen glasbenik. S svojo glasbeno poustvarjalnostjo je kot dirigent orkestrske in zborovske glasbe pomembno obogatil slovenski kulturni prostor. Spremljali boste posnetek iz leta 2002, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija pod njegovim vodstvom izvedel Uverturo k operi Tannhäuser R. Wagnerja in Simfonijo št. 6 P. I. Čajkovskega. Televizijski posnetek je nastal pod vodstvom režiserja Dušana Hrena, in sicer pred mogočno arhitekturno kuliso Plečnikovih Žal v Ljubljani. Marko Munih je bil dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija, vodil je tudi Simfonični orkester ter Komorni in Mladinski zbor takratnega Radia in Televizije Ljubljana.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind s pomenljivim nazivom »Prodajanje vetra«, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni umetniki, ki krojijo umetnost tega časa. Letošnja izdaja festivala je bila še posebej pomembna zato, ker je njegovo umetniško vodstvo prevzel svetovno znani slovenski sodobni skladatelj, Vinko Globokar. Ob 79 – letnici skladatelja je bilo na odru Slovenske filharmonije izvedenih trinajst njegovih kompozicij, od teh je bila večina domačemu občinstvu predstavljenih premierno. Med njimi je bilo tudi delo Skozi gozd simbolov, ki si naslov sposoja pri znani Baudelairovi pesmi. Pred domačim občinstvom jo je uprizorila skupina francoskih glasbenikov Ensemble Aleph.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind s pomenljivim nazivom »Prodajanje vetra«, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni umetniki, ki krojijo umetnost tega časa. Letošnja izdaja festivala je bila še posebej pomembna zato, ker je njegovo umetniško vodstvo prevzel svetovno znani slovenski sodobni skladatelj, Vinko Globokar. Ob 79 – letnici skladatelja je bilo na odru Slovenske filharmonije izvedenih trinajst njegovih kompozicij, od teh je bila večina domačemu občinstvu predstavljenih premierno. Med njimi je bilo tudi delo Skozi gozd simbolov, ki si naslov sposoja pri znani Baudelairovi pesmi. Pred domačim občinstvom jo je uprizorila skupina francoskih glasbenikov Ensemble Aleph.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Naš vrhunski komorni ansambel Slovenicum je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Uroša Lajovica navdušil tudi občinstvo na koncertu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Uživali boste lahko v Zmagoslavju ljubezni (Le triomphe de I'amour), koncertu za violo v c-molu J. Ch. Bacha s solistom Aleksandrom Miloševim in v simfoniji Josepha Haydna La passione. Urednica Danica Dolinar, režija Tatjana Tavčar.
Naš vrhunski komorni ansambel Slovenicum je pod taktirko dirigenta in umetniškega vodje Uroša Lajovica navdušil tudi občinstvo na koncertu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Uživali boste lahko v Zmagoslavju ljubezni (Le triomphe de I'amour), koncertu za violo v c-molu J. Ch. Bacha s solistom Aleksandrom Miloševim in v simfoniji Josepha Haydna La passione. Urednica Danica Dolinar, režija Tatjana Tavčar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Ansambel Mikado prihaja z Dunaja, sestavljajo pa ga diplomanti dunajske visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost: Theresa Dlouhy (sopran), Thomas List (kljunasta flavta), Katharina Lugmayr (kljunasta flavta), Maja Osojnik (kljunasta flavta) in Eva Reiter (kljunasta flavta, viola da gamba). Ansambel Mikado je specializiran za izvajanje glasbe poznega srednjega veka in renesanse. Glasbena vodja ansambla je tudi edina Slovenka v ansamblu Maja Osojnik. Ansambel je koncert posvetil podobi in vlogi ženske v angleški renesansi, na spored pa uvrstil glasbo skladateljev Morleyja, Dowlanda, Benneta, Cobbolda, Vautorja, Astona, Forda, Farnabyja in drugih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Ansambel Vedun je leta 2023 praznoval 45 let delovanja in več kot 50 let etnomuzikološkega raziskovanja in predstavljanja slovenske, evropske in svetovne glasbene dediščine pod vodstvom etnologinje in doktorice muzikoloških znanosti Mire Omerzel - Mirit. Ob tej priložnosti so v Slovenski filharmoniji pripravili koncert, ki pomeni edinstveno izkušnjo in redkost tudi v svetovnem merilu. Poslušalce povabi na zvočno in duhovno pot svetovnih kultur, njihovih starodavnih zvočnih praks in pozabljenih glasbil. Glasbeniki po vzoru starosvetnih vedunov, slovanskih svečenikov, zdravilcev in glasbenikov, povezujejo melose kultur, predstavljajo njihove podobnosti in razlike ter prebujajo strpnost in mir v ljudeh in v svetu.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Kot že naslov pove, boste lahko spoznavali svet glasbil, tistih, ki sestavljajo simfonični orkester. Zvočno bogat in raznobarven svet glasbil vam bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega dirigenta Marka Hribernika predstavil s priljubljeno skladbo Vodnik po orkestru Benjamina Brittna in z Bolerom Maurica Ravela, ki še vedno velja za eno najbolj popularnih simfoničnih del vseh časov. Janez Škof, komentator tega zanimivega koncerta pa bo na šaljiv način razložil tudi nekatere besede iz glasbenega slovarja, kot so téma, variacije, fuga, godala, pihala, trobila in tolkala.
Kot že naslov pove, boste lahko spoznavali svet glasbil, tistih, ki sestavljajo simfonični orkester. Zvočno bogat in raznobarven svet glasbil vam bo Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom mladega dirigenta Marka Hribernika predstavil s priljubljeno skladbo Vodnik po orkestru Benjamina Brittna in z Bolerom Maurica Ravela, ki še vedno velja za eno najbolj popularnih simfoničnih del vseh časov. Janez Škof, komentator tega zanimivega koncerta pa bo na šaljiv način razložil tudi nekatere besede iz glasbenega slovarja, kot so téma, variacije, fuga, godala, pihala, trobila in tolkala.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko vizualizacijo, posneto v čudovitem ambientu Narodne galerije. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je poustvaril glasbo Antonija Vivaldija (Uvertura iz opere L'Olimpiade, Koncert za godala v G-duru) ter Koncert za flavto v G-duru 'La Notte'. Solistka je flavtistka Eva-Nina Kozmus, zmagovalka prestižnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbeniki 2010. V vizualizaciji se stapljata svetova dveh umetnosti – glasbene in likovne, posnetek bogatijo misli kustosinje dr. Katre Meke o baročnem slikarstvu. Umetniški vodja orkestra Steven Loy, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Koncerti – kulturno-umetniški program
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Berio, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georgea Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa – s skladbo Metamorphosis Four.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Tokrat simfoniki in Big band RTV Slovenija predstavljajo lahkoten sprehod skozi bogato zgodovino tuje in domače filmske glasbe. Sprehod bo vodil Jure Ivanušič, ki se bo predstavil kar v treh vlogah: kot moderator, pianist in igralec. Orkestra RTV Slovenija bo vodil priznani srbski dirigent popularne glasbe Vojkan Borisavljević. Na sporedu bo priljubljena glasba iz filmov: Na svoji zemlji, Summertime, Love story, Feelings, Cabaret, Jagoda, Can't take my eyes off you, Love me tender in Grk Zorba. Solistka bo Eva Hren.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Oglejte si arhivski posnetek koncerta iz Cankarjevega doma leta 1996. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi zbori pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so sodelovali pevski solisti: sopranistka Ana Pusar Jerič, altistka Dragica Kovačič, tenorist Branko Robinšak in basbaritonist Marko Fink. Leta 2024 praznujemo 200 let od prve izvedbe simfonije, ki je bila 7. maja 1824 na Dunaju. Beethovnova Deveta simfonija je njegova zadnja in je po mnenju glasbenih strokovnjakov in kritikov mojstrovina, v kateri je združil vsa svoja življenjska in glasbena spoznanja. V njej si je prizadeval izraziti vzvišene humanistične ideale, v katere je verjel, to je bratstvo med ljudmi in prihodnost svobodnega človeka. Zato je v zadnji stavek vključil besedilo pesmi An die Freude – Oda radosti pesnika Friedricha Schillerja.
Oglejte si arhivski posnetek koncerta iz Cankarjevega doma leta 1996. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in gostujočimi zbori pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta so sodelovali pevski solisti: sopranistka Ana Pusar Jerič, altistka Dragica Kovačič, tenorist Branko Robinšak in basbaritonist Marko Fink. Leta 2024 praznujemo 200 let od prve izvedbe simfonije, ki je bila 7. maja 1824 na Dunaju. Beethovnova Deveta simfonija je njegova zadnja in je po mnenju glasbenih strokovnjakov in kritikov mojstrovina, v kateri je združil vsa svoja življenjska in glasbena spoznanja. V njej si je prizadeval izraziti vzvišene humanistične ideale, v katere je verjel, to je bratstvo med ljudmi in prihodnost svobodnega človeka. Zato je v zadnji stavek vključil besedilo pesmi An die Freude – Oda radosti pesnika Friedricha Schillerja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Prisluhnite pogovoru urednice Bače Šramel Justin z Antonom Nanutom ob predstavitvi ene največjih mojstrovin L. van Beethovna, Devete simfonije v Cankarjevem domu leta 1996. Anton Nanut je bil eden najprepoznavnejših in mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov z izrazitim in specifičnim muzikalnim nabojem. Dobitnik številnih nagrad pri nas in v tujini je v pogovoru z glasbeno urednico razkril zgodovinsko ozadje nastanka in glasbeno vsebino edinstvene kompozicije, ki s svojo sporočilnostjo nagovarja ljudi po vsem svetu tudi danes.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Idrijska rudarska godba je najstarejša godba tako na Slovenskem kot v Evropi. Že več kot 340 let je stalnica glasbenega dogajanja v najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Od vsega začetka je godba rudarjem in drugim Idrijčanom pomenila razvedrilo, lajšala je njihove vsakodnevne težave, dvigala narodno zavest in ne nazadnje ponujala kulturne užitke ob nastopih in koncertih. Godba iz Idrije, ki se zdaj uradno imenuje Godbeno društvo rudarjev Idrija, še vedno odločno koraka naprej ...Urednica Danica Dolinar, režija: Dušan Moravec
Koncerti – kulturno-umetniški program
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Na juriš in the mood! – Od koračnic do swinga je oddaja o glasbi, ki se je poslušala in izvajala v obdobju boja proti fašizmu. Od glasbe predvojnega Berlina in Pariza, prek judovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Večer je bil posvečen pozabljeni svetovni zakladnici pesmi iz druge svetovne vojne: časa, ko je glasba postala narodova last, zastopala stališča narodne buditve z vtkanimi protifašističnimi izhodišči in bila odraz ljudskega čustvovanja, tako trpljenja kot upanja. Večer je bil »v znamenju moči spomina, ki danes ta repertorij oživlja v glasbenem, idejnem in dokumentarnem bogastvu svetovne revolucionarne tradicije«. Redakcija Tina Princ, režija Aleš Žemlja.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Posnetek koncerta iz Centra ubrane kulture Kino Šiška, kjer je svoj novi glasbeni projekt predstavljal vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčca in kontrabasista Luko Herman Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavljal strastno in temperamentno tango glasbo različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se jim je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Posnetek koncerta iz Centra ubrane kulture Kino Šiška, kjer je svoj novi glasbeni projekt predstavljal vsestranski koncertni harmonikar Marko Hatlak v sodelovanju s svetovno priznanim srbskim violinistom, ki živi in deluje v Ameriki, Stefanom Milenkovichem. V svojo glasbeno navezo, ki se naslanja na tradicijo tanga sta povabila še dva energična jazzovska glasbenika, pianista Marka Črnčca in kontrabasista Luko Herman Gaiserja. Ob izdaji nove zgoščenke z naslovom Tango Compás je kvartet predstavljal strastno in temperamentno tango glasbo različnih avtorjev v lastnih aranžmajih. Na koncertu se jim je pridružila tudi gostujoča vokalna in plesna spremljava.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Janko Ravnik (1891–1982) velja za eno od najbolj vsestranskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe. Bil je pianist, skladatelj, klavirski pedagog, planinec, smučar, varstvenik narave, fotograf, snemalec in režiser prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Ravnik je bil vrhunski pianist, utemeljitelj 'ljubljanske pianistične šole' in pomemben slovenski skladatelj. Tokrat nam njegovo izbrano klavirsko glasbo (Nocturno, Valse melancolique, Preludij, Moment, List v albumu, Čuteči duši) predstavljajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani: Katarina Tominec, Katja Sinkovič, Anja Arko, Tilen Draksler in Urška Rotar.
Janko Ravnik (1891–1982) velja za eno od najbolj vsestranskih osebnosti v zgodovini slovenske glasbe. Bil je pianist, skladatelj, klavirski pedagog, planinec, smučar, varstvenik narave, fotograf, snemalec in režiser prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga. Ravnik je bil vrhunski pianist, utemeljitelj 'ljubljanske pianistične šole' in pomemben slovenski skladatelj. Tokrat nam njegovo izbrano klavirsko glasbo (Nocturno, Valse melancolique, Preludij, Moment, List v albumu, Čuteči duši) predstavljajo študenti Akademije za glasbo v Ljubljani: Katarina Tominec, Katja Sinkovič, Anja Arko, Tilen Draksler in Urška Rotar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Koncert pod naslovom ''Neznano'' združuje manj znane glasbenike, dela manj znanih skladateljev ter klarinetista Mateta Bekavca, ki je nastopil skupaj z Godalnim kvartetom Akademije Kronberg iz Nemčije. Skladbe, ki so jih izvedli, druži socialno-politična komponenta, ki kot rdeča nit teče skozi glasbo z različnih koncev sveta.
Koncert pod naslovom ''Neznano'' združuje manj znane glasbenike, dela manj znanih skladateljev ter klarinetista Mateta Bekavca, ki je nastopil skupaj z Godalnim kvartetom Akademije Kronberg iz Nemčije. Skladbe, ki so jih izvedli, druži socialno-politična komponenta, ki kot rdeča nit teče skozi glasbo z različnih koncev sveta.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod vodstvom gostujočega avstralskega dirigenta Benjamina Bayla. Pod njegovo taktirko bo orkester izvajal skladbi Sinfonia Veneziana skladatelja Antonija Salierija ter Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela Bacha. Kot solist se bo predstavil violončelist Igor Mitrovič, dirigent pa bo nastopil kot čembalist. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaje Televizije Slovenija in je bila posneta v slikovitem Narodnem muzeju Slovenije. Režiser Jan Zakonjšek, urednica oddaje Danica Dolinar.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja pod vodstvom gostujočega avstralskega dirigenta Benjamina Bayla. Pod njegovo taktirko bo orkester izvajal skladbi Sinfonia Veneziana skladatelja Antonija Salierija ter Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela Bacha. Kot solist se bo predstavil violončelist Igor Mitrovič, dirigent pa bo nastopil kot čembalist. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaje Televizije Slovenija in je bila posneta v slikovitem Narodnem muzeju Slovenije. Režiser Jan Zakonjšek, urednica oddaje Danica Dolinar.
Koncerti – kulturno-umetniški program
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.
Televizijska upodobitev samospevov skladatelja Josipa Ipavca z besedili slovenskih avtorjev in slovenskimi prevodi tujih. Koncert so posneli v Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju, nastopata sopranistka Urška Arlič Gololičič in pianist Marko Hribernik. Umetnika sta poustvarila izbor samospevov iz bogate zakladnice Josipa Ipavca (Pomladna, V tujini, Čez leta, Popotnikova nočna pesem, Balada, V pomladi, V češnjevem vrtu, V noči, Pesem v ljudskem tonu, Slovo v jeseni, Pesem in Mrtvo dekle). Skladatelj Josip Ipavec (1873–1921) izhaja iz znamenite družine skladateljev in zdravnikov iz Šentjurja pri Celju. Velja za pomembnega skladatelja samospevov in za zbor, v njegovem opusu pa izstopata prvi slovenski balet Možiček in opera Princesa Vrtoglavka. Režiser Vojko Boštjančič, direktor fotografije Jure Nemec, urednik oddaje Daniel Celarec.