Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Obiskali smo Oglarsko deželo v Dolah pri Litiji, kjer na oglarskih domačijah že desetletja varujejo vse bolj izginjajočo dediščino oglarjenja. Kako Slavko Polak, kustos biolog zaposlen v Notranjskem muzeju Postojna, razmišlja o življenju znotraj Biosfernega območja Kras? V oddaji pa tudi zgodba o vipavski vasici Slap in Vinskem vlaku, ki predstavlja primer dobre prakse trženja vinskega turizma in povezovanja vinarjev vseh generacij med seboj.
Obiskali smo Oglarsko deželo v Dolah pri Litiji, kjer na oglarskih domačijah že desetletja varujejo vse bolj izginjajočo dediščino oglarjenja. Kako Slavko Polak, kustos biolog zaposlen v Notranjskem muzeju Postojna, razmišlja o življenju znotraj Biosfernega območja Kras? V oddaji pa tudi zgodba o vipavski vasici Slap in Vinskem vlaku, ki predstavlja primer dobre prakse trženja vinskega turizma in povezovanja vinarjev vseh generacij med seboj.
Bili smo na Dnevih slovenskega turizma, kjer se pišejo trendi turizma za v prihodnje. Obiskali smo obnovljeno domačijo z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon na kateri ohranjanja kulturne zapuščine naših prednikov. V Polhograjskih dolomitih pa smo preverili, kako na umetniški rezidenci iz 16. stoletja skrbijo za prenos kulture tudi na podeželje.
Bili smo na Dnevih slovenskega turizma, kjer se pišejo trendi turizma za v prihodnje. Obiskali smo obnovljeno domačijo z več kot dvesto let starim mlinom na vodni pogon na kateri ohranjanja kulturne zapuščine naših prednikov. V Polhograjskih dolomitih pa smo preverili, kako na umetniški rezidenci iz 16. stoletja skrbijo za prenos kulture tudi na podeželje.
Kako se skozi Rokodelski center Pomelaj iz Male Polane znotraj Biosfernega območja Mura ohranja kulturno dediščino, razvija turizem, skrbi za razvoj lokalnega gospodarstva in hkrati tudi zaposluje ranljive skupine. Obiskali smo Svečinski grad, ki je nekdaj služil kot ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev, danes pa je v njem nostalgična zbirka z naslovom Bila je Jugoslavija.
Kako se skozi Rokodelski center Pomelaj iz Male Polane znotraj Biosfernega območja Mura ohranja kulturno dediščino, razvija turizem, skrbi za razvoj lokalnega gospodarstva in hkrati tudi zaposluje ranljive skupine. Obiskali smo Svečinski grad, ki je nekdaj služil kot ustanova za šolanje gospodinj in kmetovalcev, danes pa je v njem nostalgična zbirka z naslovom Bila je Jugoslavija.
Ekipa oddaje Na lepše je v Trbovljah obiskala najvišji dimnik v Evropi, ki s svojimi 360-timi metri velja tudi za sedmi najvišji na svetu. Mogočna zgradba, ki bi zdržala potres do 10. stopnje očara je tudi magnet za mnoge adrenalinske navdušence, ki se kljub prepovedi želijo povzpeti nanj. Trboveljski dimnik pa je tudi spomenik industrijske preteklosti in hkrati objekt, ki izziva ideje o svetli prihodnosti. Vzpenjanje na dimnik sicer ni dovoljeno, se je pa ob predhodni prijavi mogoče dogovoriti za njegov ogled in virtualno plezanje. Prihodnji načrti zadevajo dve razgledni ploščadi na višini 160 in 260-ih metrov, plezalna stena in spust po jekleni žici. V oddaji tudi zgodba o turističnem potencialu reke Reke, ki spada znotraj Biosferno območje Kras, kjer se vse bolj opušča kmetijstvo. Skozi kmetijsko-turistične krožke se tako med osnovnošolce ponovno vrača zavest o pomenu obdelane krajine za turizem celotne regije Zeleni kras. Ustvarjalki pa sta tudi preverili, kako se turistično razvijata mesti Oglej in Čedad v luči čezmejnega projekta GO 2025. Obe mesti imata še danes močan delež slovenskega prebivalstva. Na terenu pa se vse bolj krepijo tudi zamisli, da bi čezmejno območje, bolj kot samo po nakupovanju v bližnji Palmanovi, postalo znano tudi po ponudbi slovensko-italijanske gastronomije in kulturnega turizma.
Ekipa oddaje Na lepše je v Trbovljah obiskala najvišji dimnik v Evropi, ki s svojimi 360-timi metri velja tudi za sedmi najvišji na svetu. Mogočna zgradba, ki bi zdržala potres do 10. stopnje očara je tudi magnet za mnoge adrenalinske navdušence, ki se kljub prepovedi želijo povzpeti nanj. Trboveljski dimnik pa je tudi spomenik industrijske preteklosti in hkrati objekt, ki izziva ideje o svetli prihodnosti. Vzpenjanje na dimnik sicer ni dovoljeno, se je pa ob predhodni prijavi mogoče dogovoriti za njegov ogled in virtualno plezanje. Prihodnji načrti zadevajo dve razgledni ploščadi na višini 160 in 260-ih metrov, plezalna stena in spust po jekleni žici. V oddaji tudi zgodba o turističnem potencialu reke Reke, ki spada znotraj Biosferno območje Kras, kjer se vse bolj opušča kmetijstvo. Skozi kmetijsko-turistične krožke se tako med osnovnošolce ponovno vrača zavest o pomenu obdelane krajine za turizem celotne regije Zeleni kras. Ustvarjalki pa sta tudi preverili, kako se turistično razvijata mesti Oglej in Čedad v luči čezmejnega projekta GO 2025. Obe mesti imata še danes močan delež slovenskega prebivalstva. Na terenu pa se vse bolj krepijo tudi zamisli, da bi čezmejno območje, bolj kot samo po nakupovanju v bližnji Palmanovi, postalo znano tudi po ponudbi slovensko-italijanske gastronomije in kulturnega turizma.
Ekipa oddaje Na lepše je pred prvim novembrom obiskala največje avstro-ogrsko pokopališče iz prve svetovne vojne na slovenskih tleh v vasici Gorjansko, ki je tudi izjemno dobro ohranjeno. V oddaji ustvarjalki gostita tudi Dragonarje generala Maistra - edini uniformirani pevski zbor na območju nekdanje Avstro-Ogrske. S petjem in uniformami ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk številka 5, ki je bil ustanovljen leta 1721. V oddaji pa tudi zgodba o reki Muri in njeni vključenosti v turistično ponudbo. Reka je od leta 2021 del Biosfernega območja reke Mure in je vključena v družino pet državnega biosfernega območja Mura, Drava in Donava. Ta po površini tvori devet tisoč kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost za polovico Slovenije, znotraj tega območja pa živi okoli milijon ljudi, ki so še vedno odvisni od teh treh rek. Reka Mura tudi velja za zadnjo veliko prostotekočo reko brez pregrad, ki se na določenih odsekih še vedno prosto pomika po pokrajini.
Ekipa oddaje Na lepše je pred prvim novembrom obiskala največje avstro-ogrsko pokopališče iz prve svetovne vojne na slovenskih tleh v vasici Gorjansko, ki je tudi izjemno dobro ohranjeno. V oddaji ustvarjalki gostita tudi Dragonarje generala Maistra - edini uniformirani pevski zbor na območju nekdanje Avstro-Ogrske. S petjem in uniformami ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk številka 5, ki je bil ustanovljen leta 1721. V oddaji pa tudi zgodba o reki Muri in njeni vključenosti v turistično ponudbo. Reka je od leta 2021 del Biosfernega območja reke Mure in je vključena v družino pet državnega biosfernega območja Mura, Drava in Donava. Ta po površini tvori devet tisoč kvadratnih kilometrov, kar je približna velikost za polovico Slovenije, znotraj tega območja pa živi okoli milijon ljudi, ki so še vedno odvisni od teh treh rek. Reka Mura tudi velja za zadnjo veliko prostotekočo reko brez pregrad, ki se na določenih odsekih še vedno prosto pomika po pokrajini.
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Kako Polona Kenda, ambasadorka Biosfernega območja Julijske Alpe, razmišlja o razvoju turizma sredi Baške grape? Kaj vse ponuja projekt Destinacija Štajerska, ki združuje prej ločene turistične dejavnosti na širšem območju Maribora, Slovenskih goric, Haloz in Jeruzalema? In kako znani slovenski gostinci razmišljajo o prihodnosti podeželskih gostiln in o ponovnem zagonu blagovne znamke Gostilna Slovenija?
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.
Ekipa oddaje Na lepše je obiskala celjsko umetniško četrt, ki praznuje 20-letnico delovanja, in vas Vrsno pri Kobaridu, v kateri se letos spominjajo 180. obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Na Zelenem krasu pa smo preverili, kako pospešeno širijo ponudbo za gibalno ovirane.
Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila na tridnevni vzdržljivostni pohod Highlander. Gre za netekmovalno avanturo, ki vodi vse od Luč pa do Krvavca, pohodniki pa pri tem prehodijo dobrih 55 kilometrov ter premagajo 3.500 metrov nadmorske višine. Posebnost pohoda je, da je potrebno vse od pripomočkov za šotorjenje, kuhanje in hojo, nositi s seboj v nahrbtniki, ki pa ne sme biti težji od petnajstih kilogramov. Ekipa Na lepše pa se je odpravila tudi v podzemlje Pece, v nekdanji Mežiški rudnik, kjer se skriva ena bolj neobičajnih kolesarskih tras pri nas. Črna luknja vas vodi po opuščenih rudniških rovih, kamor skoraj let 25 ni stopila človeška noga. Kolesarski izziv je primeren za tehnično dobro podkovane kolesarje, odseki proge so namreč zelo zahtevni in polni izzivov.
Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila na tridnevni vzdržljivostni pohod Highlander. Gre za netekmovalno avanturo, ki vodi vse od Luč pa do Krvavca, pohodniki pa pri tem prehodijo dobrih 55 kilometrov ter premagajo 3.500 metrov nadmorske višine. Posebnost pohoda je, da je potrebno vse od pripomočkov za šotorjenje, kuhanje in hojo, nositi s seboj v nahrbtniki, ki pa ne sme biti težji od petnajstih kilogramov. Ekipa Na lepše pa se je odpravila tudi v podzemlje Pece, v nekdanji Mežiški rudnik, kjer se skriva ena bolj neobičajnih kolesarskih tras pri nas. Črna luknja vas vodi po opuščenih rudniških rovih, kamor skoraj let 25 ni stopila človeška noga. Kolesarski izziv je primeren za tehnično dobro podkovane kolesarje, odseki proge so namreč zelo zahtevni in polni izzivov.
Kakšno prenovo je doživel grad Podčetrtek in kakšen vpliv ima na lokalno skupnost in na turistično ponudbo v regiji? Obiskali smo Cirila Dolinška, ki je kozolcu v vasi Šmarčna vdihnil novo življenje. Ob bregu reke Save pa smo obujali star kmečki običaj imenovan "kavsanje".
Kakšno prenovo je doživel grad Podčetrtek in kakšen vpliv ima na lokalno skupnost in na turistično ponudbo v regiji? Obiskali smo Cirila Dolinška, ki je kozolcu v vasi Šmarčna vdihnil novo življenje. Ob bregu reke Save pa smo obujali star kmečki običaj imenovan "kavsanje".
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?
Obiskali smo Planino v Lazu, eno najbolj avtentičnih živih pastirskih naselij v Triglavskem narodnem parku, kamor se čez poletne mesece kot majerca preseli Lucija Gartner. V oddaji tudi več o povezavi med gorskim pašništvom in turizmom v Posočju. Brez obdelane krajine tudi težko govorimo o kvalitetnem turizmu, zato je ekipa Na lepše obiskala živo pašno planino Pretovč, ki se nahaja med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom. V oddaji pa tudi zgodba o Ivanu Jelinčiču, kmetu, gozdarju, sirarju, slikarju, glasbeniku in turističnemu delavcu, ki je kot eden prvih oddajal sobe v nekdaj odmaknjeni dolini Trente. Kako torej s kombinacijo kmetijstva in turizma živeti in preživeti znotraj zaščitenega biosfernega območja Julijske Alpe?
Obiskali smo Planino v Lazu, eno najbolj avtentičnih živih pastirskih naselij v Triglavskem narodnem parku, kamor se čez poletne mesece kot majerca preseli Lucija Gartner. V oddaji tudi več o povezavi med gorskim pašništvom in turizmom v Posočju. Brez obdelane krajine tudi težko govorimo o kvalitetnem turizmu, zato je ekipa Na lepše obiskala živo pašno planino Pretovč, ki se nahaja med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom. V oddaji pa tudi zgodba o Ivanu Jelinčiču, kmetu, gozdarju, sirarju, slikarju, glasbeniku in turističnemu delavcu, ki je kot eden prvih oddajal sobe v nekdaj odmaknjeni dolini Trente. Kako torej s kombinacijo kmetijstva in turizma živeti in preživeti znotraj zaščitenega biosfernega območja Julijske Alpe?
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma in njihova strategija še danes žanje sadove. Jasno začrtana smer ideje o trajnostnem razvoju, je vplivala na oživitev nekdaj degradiranega istrskega podeželja in dala priložnost mladim, ki so se pričeli vračati na podeželje in tam ustvarjati življenje, ki je danes tesno prepleteno s turizmom.
Hrvaška Istra je kmalu po osamosvojitvi začela načrtno graditi svojo novo turistično zgodbo, ki je pomenila odmik od nekdanjega množičnega turizma in njihova strategija še danes žanje sadove. Jasno začrtana smer ideje o trajnostnem razvoju, je vplivala na oživitev nekdaj degradiranega istrskega podeželja in dala priložnost mladim, ki so se pričeli vračati na podeželje in tam ustvarjati življenje, ki je danes tesno prepleteno s turizmom.
Obiskali smo razpršene vasice v zaledju slovenske Istre in preverili, kako domačini razumejo in živijo turizem, kako živo je povezovanje s hrvaško stranjo in zakaj se še vedno ne trži Istra, kot enotna blagovna znamka z globalno prepoznavnostjo?
Obiskali smo razpršene vasice v zaledju slovenske Istre in preverili, kako domačini razumejo in živijo turizem, kako živo je povezovanje s hrvaško stranjo in zakaj se še vedno ne trži Istra, kot enotna blagovna znamka z globalno prepoznavnostjo?
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami.
V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami. Francoska regija Haute de France je bila lani - tako kot Slovenija leta 2021 - izbrana za Evropsko gastronomsko regijo. Kako na francoskem podeželju razmišljajo o vplivu gastronomije na turizem?
V največji turistični kraški jami v Evropi praznujejo 200 let prve organizirane jamske vodniške službe na svetu, ki je bila leta 1824 ustanovljena prav v Postojnski jami. Francoska regija Haute de France je bila lani - tako kot Slovenija leta 2021 - izbrana za Evropsko gastronomsko regijo. Kako na francoskem podeželju razmišljajo o vplivu gastronomije na turizem?
Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.
Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.
V tokratni oddaji smo hodili po tematski poti na robu pragozdnega rezervata Krokar, ki je vključen na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Na obmejnem območju Zelenega krasa pa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin v kateri živijo tudi tri velike zveri: medved, volk in ris.
V tokratni oddaji smo hodili po tematski poti na robu pragozdnega rezervata Krokar, ki je vključen na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Na obmejnem območju Zelenega krasa pa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin v kateri živijo tudi tri velike zveri: medved, volk in ris.
Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
V tokratni oddaji je izpostavljena zgodba Muzeja na prostem v Rogatcu, ki velja za največji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Obiskali smo dolenjske vinske gorice, kjer vse bolj izginjajo mali družinski vinogradi s čimer se izgublja tudi kulturna krajina. Kako živahna je gastronomska scena v Beogradu smo preverili na podelitvi vodnika Gault Millau 2024, ki velja za enega najvplivnejših mednarodnih vodnikov v svetu gastronomije.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.
Kako tržijo in predstavljajo industrijsko dediščino na Jesenicah ter v idrijskem rudniku, ki velja za enega najstarejših v Evropi? Park vojaške zgodovine v Pivki v teh dneh praznuje 20 let, odkar so iz ruševin nekdanjih italijanskih vojašnic postavili enega najbolj obiskanih muzejev v Sloveniji.
Na terenu med snemanjem sove kozače, ki velja za našo drugo največjo sovo, smo se pridružili naravoslovnemu fotografu in snemalcu Mateju Vraniču, ki pripravlja jeseni nov dokumentarno-naravoslovni film za Televizijo Slovenijo. V oddaji pa tudi portret o jamskem fotografu Petru Gedeju, ki je bil večkrat nagrajen na domačih in mednarodnih jamskih natečajih. Skupaj z njim smo se podali v jamo Dimnice, ki leži med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.
Na terenu med snemanjem sove kozače, ki velja za našo drugo največjo sovo, smo se pridružili naravoslovnemu fotografu in snemalcu Mateju Vraniču, ki pripravlja jeseni nov dokumentarno-naravoslovni film za Televizijo Slovenijo. V oddaji pa tudi portret o jamskem fotografu Petru Gedeju, ki je bil večkrat nagrajen na domačih in mednarodnih jamskih natečajih. Skupaj z njim smo se podali v jamo Dimnice, ki leži med vasema Slivje in Markovščina v občini Hrpelje-Kozina.
Na terenu smo obiskali naravoslovnega fotografa in snemalca Mateja Vraniča ter jamskega fotografa Petra Gedeja. V za javnost zaprtem območju gozda s posebnim namenom smo obiskali pozabljeno kočevarsko vas Topla reber. Z markacisti pa smo se podali po planinski poti na Sršenov vrh na slovensko-avstrijski meji.
Na terenu smo obiskali naravoslovnega fotografa in snemalca Mateja Vraniča ter jamskega fotografa Petra Gedeja. V za javnost zaprtem območju gozda s posebnim namenom smo obiskali pozabljeno kočevarsko vas Topla reber. Z markacisti pa smo se podali po planinski poti na Sršenov vrh na slovensko-avstrijski meji.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?
V kakšni kondiciji so slovenska zgodovinska mesta in kako mladi razumejo kulturno dediščino? Obiskali smo škofjeloške rokodelce, ki dajejo mestu utrip živosti in občutek, da je mesto od domačinov. Kako se v zgodbo mesta vključuje spomeniško zaščitena Nacetova hiša na robu Škofje Loke? Kakšen turistični izkupiček ima Žička kartuzija, ki predstavlja dom »belih menihov« in kako razumejo dediščino v Celju, ki velja za dom ene ene najmočnejših plemiških družin v Evropi?
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Ustvarjalki oddaje sta obiskali Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. V družbi župnika Zorka Bajca, ki je leta 2021 prejel tudi Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva, sta se ustvarjalki podali prav v špico cerkve Svetega Jurija, kjer stoji prenovljeni 250 kilogramov težki kip nadangela Mihaela. Slednjega je Zorko Bajc, ki je sicer tudi imeniten turistični vodnik, restavriral in ga ponovno postavil v špico piranske cerkve. Iz špice zvonika pa še skok v župnijsko podzemlje, kjer se skrivajo zakladi sakralne dediščine. Piran ima namreč kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami in je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.
V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.
V tokratni oddaji je v ospredju šibko promovirana Slovenska pisateljska pot, ki oživlja bogato zapuščino slovenske besede in jo kot literarno dediščino nazorno povezuje v sodobno doživljajsko zgodbo o pisateljih na posameznih lokacijah poti, namenjenim obiskovanju, spoznavanju, učenju, predvsem pa uživanju literarnega izročila, vezanega na posamezno krajino. Ustvarjalki sta obiskali Jurčičevo domačijo na Muljavi, ki je letos v znamenju obletnic. Ravno v tem letu se namreč praznuje 180 let od rojstva Josipa Jurčiča, stoletje mineva odkar se na Muljavi v letnem gledališču odvijajo predstave na prostem, letos pa obeležujejo tudi 160 let od izida povesti Jurij Kozjak. Del Pisateljske poti je tudi Stritarjeva kašča po kateri vodi Stritarjeva petkrat pranečakinja in Trubarjeva domačija, ki je dober primer vpetosti spominskih sob in rojstnih hiš v zgodbo turizma. Slednje so v turizmu velik izziv, še posebej zaradi zahtevnega vzdrževanja, domačije so namreč pogosto pod spomeniško zaščito, težava je gretje, nenehna obnova, izziv pa je tudi kako zgodovinske vsebine na zanimiv način prikazovati sodobnemu gostu. In če je večina rojstnih hiš ter spominskih sob slovenskih literatov povezana v Slovensko pisateljsko pot, pa so velika literarna imena v okolici Žirovnice povezava v Pot kulturne dediščine. Ta velja za najstarejšo tematsko pot v Sloveniji, povezuje pa Prešernovo domačijo na Vrbi ter rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter čebelnjak Antona Janše. Kot piko na i pa je v oddaji predstavljena tudi domačija Srečka Kosovela v kraškem Tomaju, kjer so se domačini pred kamero na svoj način poklonili avantgardnemu pesniku, ki je umrl star komaj 22 let.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.
V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.
V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.
Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.
Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.
V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.
V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.
Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.
Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?
Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?
Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.
Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.
V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.
V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.
Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?
Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?
Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.
Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.