Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Tokrat v živo iz Črnomlja! Radio Ga Ga – Nova generacija je satirična radijska oddaja, v kateri ob pomoči imitacije, improvizacije in še ene besede na črko -i, vsak teden izvemo vse o resničnih razlogih, skritih ozadjih in norih dejstvih aktualnega političnega in medijskega dogajanja. Zgrajena na temeljih kultnega Radia Ga Ga pod vodstvom Saše Hribarja na nov, a nič manj pronicljiv način nastavlja ogledalo in mikrofon znanim akterjem domačega in mednarodnega političnega parketa ter glasbenikom, športnikom, igralcem, voditeljem in drugim, ki tako ali drugače kazijo našo medijsko krajino. Stalna ekipa prekaljenih mojstrov in zanimivi gostje vam vsak teden pričarajo razburljivo mešanico eksplozivnih intervjujev, žolčnih debat, izvirne glasbe, reklam, dokumentarcev, oddaj in reportaž, ki vam v slabi uri pove več o svetu, v katerem živimo, kot večina resnih programov v celem tednu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Tako Gibanje Svoboda kot SDS nadaljujeta koalicijska pogajanja - Maribor se o razvoju uči od Manchestra - V Moravskih Toplicah prva robotska setev koruze
Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.
Pisatelj, mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski se je rodil leta 1867 v Ložu na Notranjskem, umrl pa leta 1932 v Ljubljani. Služboval je po sodiščih v Idriji, Ljubljani in Zagrebu. Humoristične spise je pisal že kot dijak v Škratu in Rogaču, kot pravi začetek njegovega pisanja pa po navadi velja leto 1900, ko je bila ugodno sprejeta njegova humoreska Zoper samobeležnik. V prvi majski Humoreski tega tedna – vseh pet bo namenjenih slovenskemu humorju – boste slišali tri njegove družbene satire, ki jih je napisal v letih od 1925 do 1927. Interpretacija Jožef Ropoša, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Jože Valentič. Redakcija Matej Juh. Posneto 2010.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Kolegij predsednika Državnega zbora bo odločil o izredni seji za obravnavo sprememb Zakona o vladi · Na današnji dan varnosti pri delu v ospredju pomen zdravega psihosocialnega delovnega okolja · Mariborski turizem cveti; v prvih treh mesecih 15 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
V okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dnevov, ki so se pričeli v petek 17. aprila, končali pa se bodo jutri s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, je danes v Viteški dvorani v Križankah v Ljubljani potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Pred DVK najnovejši ugovor SDS-a na izvedbo volitev - Prva etapa gradnje zahodne mariborske obvoznice napreduje - Posadka Artemis 2 se po obkroženju Lune vrača proti Zemlji
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Danes, 8. aprila, praznujemo mednarodni dan Romov. Ta dan je posvečen spominu na prvi svetovni kongres Romov leta 1971 v Londonu, ko so Romi iz več držav prvič enotno nastopili kot narod, sprejeli svojo zastavo in himno ter opozorili na svoj položaj v družbi. Mednarodni dan Romov je priložnost, da se spomnimo bogate romske kulture, jezika in tradicije, hkrati pa tudi trenutek za razmislek o izzivih, s kateri se romska skupnost še vedno sooča. Prav zato je pomembno, da ta dan praznujemo, da širimo razumevanje, spoštovanje in enakopravnost ter gradimo bolj vključujočo družbo za vse. Prvi na obisku je tokrat v Prekmurju, iz Murske Sobote se oglaša Sandi Horvat. O romski kulturi z gosti: predsednico Zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Republike Slovenije Nevo Drom – Nova pot, Sonjo Horvat, glasbenikom in producentom Sandjiem Horvatom in novinarko na romskem radiu Romic Nino Brasseur.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Znova glasnejši pozivi k sanaciji gudronske jame na Studencih · Na digitalnih informacijskih točkah veliko zanimanja ljudi za vzpostavitev sistema zVEM · Prvi prijavni rok za vpis v študijske programe
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
Radiu Ljubljana je 23. avgusta leta 1964 uspel nov korak v tehničnem razvoju, saj so pripravili prvo neposredno oglašanje z vrha Triglava. Z višine 2863 metrov se je oglasil reporter Franci Pavšer, a priprava in izvedba sta zahtevali veliko ekipo tehničnih in programskih delavcev takratnega Radia Ljubljana. Dogodek je na filmski trak posnela kamera snemalca Marjana Sedeja. V dolini Vrata pa je čakal novinar Tomaž Terček, ki je iz več deset metrov posnetega matriala pripravil reportažo Oddajamo z vrha Triglava, ki je bila na TV Slovenija predvajana štiri dni pozneje.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
Dijaki so danes pisali prvi maturitetni izpit -- esej iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. Na prvi del izpita se je prijavilo 7251 kandidatov, mi pa smo po eseju obiskali gimnazijski oddelek na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli. Foto: Radio Slovenija
Dijaki so danes pisali prvi maturitetni izpit -- esej iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine kot maternega jezika. Na prvi del izpita se je prijavilo 7251 kandidatov, mi pa smo po eseju obiskali gimnazijski oddelek na mariborski Srednji elektro-računalniški šoli. Foto: Radio Slovenija
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Matjaž Gruden že leta vznemirja slovensko kritično javnost s pronicljivim vpogledom v aktualna vprašanja tega sveta, ki jih objavlja v časniku Večer. Kolumne pod skupnim naslovom Na Zahodu nič novega so postale obvezno čtivo, avtor pa jih širi tudi po družbenih omrežjih. Toda pri tem gre za tako rekoč prostočasno dejavnost Matjaža Grudna, ki službene dneve po večini preživlja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu. Med številnimi funkcijami, ki jih je tam zasedal v minulih tridesetih letih, izpostavimo zadnjo: je direktor direktorata Sveta Evrope za demokracijo. Mimo vsega omenjenega pa je zaznamoval številne generacije slovenskih otrok z glavno vlogo v legendarnem filmu Sreča na vrvici. - Matjaž Gruden je bil gost četrtkovega Pogovornega večera Radia Koper v Mali dvorani Gledališča Koper; vabimo vas, da posnetku pogovora prisluhnete v tokratni oddaji Odprto za srečanja.
Jutranja poročila Radia Maribor
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
- Danes prvi sestanki glede usklajevanja koalicijskih izhodišč za novo vlado - Danes je mednarodni dan gasilcev - Nogometaši Maribora po porazu z Radomljami v vedno večji krizi
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Se na zadnji redni seji Državnega zbora v tem mandatu obeta rešitev kadrovskih vprašanj? - Nasilje nad zdravstvenimi delavci: večina primerov ostane skrita - Občina Šalovci pripravlja projekt za obnovo in dozidavo domačije Ferija Lainščka - Ob polnoči prvič zazveneli kurentovi zvonci
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Eno od poslanstev Tretjega programa Radia Slovenija, Programa Ars, je, da predstavlja umetnike in njihovo delo. Tu in tam pa se zgodi tudi nasprotno. Priznani francoski fotograf slovenskih korenin Klavdij Sluban se je namreč odločil, da pripravi fotografsko serijo o Arsu. Kot pravi sam, mu je ta radio zelo blizu, je njegov prijatelj. Z analognim fotoaparatom je beležil skrite procese radijskega ustvarjanja, prve sadove pa razkriva razstava Tihi pogled na Ars, ki si jo lahko ogledamo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. S Klavdijem Slubanom in odgovorno urednico Tretjega programa Ingrid Kovač Brus se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
Gasilci, poklicni in seveda tudi prostovoljni, so nepogrešljiv del naše družbe. Gasijo požare, posredujejo ob prometnih nesrečah, v zadnjem času so vse pogosteje prvi posredovalci ob vremenskih ujmah in reševanju življenj. Njihovo nesebično delo še posebej izpostavimo 4. maja ob mednarodnem dnevu gasilcev. Njihov pomen je v ospredju ponedeljkovega Odprtega mikrofona; ali so dovolj cenjeni, pa ste povedali tudi vi.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: · Vlada predlaga izredno enoodstotno uskladitev pokojnin · Pri Elektru Maribor so se odzvali na očitke o slabo vzdrževanem omrežju · Krožno kabinska žičnica Pohorska vzpenjača ponovno deluje
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
S hrvaško dopisnico analiziramo odmeve na nedavno provokacijo pevca in političnega ideologa Marka Perkovića - Thompsona, s katero je sprožil nov val prerekanj o tem, kako naj se država spopade s porastom podpore skrajno desničarskim gibanjem. Sicer pa so hrvaški kolegi pripravili tudi posebno praznovanje z radijskim maratonom, ko se v 100 urah programa izmenja 100 voditeljev. Hrvaški radio namreč v letu 2026 praznuje 100 let.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Matic Štemberger je zgodba. Doma je iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, je nekdanji koprski dijak in zdaj ljubljanski študent. Je prostovoljec ter "deklica za vse", kot sam pravi, v Dijaškem in študentskem domu v Kopru. Svoj nekdanji "dom" pozna bolje kot kdorkoli, v teh dneh pa dejavno sodeluje pri pripravi 80-letnice ustanovitve in 50-letnice gradnje nove stavbe DŠD Koper. Ob pogovoru z njim so se sprožili spomini nekdanjih obiskovalcev koprskega doma, ki so z nami delili tudi svoje zgodbe.
Matic Štemberger je zgodba. Doma je iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, je nekdanji koprski dijak in zdaj ljubljanski študent. Je prostovoljec ter "deklica za vse", kot sam pravi, v Dijaškem in študentskem domu v Kopru. Svoj nekdanji "dom" pozna bolje kot kdorkoli, v teh dneh pa dejavno sodeluje pri pripravi 80-letnice ustanovitve in 50-letnice gradnje nove stavbe DŠD Koper. Ob pogovoru z njim so se sprožili spomini nekdanjih obiskovalcev koprskega doma, ki so z nami delili tudi svoje zgodbe.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Danes se tudi uradno začenja volilna kampanja. - Mariborski svetniki se bodo popoldne seznanili s prijavo za postavitev sežigalnice odpadkov. - Pri nakupu občinskih zemljišč od podjetja mariborskega župana na občini pojasnjujejo postopek prodaje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«