Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija. Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda. Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki v fokus vzeli mejo kot prezrto, a zato nič manj odlično turistično zgodbo. Na terenu sta preverili, kakšno je čezmejno sodelovanje na območju občine Podčetrtek in na hrvaški strani reke Sotle, ter kako se Ilirska Bistrica povezuje s hrvaško Kastavščino. Po padcu meje s sosednjo Hrvaško se je namreč v obmejnih občinah odprl neizkoriščen turistični prostor. Nekdanja meja, ki je tekom zgodovine ločevala in povezovala hkrati, postaja danes prostor za ustvarjanje skupnih partnerstev, hkrati pa se odpirajo tudi vrata novi čezmejni turistični destinaciji. Želja turističnih delavcev s terena namreč je, da bi se bolj tesno povezovali tako sobodajalci, gostinci kot tudi ponudniki kmetijskih produktov in aktivnih doživetij tako s slovenske kot hrvaške strani. V oddaji je tako izpostavljen eden bolj originalnih pridelovalcev brinjevca iz vasi Zabiče pri Ilirski Bistrici, ki izstopa po retro kleti v kateri ima shranjene sode z namočenimi brinovimi jagodami, katere vsak dan meša zaradi nenehnega vrenja kvasovk. V oddaji boste tudi izvedeli, zakaj se vas Novokračine imenuje tudi »Dolina ljubavi«. Na hrvaški strani pa več o tradicionalnem povezovanju Ilirske Bistrice z občino Matulji ter o železniški progi Ljubljana-Reka, ki je lani praznovala 150 let in danes predstavlja dragoceno kulturno in tehnično dediščino. Žal pa se izgublja socialna vez, saj domačini vedo povedati, da je njega dni na tej relaciji dnevno vozilo tudi po šest vlakov, danes pa na njej vztraja samo še eden. Na hrvaški strani reke Sotle izpostavljamo gastronomsko ponudbo podeželskega gostišča, ki hrani tudi ostanke Celjskih grofov. Obiskali smo dvorec Miljana in vedno razigrano Kočo pri čarovnici, ki se skriva v gozdu samo kilometer stran od samostana Olimje. V njej tudi po letih dolgo ostaja kvalitetna ponudba za otroke, ki lahko tu vstopijo v svet pravljic in ponovno spoznajo Kekca, Bedanca, Krjavlja, Sneguljčico, Rdečo kapico in druge pravljične like. Obmejni prostor je ravno zaradi zgodovinskega spomina izjemno bogat z originalnimi vsebinami, avtentičnimi produkti, hkrati pa nas uči o multikulturnosti ter o sobivanju kultur, narodov in jezikov. Zato bi morali turistični odločevalci v prihodnje razmisliti o vzpostavitvi čezmejne destinacije, ki bi preko povezovanja in skupnega nastopa na trgu, postopoma trgala tradicionalni tranzit skozi prezrte kraje. Čas je že, da ti kraji presežejo tradicionalni tranzit na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba ali bolj zvenečih turističnih destinacij. Meja je namreč odlična turistična zgodba in ljudje v širšem obmejnem pasu imajo dosti za ponuditi. Samo povezati jih je potrebno na pravi način.
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
Na lepše se vrača na male ekrane. V luči večje promocije kulture in umetnosti predstavljamo ljubljanski festival LUV, ki vabi v goste v prestolnico tudi izven glavne turistične sezone. Kakšne zgodbe skriva Fužinski grad? V katerem izmed ljubljanskih mestnih muzejev se lahko pelješ s starodobnim fičkom? In zakaj je zadnja dežnikarica na Trubarjevi v zadnjih letih postala turistična delavka? V oddaji tudi več o ljudskih pevcih Jezercih, ki ob Cerkniškem jezeru oživljajo že skoraj pozabljeno nesnovno kulturno dediščino. Na avtentični kmetiji odprtih vrat pa smo okušali ščuko narejeno po stoletnem receptu. Ščuka sicer velja za eno najbolj znanih rib Cerkniškega jezera in ima ravno v tem presihajočem jezeru največje drstišče v Evropi. Sicer pa je okoli jezera speljana tudi krožna kolesarska pot poimenovana po ščuki. V oddaji tudi neobičajna zgodba vredna nedeljskega izleta. Na Vogrskem je na turistični ogled postavljen skrivni bunker Pr Barabonu. V nekdanjem svinjaku na več stoletni kmetiji je skozi staro kurišče z dvojnim dnom na katerem so med obema vojnama kuhali za svinje (oziroma prasca kot slikovito rečejo na Goriškem) speljan rov v skrivni sobani. V njih so med drugo svetovno vojno Fornazaričevi (nona Olga in nono Peter) skrivali organizatorje NOB na Primorskem in ravno na Vogrskem je bil septembra leta 1943 ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, hkrati pa je ravno tu delovala tudi partizanska tiskarna Ančka 222. Iz skrivnega bunkerja pa sta ustvarjalki pokukali tudi v premalo znan muzej na prostem, ki zadeva zgodovinski turizem prve vojne. Na vojaško tematiko pa se navezuje tudi Muzej sanitete prve svetovne vojne, ki se nahaja v stari mrliški vežici na pokopališču v Renčah. Muzejska zbirka prikazuje delovanje renške vojaške bolnišnice in sanitetni material, s katerimi so zdravili bolne in ranjene vojake v prvi svetovni vojni. Muzej v Renčah sicer ni edini primer, ko se je muzej preselil v prostore mrliške vežice. Muzej Spomni se name v Mirnu, kjer je meja z razdelitvijo pokopališča na dva dela in med dve državi pokazala vso svojo tragičnost, je namreč prav tako postavljen v nekdanji mrliški vežici. Vredno ogleda - domačini namreč radi rečejo, da bomo na koncu vsi odšli “na lepše”.
V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.
V tokratni oddaji Na lepše sta ustvarjalki Marjana Grčman in Irena Shyama Hlebš v ospredje postavili devet smučarskih centrov (Krvavec, Vogel, Velika Planina, Cerkno, Golte, Rogla, Kope, Mariborsko Pohorje in Trije kralji), ki so z letošnjo investicijo v skupni višini dobrih 76 milijonov evrov, bogatejši za 11 novih žičniških naprav in številna doživetja, ki niso vezana samo na zimsko sezono, ampak so prilagojena celoletni ponudbi. Gospodarsko ministrstvo je s tem največjim investicijskim ciklom v turizmu v zadnjih petnajstih letih podprlo preobrazbo smučarskih centrov v celoletna gorska središča s poudarkom na športnih aktivnostih ter v kombinaciji z zdravilišči in gastronomijo. Slovenski žičničarji so v pretekli sezono zabeležili 1.200.000 obiskovalcev in približno 17 milijonov prevozov. Na račun novih posodobitev pa se predvideva, da naj bi številka narasla na milijon in pol smučarjev ter 25 milijonov prevozov. Prav tako se pričakuje tudi številne multiplikativne učinke tako za upravljavce in lastnike smučišč kot tudi za lokalno skupnosti in širšo regijo. V oddaji pa vas ustvarjalki vabita tudi na vodeni praznični ogled Tržiča. Vodniki vas popeljejo skozi okrašeno mestno jedro, mimo cerkve svetega Andreja do najstarejšega poslopja v tržiškem mestnem jedru, Kurnikove hiše. Tu bosta že dišala tržiška flika in božični čaj. Izvedeli boste skrivnosti o prazničnih navadah na Tržiškem, srce pa vam bodo ogrele praznične pesmi in kolednice. Nadalje bo pot vodila v cerkev Marijinega oznanjenja, kjer vam pripravljamo posebno presenečenje. Zgodbo o Kristusovem rojstvu boste spoznali v edinstvenih Tekčevih jaslicah, ki sodijo med najlepše dosežke ljudske duhovne kulture. Doživetje boste zaključili z ogledom razstave prazničnih voščilnic avtorja Toneta Kavčiča v Galeriji Atrij.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
V tokratni oddaji Na lepše izpostavljamo nočni ogled Sevniškega gradu, kjer se ob soju več kot sto prižganih sveč, odkriva zgodbe nekdanjih žensk, ki so s svojim delovanjem zaznamovale grad tekom stoletij. Obiskali smo prenovljeni Vodovodni stolp v Brežicah, ki za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki znaša 40 metrov. Brežiški stolp kot spomenik tehniške in kulturne dediščine, je celo naveden na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem. V oddaji tudi zgodba o Mozirskem gaju, ki po avgustovski vodni ujmi, v kateri so utrpeli precej škode, z decembrom znova odprli vrata. Za obiskovalce so pripravili praznično Božično bajko z 1,8 milijona lučkami, ki bodo sijale do 7. januarja. Mozirski gaj so po poplavah s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev očistili mulja in vode, uspeli so popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. Tudi na letošnji Božični bajki Slovenije se bodo obiskovalci lahko sprehodili med tematskimi vrtovi in v vsakem kotičku parka začutili praznično vzdušje ter skupaj z vodstvom gaja delili tudi hvaležnost, da so jih lahko po avgustovskih katastrofalnih poplavah tako kmalu ponovno povabili v njihov park. Priprave na zimsko sezono so v polnem teku, izbrana slovenska smučišča pa bodo letos prvič zagnala tudi posodobljene naprave. Ekipa Na lepše je obiskala Vogel, kjer so z zadnjo investicijo v kar devet slovenskih smučarskih centrov, financirali gradnjo panoramske krožne kabinske žičnice Zadnji Vogel. S kabinsko žičnico se bo tako letošnjo zimo lahko vozilo do deset ljudi, kar je bistveno več, kot jih lahko prevozi trenutna stara dvosedežnica.
V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.
V tokratni oddaji Na lepše se predstavlja Radovljica, kot šolski primer povezovanja v turizmu - tako med občino, Zavodom za turizem in turističnimi podjetniki na najrazličnejših področjih. Točka preloma se je za radovljiški turizem zgodila pred desetimi leti, ko so se gostinci zbrali na kriznem sestanku in postavili temelje za projekt Okusi Radol’ce. Ugotovili so namreč, da bo brez povezovanja vsak gostinec zase životaril, zato se v povezovanje povabili tudi okoliške kmete. Okusi Radol'ce tako letos že deseto leto ponujajo menije po enotni ceni in iz sledljivih sestavin. In če je Radovoljica že dobila svoje mesto, pa je naslednji korak na razvoju okolice, ki je turistično slabo prepoznavna. Begunje z zgodbo Avsenika in Elana, grad Kamen s pohodništvom, Kropo, Kamno Gorico, Lipniško dolino ter romarski turizem Brezja. Gre za mikrolokacije z zelo močnimi lokalnimi zgodbami, ki jih pa je potrebno še ozavestit v očeh obiskovalcev. In če je Radovljica vzoren primer povezovanja pa se na drugi strani Slovenije preohlapno razvija Kras Tu so prešibko povezani turistični ponudniki in kmetje, ponudba je kvalitetna a preveč razpršena in o njej se premalo govori. Ponudniki na terenu želijo večjo vidnost celotnega Krasa ter jasno strategijo, kako se bo na Krasu dolgoročno zapolnilo mrtvo sezono od decembra pa tja do konca marca. Želja po povezovanju pa je tudi na italijanskem krasu, kjer je vinar Benjamin Zidarich izrazil željo po ustanovitvi konzorcija tako slovenskih kot tudi italijanskih vinarjev, da bi zaščitili avtohtono vitovsko grganjo, eno najbolj neizkoriščenih vinskih sort pri nas. V oddaji pa tudi več o nagradi Kristalni Triglav, katero je na nedavnih Dnevih slovenskega turizma prejela Marjana Grčman.
Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.
Ekipa Na lepše je raziskovala, kako se turizem razvija v nekoč popolnoma izpraznjenih Abitantih. Ta najbolj odmaknjena vasica koprske občine je bila avgusta 1987 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena in je vpisana v register kulturne dediščine. Nekoč je v vasi živelo okoli sto petdeset ljudi in tudi do sto dvajset glav živine, od katere je bilo odvisno življenje v vasi. Vsako leto so med drugim pridelali dobrih petsto hektolitrov vina, predvsem refoška, ki je veljal za eno od najboljših vin primorske regije. Druga svetovna vojna je vas zelo osiromašila, saj so prebivalci hranili kar tri vojske. V zadnjih letih pa vas tudi z različnimi dogodki ponovno začenja živeti. V samostanu in galeriji Kostanjevica na Krki ponujajo skozi delavnice grafičnega tiska in tako ohranjajo kulturno dediščino. Namig za jesensko rekreacijo predstavlja kompleks rovov pod Sveto Goro, ki predstavljajo edinstven in razvejan kompleks vojaške infrastrukture, katere so v živo skalo izkopali vojaki avstro-ogrske vojske, ki so se med letoma 1915 in 1917 na tem območju spopadali v dvanajstih bitkah Soške fronte. Za konec pa še ne čisto turistična zgodba o Mokrem potoku. Kočevarski vasici, ki je položena globoko v kočevske gozdove, na rob gozdnega rezervata. Mokri potok je bila mešana vas s slovensko-nemškimi prebivalci, kar je bil tudi razlog, da jo v Roški ofenzivi leta 1943 niso porušili. So jo pa zato z vojsko zravnali kasneje, ko je bil Mokri potok del varovanega in zaprtega širšega območja Kočevske Reke. V zadnjih desetih letih se je v Mokrem potoku oblikovala samozadostna vasica, ki jo je čisto na novo zgradila skupina ljudi, združena pod okriljem zadruge Mokri Potok. Zgodovina vasi se je začela na novo pisati leta 2013, z odkupom parcel ob Občine Kočevje. In tako je iz zaraščenega ter nekultiviranega prostora, kjer je bilo nekdaj posejanih 18 kmetij, nastala eko vasica 5-ih hiš in 18-ih prebivalcev. Njihov koncept ekološke gradnje, naravne pridelave hrane, z rabo obnovljivih virov energije, recikliranjem in čim manjšem ekološkemu odtisu, pa se želi v prihodnje odpirati tudi turizmu.
V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.
V tokratni oddaji Na lepše več o promociji kulturne dediščine v turizmu, na primerih, ko spomeniško zaščitene hiše postanejo sodobni turistični objekti in s tem kultura dobi, ne le stavbarsko, temveč tudi novo, živo vsebinsko vlogo. Ekipa je obiskala Golnarjevo viničarijo v pomurski vasi Sovjak, kjer ohranjajo stiskanje jabolk na tristo let stari leseni preši. Drugi primer žive kulturne dediščine je Klet in muzej Brumen. Obnovljena cimprača z letnico 1757, ometana z ilovico in primesmi slame, najdemo ob prleških vinogradih v kraju Koračica. Gospodar Anton Brumen je ob brunarici zasadil potomko najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta, domačija pa predstavlja primer uspešne zgodbe o celoviti prenovi. Kot dokaz temu, je bil objekt uvrščen v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi. V duhu kulturne dediščine smo v dolenjski vasi Podbočje obiskali Lovra Jurečiča, ki predstavlja novi val mladih kovačev. Lovro na roko kuje nože, med drugim se lahko pohvali tudi z naročilom za Ano Roš. V oddaji tudi o produktu Black Hole Trail, ki je bil na nedavnih Dnevih slovenskega turizma nagrajen s priznanjem Sejalec finalist. Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Črno na Koroškem, ki se po avgustovskih poplavah apokaliptičnih razsežnosti, že počasi odpira turizmu. Center Črne je v celoti saniran, prav tako so v bližnjih manjših hotelih že skoraj povsem odpravili posledice ujme.
Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.
Kako se po avgustovskih poplavah razvija turizem na Solčavskem? Zakaj je domačija Šturmajce primer dobre prakse, kako oživljati kulturno dediščino? Hodili smo po Risovi poti na Kočevskem.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
V novembrskem duhu smo obiskali pozabljene katakombe v Malečniku. Kakšna pogrebna kulturna dediščina se skriva na mariborskem pokopališču Pobrežje? Spomnili smo se umrlih vojakov v nemški kostnici v Tolminu, ki so padli na bojiščih ob Soči v 12.Soški bitki. Domačini v goriških vaseh nad Kanalom pa so posebej za oddajo Na lepše obujali avtentične pogrebne običaje in mrliške pesmi.
Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?
Kam se turistično razvija Kozjanski park skupaj z Gradom Podsreda? Kako so v Soteski Vintgar omejili prekomeren turistični obisk in zakaj je Grad Rajhenburg primer dobre prakse, kako na podeželju avtentično oživljati grajske vsebine?
Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.
Obiskali smo Loško dolino, kjer produkt opazovanje rjavega medveda v naravi, postaja najbolj prepoznaven element njihove turistične ponudbe. Iščete samotne kotičke? Potem se v tem letnem času odpravite na ribolov na Kočevsko jezero ali pa obnovite svoje veščine preživetja v naravi. V oddaji pa tudi o varni odpravi visokogorja, ki je tudi v tem pozno jesenskem času močno obiskano.
V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.
V tokratni oddaji izpostavljamo kolesarske produkte v prezrtih delih Ilirske Bistrice in Bele krajine, kjer je ekipa posnela še zadnje letošnje trgatve. V deželi ne gre brez belokranjskega folklornega utripa, kulturne zapuščine Tonija Gašperiča in posebnega produkta Osnovna šola Brihtna glava v Radovici pri Metliki, kjer se čas zavrti nazaj v 50. leta 20. stoletja. Kolesarjenje v Ilirski Bistrici pa predstavlja odkrivanje neznanega in je hkrati tudi veliko presenečenje, saj divji in gozdnati prostor skriva preko 500 kilometrov poti za turne kolesarje in več kot 300 kilometrov tematskih kolesarskih poti, ki peljejo po sledovih Rapalske meje in vojne vihre, mimo gradov in pomnikov zgodovine, vse do avtentičnih sadjarjev in žganejkuhov v Brkinih. Ekipa oddaje Na lepše je za snemanje izbrala traso, ki po gorskih in mestoma tudi manj utrjenih italijanskih poteh vodi iz vasi Bač na Veliko Milanjo in naprej na razgledni hrib Kozlek, ki ga domačini imenujejo tudi “kočanski Triglav”. V oddaji tudi zgodba o legendarni lokalni jedi »krompir u zevnici«, ki pa se jo, žal, ne dobi na praktično nobenem meniju lokalnih gostiln. Ekipa pa je obiskala tudi manj znani muzeju starih koles v vasi Bač pri Ilirski Bistrici, kjer Frane Tomšič, med domačini znan kot Puškin - na skrbno urejenem podstrešju nekdanjega skednja - hrani zavidljivo zbirko starodobnih koles za različne sorte obrti in poklicev z vso pripadajočo opremo.
Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?
Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?
Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.
Zaradi skrajnih vremenskih nihanj se turizem na največjem presihajočem jezeru v Evropi spreminja. Kako se obnese omejevanje obiska v Križni jami in kako podnebne spremembe vplivajo na jamski habitat Planinske in Ledene jame.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo Kmetijo Urška, ki je pred kratkim prejela trajnostni znak za gastronomijo. Kam se razvije projekt Okusi Posavja v luči Evropske gastronomske regije? Spoznajte produkt Altroke Istra, ki ga izvaja koprski zavod za turizem in nadaljevanje Slovenske planinske transverzale.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. Obiskali smo Kmetijo Urška, ki je pred kratkim prejela trajnostni znak za gastronomijo. Kam se razvije projekt Okusi Posavja v luči Evropske gastronomske regije? Spoznajte produkt Altroke Istra, ki ga izvaja koprski zavod za turizem in nadaljevanje Slovenske planinske transverzale.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje. V tokratni oddaji smo obiskali Malečnik, kjer je župnik pod dobršnjim delom cerkvene ladje našel starokrščanske katakombe s kar 64-timi grobnimi nišami in skrivnostnim podzemnim hodnikom, ki domnevno vodi čez reko Dravo, pod Lent vse do Vinagovih podzemnih rovov pod starim mestnim jedrom Maribora. Bili smo v neobičajnem dvorcu posebne sorte, ki se je letos poleti odprl za obiskovalce. Grad Dvor v Preddvoru je nekdanja postojanka stiških menihov in rezidenca podeželskih plemičev. Z novimi najemniki pa dobiva čisto samosvojo zgodbo živega muzeja, v katerem se lahko večino eksponatov obiskovalci dotaknejo. Predstavljamo pa tudi letos poleti ustanovljeno destinacijo Visit Ravno Polje, ki predstavlja ponudbo Dravskega polja, med Pohorjem in Halozami. Destinacija z lego med Ptujem in Mariborom združuje 80 ponudnikov, ima kapaciteto 350 ležišč, med top doživetji pa izpostavljamo vinsko degustacijo na čisto pravem letalu, vožnjo z novodobno kočijo ter tradicijo zlatokopstva.
V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.
V luči nacionalnega portala digitalizirane kulturne dediščine, ki bo uradno zaživel konec septembra, smo v oddaji Na lepše obiskali Bazo 20. Kulturni spomenik državnega pomena velja za eno od glavnih turističnih doživetij v Občini Dolenjske Toplice, toda na terenu se po pandemiji beleži znaten upad gostov. V ospredje postavljamo manj znane poti in produkte v zaledju Istre ter na Obali, kjer poskušajo navdušiti goste tudi k obisku izven glavne sezone. Obiskali smo prenovljeni Center evropskih vesoljskih tehnologij Noordung v občini Vitanje, v katerem se lahko obiskovalci s pomočjo možganskega senzorja, poglobijo v svojo zavest, preizkusijo simulator letenja, v virtualni resničnosti spoznajo Noordungovo vesoljsko postajo ter odkrivajo planete. Izpostavljamo pa tudi unikaten produkt, ki se izvaja v romskem naselju Pušča, edinem v Evropi, ki ima lastno krajevno skupnost. Pomurski Romi veljajo za zgled urejanja romske problematike v Sloveniji in tudi kot dober primer vključujočega turizma. Romi imajo v načrtu poleg muzeja Phuro Kher, še močnejšo ponudbo romske kulinarike, vodene oglede naselja in tudi razpršeni hotel.
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Hodili smo po tematski poti prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma Na svoji zemlji, ki so ga prvič predvajali v Ljubljani 15. novembra leta 1948. Spomin na ta kultni film je po skoraj 75-ih letih med domačini še vedno živ. V luči vizije trajnostne preobrazbe slovenskega turizma na Zaplani nad Vrhniko predstavljamo primer dobre prakse, kako bi lahko izgledala eko pametna skupnost. O pomenu trajnosti pa so strokovnjaki razpravljali tudi na letni konferenci ameriškega združenja Transformational Travel Council. Dogodek je izpostavil vpliv turistične industrije in potovanj na najbolj aktualna in pereča vprašanja transformacije globalne turistične industrije in družbe. Libeliče, vasica ob slovensko-avstrijski meji praznuje 100. obletnico priključitve matični domovini. Kako zgodovinska konotacija vpliva na tamkajšnji razvoj turizma?
Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.
Ekipa oddaje Na lepse je obiskala prezrti Šentanski rudnik v Podljubelju, prezrto atrakcijo, ki pa jo bodo tržiški turistični delavci v prihodnjih letih spremenili v doživljajski park. S Planinsko zvezo Slovenije opozarjamo na varnost odhoda v gore v zimskih mesecih. Na terenu se namreč opaža, da so planinci opremljeni z vrhunsko opremo, ki pa jo ne znajo uporabljati. Sredi decembra še malo toplega vala iz Istre. Kako v Krkavčah tržijo svoje produkte izven sezone? V Veliki Polani pa smo obiskali tematsko pot, ki vključuje tudi kulturni turizem.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Kako s turizmom zaustaviti zaskrbljujoče izseljevanje v Zgornjekolpskih dolinah? Obiskali smo Osilnico in Kostel, kjer po padcu meje stavijo na povezovanje s sosednjo Hrvaško. Kaj ponuja Krajinski park Lahinja in kako inovativno so se predstavitve vinskega turizma lotili v vasi Drašiči?
Kako s turizmom zaustaviti zaskrbljujoče izseljevanje v Zgornjekolpskih dolinah? Obiskali smo Osilnico in Kostel, kjer po padcu meje stavijo na povezovanje s sosednjo Hrvaško. Kaj ponuja Krajinski park Lahinja in kako inovativno so se predstavitve vinskega turizma lotili v vasi Drašiči?
Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.
Ekipa oddaje Na lepše tokrat predstavlja novo turistično destinacijo Suha Krajina, ki je bila vse do sedaj prezrti slepi žep, kraji na v njej pa zgolj tranzit na poti do hrvaškega Kvarnerja ali Dalmacije. Z ustanovitvijo novega Zavoda za turizem naj bi na prepoznavnosti pridobila predvsem Žužemberk, skupaj z ikoničnim gradom in pa Dvor z močno zgodovinsko noto grofov Auerspergov, ki so v teh krajih pustili močan pečat. Izpostavljamo neobičajni produkt v katerem se migranti spremenijo v turistične vodnike in tako na samosvoj način odkrivajo skrite in pogosto prezrte kotičke naše prestolnice. Idriji se letos obeta rekorden turistični obisk, hkrati pa na drugi strani beležijo močan upad gostiln, kar se čuti še posebej po koroni, spopadajo pa se tudi z velikim mankom nočitev. Tu potencial predstavlja, še vedno premalo znano idrijsko podeželje s štirimi planotami. Ekipa Na lepše je obiskala Idrijske Karnice, kjer se je Katarina Kenda skupaj z možem lotila prenove italijanskih bunkerjev v savno in prostor za vinsko degustacijo - vse kot dokaz, da je turizem na podeželju lahko dober posel.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
V tokratni oddaji predstavljamo muharjenje na reki Tolminki kot produkt, ki v Dolini Soče zapolnjuje mesece izven glavne turistične sezone. Najnovejša analiza športnega ribolova v zgornjesoški dolini pa tudi je vnovič potrdila, da so ribiči med najbolj zaželenimi gosti. Četudi predstavljajo vsega dva odstotka prenočitev med tujimi turisti, pa njihova poraba dosega približno 3,5 milijona evrov na leto. V oddaji več o plezanju v Soteski Srnica, ki je umeščena v sotesko potoka, plezalni poligon pa omogoči prehajanje soteske preko različnih mostov, klinov, jeklenic in vrvi. V luči večje varnosti v gorah pa je ekipa oddaje Na lepše tudi preizkusila zavarovano plezalno pot nad Mojstrano, v ostenju Grančišča. Ferata je lahko dober preizkus kondicije za vse, ki se odpravljate v sredogorje pa tudi za tiste, ki se želite na varen način znebiti strahu pred višino in plezanjem. Iz prestolnice pa vas čaka zgodba o ljubljanskih mostovih. Ljubljanica, reka Sedmerih imen, je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.
V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.
V tokratni oddaji predstavljamo neobičajen poklic v turizmu. Zoran Memon je eden redkih profesionalnih certificiranih rezalcev pršuta pri nas. Umetnosti obrti se je priučil v španski Malagi. Zadnja leta pa potuje po Evropi s ciljem, da spozna, pokuša in razreže najboljše pršute vse od Balkana pa do Atlantskega oceana, pri tem ga še posebej zanimajo predvsem geografsko zaščiteni mediteranski pršuti. V ospredju oddaje je tudi doživljajsko potepanje po čezmejni Cesti gradov (Castle Road), kjer se na območju SV Slovenije in JV Avstrije združuje kar devet slovenskih ter osemindvajset avstrijskih gradov in dvorcev. Cilj produkta je skupna predstavitev na obeh straneh meje, razvoj skupne ponudbe, promocije in tudi formalne organizacije. To obmejno območje namreč zaznamuje eno najvišjih števil obrambnih utrdb v vsej Evropi, ki so danes edinstvena kulturna dediščina. Projekt Cesta gradov lahko spodbuja k večanju števila nočitev, zaradi posebnih vodenj za otroke, pa tudi prispeva k dodatni privlačnosti te regije. V oddaji pa tudi o dragoceni stoletni kuharski knjigi “Potenstaj in deni na mizo”, pod katero se je leta 1920 podpisala Danijela Ule iz družinske gostilne na Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Knjiga je bila skoraj stoletje pozabljena, potem pa sta jo izdala njena vnuka pisateljica Ifigenija Simonović in fotograf Jani Batič, s pomočjo gastronomskega poznavalca Tonija Gomiščka. Recepti so antropološki vpogled v jedilnih starih furmanskih gostiln, hkrati pa tudi ohranjajo pogovorni jezik prve polovice 20.stoletja.
Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.
Predstavljamo nov turistični produkt po poteh stolpnih ur. Ekipa oddaje se je povzpela v drobovje mestnega stolpa na Ptuju, kjer lahko občudujete še vedno delujoč mehanizem ure, za katero naj bi skico narisal sam renesančni izumitelj Leonardo da Vinci. Obiskali smo Kamnik, mesto z največ mikropivovarnami na svetu, kjer ponujajo unikatni pivski produkt. Na Ljubljanskem gradu pa smo vstopili v kulinarični časovni stroj, ki obiskovalca popelje skozi šest zgodovinskih obdobij mesta in gradu.
Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?
Izpostavljamo ponudnike, ki se na inovativen način trudijo v tranzitno Ilirsko Bistrico privabiti goste z višjo dodano vrednostjo. Letos mineva 200 let rojstva Arnolda Riklija, ki je Bled postavil na zemljevid zdraviliškega turizma. Na kaj je potrebno v tem času biti pozoren, če odhajate v sredogorje?
Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.
Predstavljamo inovativen primer dobre turistične podjetniške ideje. Na Cerkljanskem so že lani jeseni eksperimentalno začeli s projektom “Oštarije kod kodi” - ali povedano v prevodu – »gostilne kot so bile nekoč«. Svoje moči so združili mikropivovar, lastnik potujoče gostilne in mojstrica praženja ter priprave kave – vse z željo, da bi vsaj za eno nedeljo v mesecu v življenje obudili zaprte gostilne in vanje povabili vaščane, nekdanje goste in tudi prišleke od zunaj. In tako so se v štirih nedeljah zopet znova odprla vrata družinskih gostiln vasi Davča, v Otaležu, na Kovačevem Rovtu v Idriji in na Bukovem. V oddaji tudi več o vpliv kolektivne blagovne znamke na razvoj destinacije. Tak primer je Kranjska Gora, kjer so se pri njenem ustvarjanju združili ponudniki rokodelskih izdelkov, unikatnega ter industrijskega oblikovanja ter živilskih izdelkov, jedi in pijač. Izpostavljamo pa tudi, z mednarodno nagrado Jakob nagrajeno tematsko pot Drvošec, ki jo je uredil Notranjski regijski park. Poteka po gozdnem grebenu jezera, ob sistemu požiralnikov Rešeto, od koder voda iz Cerkniškega jezera pod zemljo teče naprej proti Ljubljanici. Pot je polna informacijskih tabel, skulptur, razglednih stolpov, opazovalnic za ptice in didaktičnih postaj, kjer so predstavljene različne živali tega konca. Leta 2020 je Turistična zveza tematsko pot Drvošec prepoznala kot najbolj izstopajočo v državi, z močno nosilno tematiko in jasnim vzdrževanjem, kar je tudi glavni izziv množice tematskih poti po Sloveniji.
V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.
V oddaji izpostavljamo miniaturne muzeje, ki so zrasli na prostoru vzdolž goriškega dela nekdanje slovensko-italijanske meje. Eden takšnih je (poleg vojaškega stražarskega stolpa v Vrtojbi, muzejske zbirke Kolodvor in muzeja na Mirenskem pokopališču), tudi muzej tihotapstva, ki se je pred meseci odprl v nekdanji carinarnici maloobmejnega prehoda na Pristavi. Muzej odkriva tudi "Švercanje" blaga med kapitalistično Italijo in socialistično Jugoslavijo, ki je bil skorajda jugoslovanski nacionalni šport. Takoj po 2. svetovni vojni so tihotapili samo najnujnejše, ko pa je kupna moč Jugoslovanov v 60. letih narasla, pa se je začel pravšnji nakupovalni turizem. Samo nekaj 100 metrov naprej na italijanski strani v nekdanji italijanski carinarnici na Rafutu pa je zrasel muzej Prepustnica, ki odstira različne vidike življenja ob meji med Goricama v zadnjih 75 letih. V oddaji več o tem, kako se nekdanji uršulinski samostan v Mekinjah odpira turizmu. Samostan je imel v svoji več kot 500 letni zgodovini pomembno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in gospodarskem življenju kraja in širšega lokalnega območja. V luči izumiranja starih, pogosto družinskih gostiln, predstavljamo primer dobre prakse, kako skozi kulturo oživljati tovrstne retro gostilne. V rojstni vasi slikarja Maksima Gasparija je Nataša Mele, lokalna turistična vodnica, ki na terenu aktivno povezuje Loško dolino in Cerknico, prenovila družinsko furmansko gostilno, ki je postala živi muzej kmečkega življenja in hkrati podeželski družabni center.
Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.
Izpostavljamo neizkoriščen turistični prostor, ki je zazeval po padcu meje s sosednjo Hrvaško. Meja, ki je ločevala in povezovala hkrati, je odličen produkt s katerim se odpira prostor za novo obmejno turistično destinacijo in ustvarjanje skupnih partnerstev. V oddaji smo obiskali obmejne vasice na obeh straneh rek Dragonje in Sotle. Številne izmed njih so se v zadnjih treh desetletjih zaradi tranzita do morja ali bolj zvenečih turističnih destinacij, izpraznile, vez turizma s kmetijstvom je šibka, so pa žive številne kolesarske in pohodniške poti prav tako se niso pretrgale prijateljske vezi med sosedi na obeh straneh meje. V oddaji tudi več o stranpoteh naše najbolj turistične jame. Obiskali smo rov Male jame, ki je bil tekom zgodovine zaznamovan z visokim cesarskim obiskom Franca Jožefa 1 in Elizabete. Rov je zadnjih nekaj desetletij zaprt za redni obisk, zato v njem ni vidnih posledic turizma. Smo pa zato priča zanimivemu razvoju novih kapniških oblik - jamskih biserov - kroglic iz sige v velikosti frnikol.
V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.
V novi sezoni oddaje Na lepše več o zimski sezoni na Bovškem ter na smučišču Kanin, kateremu konec leta poteče obratovalno dovoljenje. Kakšna bo usoda našega najvišje ležečega smučišča, ki zaradi močnih vetrov, nevarnosti proženja plazov in stare opreme, tudi neredno obratuje? Obiskali smo kanjon alpske reke Učje, kjer nizek zimski obisk v Dolini Soče, rešujejo tudi s produkti, kot je spust po jeklenicah, ki so v dolžini štirih kilometrov speljane nad neprehodnim kanjonom, skoraj na meji z Italijo. V Bovcu smo se ustavili še v športnem Hotelu Soča, ki je bil - kot edini v Sloveniji - zgrajen in odprt leta 2020 v času pandemije. Neredno obratovanje Kanina in njegova negotova usoda namreč pesti tudi bovške hotelirje. V oddaji pa tudi zgodba iz smučišča Vogel ter o tamkajšnji strategiji preoblikovanja v celoletni gorski center v luči podnebnih sprememb.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
Hiša Kranjske sivke sredi Višnje Gore se ponaša z enimi bolj inovativni nastanitev v podobi čebeljega satovja, vse bolj pa postaja tudi center slovenskega čebelarstva. Izpostavljamo digitalizirano dediščino velikega mojstra Jožeta Plečnika, ki se odlično vklaplja v analogne turistične produkte. V Prekmurju se je odprla nova Hiša prekmurske gibanice in galerija avtohtonih vin. Preverili pa smo tudi, kako se bo v prihodnjih letih obnavljal eden naših najstarejših gradov Grad Podčetrtek, ki je nekdaj stal ob stari državni meji, ob reki Sotli, nasproti Hrvaške oziroma Ogrske.
V oddaji predstavljamo Dneve slovenskega turizma, enega najpomembnejših strokovnih dogodkov v panogi. Kdo je bil letos najbolj zaslužen za razvoj turizma? Kateri produkti so najbolj prepričali strokovno komisijo? In zakaj vse bolj izginjajo domače gostilne srednjega razreda?
V oddaji predstavljamo Dneve slovenskega turizma, enega najpomembnejših strokovnih dogodkov v panogi. Kdo je bil letos najbolj zaslužen za razvoj turizma? Kateri produkti so najbolj prepričali strokovno komisijo? In zakaj vse bolj izginjajo domače gostilne srednjega razreda?
V oddaji Na lepše smo obiskali Unško koliševko, eno naših največjih udornih jam, v kateri pa se skriva labirint podzemnih utrdb. Več kot sto metrov globoka udornica se skriva v gozdovih planotastega kraškega sveta, v bližini nekdanje Rapalske meje med Planinskim poljem in Rakovim Škocjanom. Jama je naravni spomenik, ki skriva več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na dnu pa se skrivajo tudi za te konce značilna mrazišča, saj je tu prisoten vegetacijski in temperaturni obrat, kjer se na dnu kotanje zadržuje hladen zrak, kar se pozna tudi na drevesnih vrstah. Kako se skozi turizem razvija Krajinski park Radensko polje? To izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. V oddaji pa tudi razmišljanje gostincev, ki so kuhali na Gourmet Ljubljana Crawlu, ki se je odvijal v sklopu Evropskega simpozija hrane, enega najpomembnejših gastronomskih festivalov v regiji, na katerem se gradi vizija o prehranski prihodnosti.
V oddaji Na lepše smo obiskali Unško koliševko, eno naših največjih udornih jam, v kateri pa se skriva labirint podzemnih utrdb. Več kot sto metrov globoka udornica se skriva v gozdovih planotastega kraškega sveta, v bližini nekdanje Rapalske meje med Planinskim poljem in Rakovim Škocjanom. Jama je naravni spomenik, ki skriva več ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na dnu pa se skrivajo tudi za te konce značilna mrazišča, saj je tu prisoten vegetacijski in temperaturni obrat, kjer se na dnu kotanje zadržuje hladen zrak, kar se pozna tudi na drevesnih vrstah. Kako se skozi turizem razvija Krajinski park Radensko polje? To izjemno kraško polje v občini Grosuplje, s številnimi tipičnimi kraškimi pojavi, ki tvorijo naravni mozaik travnikov, grmišč, gozdov in presihajočih jezerc. V oddaji pa tudi razmišljanje gostincev, ki so kuhali na Gourmet Ljubljana Crawlu, ki se je odvijal v sklopu Evropskega simpozija hrane, enega najpomembnejših gastronomskih festivalov v regiji, na katerem se gradi vizija o prehranski prihodnosti.
V rovih pod starim Kranjem nastaja novi informacijski center SOS Proteus, ki bo ozaveščal o pomenu človeške ribice in varovanju krhkega podzemeljskega sveta. Info center bo nameščen v konglomeratu razvejanih rovov v dolžini 1.300 metrov, ki so bili zgrajeni med okupacijo leta 1944, prebivalcem Kranja pa so služili kot mestno zaklonišče pred nevarnostjo zavezniškega bombardiranja iz Italije. Hodili smo po tematski poti Starih Jesenic s katero želi Občina občanom in obiskovalcem približati kulturno dediščino in zgodovino mesta. V letošnjem letu so pot s sedmimi informacijskimi tablami speljali od Restavracije Ejga mimo železniške postaje, Vile Dolik, Gimnazije Jesenice, Trga Toneta Čufarja do stavbe TVD Partizan. Gre za območje okoli jeseniškega kolodvora, saj je prihod železnice močno spremenil podobo Jesenic. V prihodnje se naj bi tematska pot sklenila na Stari Savi, s čimer bi povezali glavna tri nasilja, ki so se leta 1929 združila v mesto Jesenice. V oddaji pa tudi reportaža o malo znanem kranjskem muzeju prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja in njegovem muzeju, ki je skrit v kulturni četrti starega mestnega jedra. Puharja danes najbolj poznamo kot izumitelja postopka svetlobne fotografije na steklo, s tem pa se je uvrstil tudi med pionirje fotografije nasploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživelo s filmom in televizijo. Njegov opus je danes skoraj v celoti izgubljen, ohranjenih je samo šest fotografij, ki jih je izdelal po lastnem kemičnem postopku puharotipije.
V rovih pod starim Kranjem nastaja novi informacijski center SOS Proteus, ki bo ozaveščal o pomenu človeške ribice in varovanju krhkega podzemeljskega sveta. Info center bo nameščen v konglomeratu razvejanih rovov v dolžini 1.300 metrov, ki so bili zgrajeni med okupacijo leta 1944, prebivalcem Kranja pa so služili kot mestno zaklonišče pred nevarnostjo zavezniškega bombardiranja iz Italije. Hodili smo po tematski poti Starih Jesenic s katero želi Občina občanom in obiskovalcem približati kulturno dediščino in zgodovino mesta. V letošnjem letu so pot s sedmimi informacijskimi tablami speljali od Restavracije Ejga mimo železniške postaje, Vile Dolik, Gimnazije Jesenice, Trga Toneta Čufarja do stavbe TVD Partizan. Gre za območje okoli jeseniškega kolodvora, saj je prihod železnice močno spremenil podobo Jesenic. V prihodnje se naj bi tematska pot sklenila na Stari Savi, s čimer bi povezali glavna tri nasilja, ki so se leta 1929 združila v mesto Jesenice. V oddaji pa tudi reportaža o malo znanem kranjskem muzeju prvega slovenskega fotografa Janeza Puharja in njegovem muzeju, ki je skrit v kulturni četrti starega mestnega jedra. Puharja danes najbolj poznamo kot izumitelja postopka svetlobne fotografije na steklo, s tem pa se je uvrstil tudi med pionirje fotografije nasploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživelo s filmom in televizijo. Njegov opus je danes skoraj v celoti izgubljen, ohranjenih je samo šest fotografij, ki jih je izdelal po lastnem kemičnem postopku puharotipije.
Obiskali smo malo znani Mussolinijev tunel, ki se vije nad vasjo Podstenje in Podtabor pri Ilirski Bistrici. 72 metrov dolgi tunel so zgradili Italijani, da so med seboj na strateških mestih povezali ključne vojaške objekte. V Žički kartuziji so obnovili del cerkve sv. Janeza Krstnika in ji dodali novo pomično streho ter razgledne poti za obiskovalce. Izpostavljamo mednarodni pohodniški projekt Alpe Adria Trail, ki že desetletje povezuje Slovenijo, Furlanijo–Julijsko krajino in Avstrijsko Koroško. Skozi portret najbolj inovativnega evropskega kmeta, ki deluje v najmanj naseljeni slovenski regiji, pa v ospredje potiskamo nujo po večjem povezovanju kmetijstva s turizmom ter posledično po doseganju višje dodane vrednosti za ljudi, ki živijo s podeželjem.
Obiskali smo malo znani Mussolinijev tunel, ki se vije nad vasjo Podstenje in Podtabor pri Ilirski Bistrici. 72 metrov dolgi tunel so zgradili Italijani, da so med seboj na strateških mestih povezali ključne vojaške objekte. V Žički kartuziji so obnovili del cerkve sv. Janeza Krstnika in ji dodali novo pomično streho ter razgledne poti za obiskovalce. Izpostavljamo mednarodni pohodniški projekt Alpe Adria Trail, ki že desetletje povezuje Slovenijo, Furlanijo–Julijsko krajino in Avstrijsko Koroško. Skozi portret najbolj inovativnega evropskega kmeta, ki deluje v najmanj naseljeni slovenski regiji, pa v ospredje potiskamo nujo po večjem povezovanju kmetijstva s turizmom ter posledično po doseganju višje dodane vrednosti za ljudi, ki živijo s podeželjem.
Izpostavljamo vinsko zgodbo, ki bo v prihodnje pomembno vplivala na razvoj Haloz. Tri generacije družine Brodnjak namreč na terasastih vinogradniških legah Svete Ane na Velikem vrhu, zadnjih 12 let vzpostavljajo temelje za razvoj kvalitetnega vinskega turizma. Kako dijaki, njihovi učitelji in ravnatelji razmišljajo o prihodnosti deficitarnih poklicev s področja gostinstva? Radgonske gorice letos praznujejo 170 let. V oddaji pa tudi reportaža o neobičajni tiskovni konferenci, ki je ob Svetovnem dnevu turizma potekala kar na vlaku, na relaciji Ljubljana-Radovljica. Kako smo pripravljeni na novi val turizma ter kako se turistični delavci odzivajo na izzive povezane z delovno silo ter draženjem osnovnih surovin.
Izpostavljamo vinsko zgodbo, ki bo v prihodnje pomembno vplivala na razvoj Haloz. Tri generacije družine Brodnjak namreč na terasastih vinogradniških legah Svete Ane na Velikem vrhu, zadnjih 12 let vzpostavljajo temelje za razvoj kvalitetnega vinskega turizma. Kako dijaki, njihovi učitelji in ravnatelji razmišljajo o prihodnosti deficitarnih poklicev s področja gostinstva? Radgonske gorice letos praznujejo 170 let. V oddaji pa tudi reportaža o neobičajni tiskovni konferenci, ki je ob Svetovnem dnevu turizma potekala kar na vlaku, na relaciji Ljubljana-Radovljica. Kako smo pripravljeni na novi val turizma ter kako se turistični delavci odzivajo na izzive povezane z delovno silo ter draženjem osnovnih surovin.
Obiskali smo Koliščarsko naselje na robu Ljubljanskega barja, ki postaja nova turistična atrakcija. Zakaj je športni turizem eden ključnih pri doseganju višje dodane vrednosti za razvoj destinacije? Izpostavljamo mariborsko Pohorje in nedavno končan spektakel Svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti. V Celovcu so se na prvih Dialogih Alpe-Adria srečali predstavniki Avstrije, Italije in Slovenije ter si izmenjali izkušnje pri reševanju sodobnih izzivov v gastronomiji. V ospredju so bile tematike deficitarnih kadrov v gostinstvu, energetska kriza in novi trendi prehranjevanja. V duhu izobraževanja destinacij izpostavljamo primer dobre prakse, kako je turška umetnica Mizyal Karabiber Nacaroglu, v vasi Strug pri Makolah, prepoznala turizem kot svojo poslovno priložnost.
Obiskali smo Koliščarsko naselje na robu Ljubljanskega barja, ki postaja nova turistična atrakcija. Zakaj je športni turizem eden ključnih pri doseganju višje dodane vrednosti za razvoj destinacije? Izpostavljamo mariborsko Pohorje in nedavno končan spektakel Svetovnega prvenstva v letenju s toplozračnimi baloni v Murski Soboti. V Celovcu so se na prvih Dialogih Alpe-Adria srečali predstavniki Avstrije, Italije in Slovenije ter si izmenjali izkušnje pri reševanju sodobnih izzivov v gastronomiji. V ospredju so bile tematike deficitarnih kadrov v gostinstvu, energetska kriza in novi trendi prehranjevanja. V duhu izobraževanja destinacij izpostavljamo primer dobre prakse, kako je turška umetnica Mizyal Karabiber Nacaroglu, v vasi Strug pri Makolah, prepoznala turizem kot svojo poslovno priložnost.
V oddaji Na lepše smo raziskovali Sirarske tematske poti v Dolini Soče in v bohinjskih planinah, ki so bile ustanovljene kot turistični produkt leta 2013, do danes pa številne ne delujejo več. Skozi doživetje mlečnih planine se prikazuje sirjenje in sirarska tradicija ter etnološka tradicija pašništva. Hkrati pa se skozi aktivni turizem pohodništva in kolesarjenja promovira tudi zaščitene sire v turistično ponudbo, s čimer se mlečne planine vključuje v turizem destinacije. Bili smo na glavnem kulinaričnem dogodku septembra in preverili, kaj nove Michelinove zvezdice pomenijo v slovenski gastronomiji? Z ekipo pa smo obiskali tudi goriški kras, kamnito puščavo, ki se po največjem požaru v zgodovini Slovenije, skozi turizem znova odpira obiskovalcem.
V oddaji Na lepše smo raziskovali Sirarske tematske poti v Dolini Soče in v bohinjskih planinah, ki so bile ustanovljene kot turistični produkt leta 2013, do danes pa številne ne delujejo več. Skozi doživetje mlečnih planine se prikazuje sirjenje in sirarska tradicija ter etnološka tradicija pašništva. Hkrati pa se skozi aktivni turizem pohodništva in kolesarjenja promovira tudi zaščitene sire v turistično ponudbo, s čimer se mlečne planine vključuje v turizem destinacije. Bili smo na glavnem kulinaričnem dogodku septembra in preverili, kaj nove Michelinove zvezdice pomenijo v slovenski gastronomiji? Z ekipo pa smo obiskali tudi goriški kras, kamnito puščavo, ki se po največjem požaru v zgodovini Slovenije, skozi turizem znova odpira obiskovalcem.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V želji po privabljanju tujih gostov STO že 24 let let pripravlja mednarodno turistično borzo SIW, ki predstavlja najpomembnejši poslovni dogodek v slovenskem turizmu. Letos je tako v Slovenijo pripotovalo kar 120 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij, kar je za polovico več kot lani, pri čemer so bili številni sploh prvič v Sloveniji. Naša ekipa jih je ujela na Goričkem. Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila s kravjo odpravo na pašnike planine Duplje pri Krnskih jezerih. Odprava živine velja za pomemben dogodek. Zmeraj več živine se namreč na poletno pašo odpelje s traktorji in zmeraj redkejši so prizori, ko se jih v odročne planine žene peš. Živina bo na teh pašnikih okoli Krnskega jezera, kamor vodijo planinske poti do Komne in Krna, ostala vse do začetka jeseni. Je pa ta čas v Zgornjem posočju živih okoli 19 planin. Zahvaljujoč vnemi in pripravljenosti posameznikov za garaško delo na odmaknjenih planinah. V oddaji pa tudi prispevek o prihodnosti glampinga - udeležili smo se namreč dogodka na Bledu Eco resort Network, kjer so strokovnjaki iz celega sveta razpravljali o prihodnosti glampingov.
V želji po privabljanju tujih gostov STO že 24 let let pripravlja mednarodno turistično borzo SIW, ki predstavlja najpomembnejši poslovni dogodek v slovenskem turizmu. Letos je tako v Slovenijo pripotovalo kar 120 tujih organizatorjev potovanj in turističnih agencij, kar je za polovico več kot lani, pri čemer so bili številni sploh prvič v Sloveniji. Naša ekipa jih je ujela na Goričkem. Ekipa oddaje Na lepše se je odpravila s kravjo odpravo na pašnike planine Duplje pri Krnskih jezerih. Odprava živine velja za pomemben dogodek. Zmeraj več živine se namreč na poletno pašo odpelje s traktorji in zmeraj redkejši so prizori, ko se jih v odročne planine žene peš. Živina bo na teh pašnikih okoli Krnskega jezera, kamor vodijo planinske poti do Komne in Krna, ostala vse do začetka jeseni. Je pa ta čas v Zgornjem posočju živih okoli 19 planin. Zahvaljujoč vnemi in pripravljenosti posameznikov za garaško delo na odmaknjenih planinah. V oddaji pa tudi prispevek o prihodnosti glampinga - udeležili smo se namreč dogodka na Bledu Eco resort Network, kjer so strokovnjaki iz celega sveta razpravljali o prihodnosti glampingov.
Oddaja, v kateri smo naredili bilanco šestih mesecev dubajskega EXPA - dogodka, ki velja za največjo svetovno razstavo človeških dosežkov. Letos je bil spektakel prvič v njegovi zgodovini umeščen v regijo Srednjega vzhoda, Afrike in južne Azije, hkrati pa je to - po olimpijskih igrah - prvi veliki množični dogodek z obiskovalci. Na prostoru v velikosti mesta Velenje se je s prebojnimi idejami predstavljalo 192 držav sveta, med njimi tudi Slovenija, ki je svetovno javnost šest mesecev nagovarjala z zgodbami narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. Z lesenim paviljonom, ki se je ponašal z največjo živo zeleno fasado v Dubaju in v kateri že gnezdijo ptice, smo pritegnili celo pozornost dubajskega šejka za kulturo. Zakaj se kot država udeležujemo tovrstnih svetovnih spektaklov? Zakaj je EXPO svetovni fenomen, kaj pušča za seboj in kakšna sporočila prinaša glede na čas, ki ga živimo?
Oddaja, v kateri smo naredili bilanco šestih mesecev dubajskega EXPA - dogodka, ki velja za največjo svetovno razstavo človeških dosežkov. Letos je bil spektakel prvič v njegovi zgodovini umeščen v regijo Srednjega vzhoda, Afrike in južne Azije, hkrati pa je to - po olimpijskih igrah - prvi veliki množični dogodek z obiskovalci. Na prostoru v velikosti mesta Velenje se je s prebojnimi idejami predstavljalo 192 držav sveta, med njimi tudi Slovenija, ki je svetovno javnost šest mesecev nagovarjala z zgodbami narave, znanja, inovacij in prebojnega gospodarstva. Z lesenim paviljonom, ki se je ponašal z največjo živo zeleno fasado v Dubaju in v kateri že gnezdijo ptice, smo pritegnili celo pozornost dubajskega šejka za kulturo. Zakaj se kot država udeležujemo tovrstnih svetovnih spektaklov? Zakaj je EXPO svetovni fenomen, kaj pušča za seboj in kakšna sporočila prinaša glede na čas, ki ga živimo?
Obiskali smo 50.praznik špargljev, ki predstavlja pomembno identiteto destinacije Miren-Kras. Kakšne so tekaške poti v okolici Kranjske Gore, kjer se odvija tekmovanje Julian Alps Trail Run. Kako se skozi projekt Okusi Bele krajine povezujejo gostinci, vinarji in lokalni dobavitelji? Udeležili smo se neobičajne večerje globoko v kraški jami, kjer se še vedno najdejo sledovi Soške fronte in bili na Zelenem dnevu slovenskega turizma, kjer so bile razglašene najbolj trajnostne destinacije in ponudniki.
Obiskali smo 50.praznik špargljev, ki predstavlja pomembno identiteto destinacije Miren-Kras. Kakšne so tekaške poti v okolici Kranjske Gore, kjer se odvija tekmovanje Julian Alps Trail Run. Kako se skozi projekt Okusi Bele krajine povezujejo gostinci, vinarji in lokalni dobavitelji? Udeležili smo se neobičajne večerje globoko v kraški jami, kjer se še vedno najdejo sledovi Soške fronte in bili na Zelenem dnevu slovenskega turizma, kjer so bile razglašene najbolj trajnostne destinacije in ponudniki.
Letos minevajo tri desetletja odkar je slovenska strokovna vinska javnost stopila skupaj in naredila preskok, kakršnega so Italijani in Francozi kot stari vinski svet gradili več sto let. Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije je namreč s svojim delovanjem oralo ledino v splošni kulturi pitja, v razumevanju vinogradništva in kletarjenja - hkrati pa prispevalo pomemben delež k višjemu nivoju ponudbe turističnih in enogastronomskih storitev, ki so bile na začetku 90-tih še precej v povojih. Izpostavljamo kolesarski park Črne njive nad Ilirsko Bistrico, kot primer dobre prakse, kako se v sožitju z lastniki parcel in lokalno skupnostjo, razvoja kolesarke trase. Obiskali smo Rogaško Slatino, kjer se spopadajo z močnim upadom ruskih gostov. Ustavili pa smo se tudi ob Soboškem jezeru, ki kar kliče k aktivnostim, kot so veslanje v kajakih in kanujih. Pomurje se vse bolj zaveda pomena svojih voda, ne samo term in toplih vrelcev. Več kot tretjina območja je pod Naturo 2000, tu je našla zatočišče tudi vidra, brez odlične, domače vode tudi ne bi bilo domačih specialitet, ki jih mlada generacija gostilničarjev ponuja v novi preobleki.
Letos minevajo tri desetletja odkar je slovenska strokovna vinska javnost stopila skupaj in naredila preskok, kakršnega so Italijani in Francozi kot stari vinski svet gradili več sto let. Društvo za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije je namreč s svojim delovanjem oralo ledino v splošni kulturi pitja, v razumevanju vinogradništva in kletarjenja - hkrati pa prispevalo pomemben delež k višjemu nivoju ponudbe turističnih in enogastronomskih storitev, ki so bile na začetku 90-tih še precej v povojih. Izpostavljamo kolesarski park Črne njive nad Ilirsko Bistrico, kot primer dobre prakse, kako se v sožitju z lastniki parcel in lokalno skupnostjo, razvoja kolesarke trase. Obiskali smo Rogaško Slatino, kjer se spopadajo z močnim upadom ruskih gostov. Ustavili pa smo se tudi ob Soboškem jezeru, ki kar kliče k aktivnostim, kot so veslanje v kajakih in kanujih. Pomurje se vse bolj zaveda pomena svojih voda, ne samo term in toplih vrelcev. Več kot tretjina območja je pod Naturo 2000, tu je našla zatočišče tudi vidra, brez odlične, domače vode tudi ne bi bilo domačih specialitet, ki jih mlada generacija gostilničarjev ponuja v novi preobleki.
Obiskali smo kamp, ki ga je evropski spletni portal za kampiste ocenil kot najboljšega v Sloveniji. Kako se razvija turizem v Poljanski dolini ob Kolpi? Zakaj so istrske zadruge dober model razvoja turizma na podeželju in kakšna je vsebina posebnega muzeja Hiša čez cesto?
Obiskali smo kamp, ki ga je evropski spletni portal za kampiste ocenil kot najboljšega v Sloveniji. Kako se razvija turizem v Poljanski dolini ob Kolpi? Zakaj so istrske zadruge dober model razvoja turizma na podeželju in kakšna je vsebina posebnega muzeja Hiša čez cesto?