Na lepše, oddaja o turizmu

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Na lepše, oddaja o turizmu

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Zadnje

Na lepše, oddaja o turizmu

Vodniška služba in gastronomska regija

14. 6. 2024

V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami. Francoska regija Haute de France je bila lani - tako kot Slovenija leta 2021 - izbrana za Evropsko gastronomsko regijo. Kako na francoskem podeželju razmišljajo o vplivu gastronomije na turizem?

25 min

V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami. Francoska regija Haute de France je bila lani - tako kot Slovenija leta 2021 - izbrana za Evropsko gastronomsko regijo. Kako na francoskem podeželju razmišljajo o vplivu gastronomije na turizem?

Na lepše, oddaja o turizmu

Turizem v Gorskem kotarju

2. 6. 2024

Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.

17 min

Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.

Na lepše, oddaja o turizmu

Pragozd Krokar in Gorski kotar

31. 5. 2024

V tokratni oddaji smo hodili po tematski poti na robu pragozdnega rezervata Krokar, ki je vključen na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Na obmejnem območju Zelenega krasa pa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin v kateri živijo tudi tri velike zveri: medved, volk in ris.

24 min

V tokratni oddaji smo hodili po tematski poti na robu pragozdnega rezervata Krokar, ki je vključen na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Na obmejnem območju Zelenega krasa pa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin v kateri živijo tudi tri velike zveri: medved, volk in ris.

Na lepše, oddaja o turizmu

Vinogradi in srbska gastronomija

26. 5. 2024

Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.

13 min

Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.

Na lepše, oddaja o turizmu

Rogatec in Srbija

24. 5. 2024

V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.

25 min

V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.

Na lepše, oddaja o turizmu

20 let Parka vojaške zgodovine Pivka

12. 5. 2024

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

12 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Na lepše, oddaja o turizmu

Industrijska in vojaška dediščina v turizmu

10. 5. 2024

Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.

24 min

Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.

Na lepše, oddaja o turizmu

Naravoslovni snemalec in jamski fotograf

5. 5. 2024

Na terenu med snemanjem sove kozače, ki velja za našo drugo največjo sovo, smo se pridružili naravoslovnemu fotografu in snemalcu Mateju Vraniču, ki pripravlja jeseni nov dokumentarno-naravoslovni film za Televizijo Slovenijo. V oddaji pa tudi portret o jamskem fotografu Petru Gedeju, ki je bil večkrat nagrajen na domačih in mednarodnih jamskih natečajih. Skupaj z njim smo se podali v jamo Dimnice, ki leži med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.

13 min

Na terenu med snemanjem sove kozače, ki velja za našo drugo največjo sovo, smo se pridružili naravoslovnemu fotografu in snemalcu Mateju Vraniču, ki pripravlja jeseni nov dokumentarno-naravoslovni film za Televizijo Slovenijo. V oddaji pa tudi portret o jamskem fotografu Petru Gedeju, ki je bil večkrat nagrajen na domačih in mednarodnih jamskih natečajih. Skupaj z njim smo se podali v jamo Dimnice, ki leži med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.

Na lepše, oddaja o turizmu

Naravoslovni fotograf, markacisti in kočevarji

3. 5. 2024

Na terenu smo obiskali naravoslovnega fotografa in snemalca Mateja Vraniča ter jamskega fotografa Petra Gedeja. V za javnost zaprtem območju gozda s posebnim namenom smo obiskali pozabljeno kočevarsko vas Topla reber. Z markacisti pa smo se podali po planinski poti na Sršenov vrh na slovensko-avstrijski meji.

25 min

Na terenu smo obiskali naravoslovnega fotografa in snemalca Mateja Vraniča ter jamskega fotografa Petra Gedeja. V za javnost zaprtem območju gozda s posebnim namenom smo obiskali pozabljeno kočevarsko vas Topla reber. Z markacisti pa smo se podali po planinski poti na Sršenov vrh na slovensko-avstrijski meji.

Na lepše, oddaja o turizmu

Zgodovinska mesta – Celje in Škofja Loka

21. 4. 2024

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

14 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Na lepše, oddaja o turizmu

Slovenska zgodovinska mesta

19. 4. 2024

V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?

24 min

V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?

Na lepše, oddaja o turizmu

Istrani v Prekmurju in sakralna dediščina Pirana

14. 4. 2024

Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.

14 min

Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.

Na lepše, oddaja o turizmu

Iz Goričkega v Piran

12. 4. 2024

Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.

25 min

Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.

Na lepše, oddaja o turizmu

Slovenska pisateljska pot

5. 4. 2024

V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.

25 min

V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.

Na lepše, oddaja o turizmu

Sakralna dediščina

29. 3. 2024

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

24 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Na lepše, oddaja o turizmu

Banjška planota in Čičarija

22. 3. 2024

V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.

25 min

V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.

Na lepše, oddaja o turizmu

Turizem v Beneški Sloveniji

15. 3. 2024

V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.

27 min

V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.

Na lepše, oddaja o turizmu

Snežnik in Podčetrtek

8. 3. 2024

V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.

25 min

V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kulturna dediščina v turizmu

1. 3. 2024

Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.

25 min

Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.

Na lepše, oddaja o turizmu

Usoda gorskih centrov in praznični Tržič

15. 12. 2023

V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.

24 min

V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.

Na lepše, oddaja o turizmu

Vogel in Sevnica

8. 12. 2023

V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.

25 min

V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.

Na lepše, oddaja o turizmu

Radovljica in Kropa

1. 12. 2023

V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.

25 min

V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.

Na lepše, oddaja o turizmu

Odmaknjene vasi in kulturna dediščina

24. 11. 2023

Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.

25 min

Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kulturna dediščina - Koroška in Prlekija

17. 11. 2023

V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.

25 min

V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.

Na lepše, oddaja o turizmu

Poplave in kulturna dediščina

10. 11. 2023

Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.

25 min

Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kulturna dediščina pokopališč

3. 11. 2023

V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.

25 min

V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kozjansko in soteska Vintgar

27. 10. 2023

Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?

24 min

Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?

Na lepše, oddaja o turizmu

Medved in preživetje v naravi

20. 10. 2023

Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.

25 min

Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kolo - Bistriško in Bela krajina

13. 10. 2023

V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.

25 min

V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.

Na lepše, oddaja o turizmu

Ledenik in mirna območja TNP-ja

6. 10. 2023

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

25 min

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

Na lepše, oddaja o turizmu

Turizem in podnebne spremembe

29. 9. 2023

Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.

24 min

Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.

Na lepše, oddaja o turizmu

Biosferna območja

22. 9. 2023

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

25 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Na lepše, oddaja o turizmu

Istra in pohodništvo

19. 9. 2023

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo Kmetijo Urška, ki je pred kratkim prejela trajnostni znak za gastronomijo. Kam se razvije projekt Okusi Posavja v luči Evropske gastronomske regije? Spoznajte produkt Altroke Istra, ki ga izvaja koprski zavod za turizem in nadaljevanje Slovenske planinske transverzale.

23 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo Kmetijo Urška, ki je pred kratkim prejela trajnostni znak za gastronomijo. Kam se razvije projekt Okusi Posavja v luči Evropske gastronomske regije? Spoznajte produkt Altroke Istra, ki ga izvaja koprski zavod za turizem in nadaljevanje Slovenske planinske transverzale.

Na lepše, oddaja o turizmu

Grad Dvor in Mirno polje

2. 9. 2023

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.

25 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.

Na lepše, oddaja o turizmu

Romski turizem in Baza 20

1. 9. 2023

V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.

24 min

V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.

Na lepše, oddaja o turizmu

Baška grapa in Libeliče

5. 8. 2023

Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?

25 min

Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?

Na lepše, oddaja o turizmu

Varnost v gorah in Krkavče

5. 8. 2023

Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.

25 min

Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.

Na lepše, oddaja o turizmu

Jame in zgodovinska mesta

26. 5. 2023

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

25 min

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.

Na lepše, oddaja o turizmu

Zgornje Kolpske doline

19. 5. 2023

Kako s turizmom zaustaviti zaskrbljujoče izseljevanje v Zgornjekolpskih dolinah? Obiskali smo Osilnico in Kostel, kjer po padcu meje stavijo na povezovanje s sosednjo Hrvaško. Kaj ponuja Krajinski park Lahinja in kako inovativno so se predstavitve vinskega turizma lotili v vasi Drašiči?

25 min

Kako s turizmom zaustaviti zaskrbljujoče izseljevanje v Zgornjekolpskih dolinah? Obiskali smo Osilnico in Kostel, kjer po padcu meje stavijo na povezovanje s sosednjo Hrvaško. Kaj ponuja Krajinski park Lahinja in kako inovativno so se predstavitve vinskega turizma lotili v vasi Drašiči?

Na lepše, oddaja o turizmu

Suha krajina in idrijsko podeželje

12. 5. 2023

Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.

25 min

Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.

Na lepše, oddaja o turizmu

Dolina Soče in ljubljanski mostovi

5. 5. 2023

V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.

24 min

V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.

Na lepše, oddaja o turizmu

Pršut in Cesta gradov

28. 4. 2023

V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.

21 min

V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.

Na lepše, oddaja o turizmu

Tavčarjevo leto in Festival umetnosti

21. 4. 2023

HASH(0x564dd99bb728)

24 min

HASH(0x564dd99bb728)

Na lepše, oddaja o turizmu

Ptujski urar in pivovarska tura

14. 4. 2023

Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.

24 min

Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.

Na lepše, oddaja o turizmu

Ilirska Bistrica in Rikli

7. 4. 2023

Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?

21 min

Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?

Na lepše, oddaja o turizmu

Gornji Grad in Kranjska Sibirija

31. 3. 2023

HASH(0x5630dbd92ab8)

24 min

HASH(0x5630dbd92ab8)

Na lepše, oddaja o turizmu

Pot Drvošec in Oštarija

24. 3. 2023

Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.

24 min

Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.

Na lepše, oddaja o turizmu

Muzeji in retro gostilne

17. 3. 2023

V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.

25 min

V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.

Na lepše, oddaja o turizmu

Obmejne vasice v turizmu

10. 3. 2023

Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.

25 min

Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.

Na lepše, oddaja o turizmu

Kanin in Vogel

3. 3. 2023

V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.

25 min

V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play