Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
342 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.
13 min 11. 9. 2025
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
13 min 10. 9. 2025
Na avstrijskem Koroškem so letošnje leto poimenovali leto spominjanja. Obeležujejo namreč 80. obletnico konca druge svetovne vojne in 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Zato je še toliko bolj odmevala racija, ki jo je avstrijska policija izpeljala konec julija na Peršmanovi domačiji, simbolu upora koroških Slovencev. Racija je povečala prepoznavnost samega muzeja in zanimanje za našo zgodovino, pravi Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov, ki med drugim pripravlja tudi pohod Po poteh upora Johana, Lenarta, Gašperja in Jelke, v spomin na vse, ki so se uprli nacističnemu režimu. Pohod se konča prav pri muzeju Peršman in kar nekaj udeležencev se je odpravilo na pot prav zaradi nedavne racije policije. Kako pa poteka preiskava samega policijskega postopka? Prisluhnite!
14 min 9. 9. 2025
Drugo sezono Konstante, oddaje o matematiki, začenjamo z oddajo, v kateri govorimo o dokazovanju. Kako se matematični dokaz razlikuje od drugih dokazov, na primer tistih pred sodiščem? Zakaj študentje matematike dokazujejo izreke in trditve, ki so jih pred njimi dokazali že številni drugi? In ali je dokaz z računalnikom pravi dokaz?
13 min 26. 8. 2025
Na seznamu Združenja zgodovinskih mest Slovenije je 24 krajev oz. občin, ki nosi oznako zgodovinsko mesto Slovenije. Obiskovali in spoznali jih bomo tudi v 22. sezoni oddaje naPOTki. Kaj je glavni pogoj, da mesto oz. občina kot nosilka pridobi to oznako ter kako se je vse skupaj sploh začelo? Sogovornica je Mateja Hafner Dolenc – generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
11 min 3. 9. 2025
Od leta 2009 je 2. september Svetovni dan kokosa. Mednarodni dan, ki ga je vzpostavila Azijsko- pacifiška skupnost za kokos, medvladna organizacija držav, kjer pridelujejo kokos, z namenom prepoznati pomen te izjemno pomembne kulturne rastline v tropskem pasu. V Indiji mu pravijo drevo, ki nudi vse, kar rabimo za življenje, v Mezopotamiji drevo tisočih rab, na Filipinih pa drevo življenja. To velja tudi za indonezijski otok Lombok, ki ga že skoraj dve desetletji od blizu spoznava Slovenka, gospa Danica Badovinac, neumorna in vsestranska ženska, katere življenje je v zadnjih letih tudi tesno prepleteno – s kokosi. Danica Badovinac pravi, da se je najprej njena ljubezen začela pod vodo, s potapljanjem, nadaljevala pa z ljubeznijo na kopnem, zaradi katere je ostala. Pozdrav torej na Lombok! Tja jo je poklicala Mojca Delač
10 min 2. 9. 2025
Poroča specialistka javnega zdravja mag. Eva Grilc (NIJZ)
13 min 28. 8. 2025
Obsežna pokopališča školjk na morskem dnu so naše morske biologe najprej napeljala na misel, da med Ankaranom in Lucijo pleni invazivna modra rakovica. A pokazalo se je, da se gostijo morski golobi, zelo ogrožena vrsta skatov.
14 min 21. 8. 2025
Dementna oseba odide od doma; otrok se izgubi v gozdu; pod ruševinami, ki so posledica potresa, so ujeti ljudje – to so tri od situacij, ko na pomoč reševalcem pogosto priskočijo tudi psi. Njihova velika prednost v primerjavi s človekom je odličen voh, saj s svojim smrčkom zaznajo marsikaj, česar človek ni sposoben. Reševalni psi in njihovi vodniki morajo, da lahko sodelujejo v takih situacijah, skozi zahteven postopek usposabljanja. Znanje je potrebno tudi stalno obnavljati in ena od priložnosti za to je tabor reševalnih psov, ki se danes začenja v Zagorju ob Savi. Tekom dneva v Kinološkem društvu Zagorje pričakujejo prihod skoraj 70 vodnikov iz Slovenije pa tudi ZDA, Portugalske, Španije, Turčije, Litve in Estonije.
12 min 20. 8. 2025
Kalaallit Nunaat jo imenujejo domačini, po dansko pa se imenuje Grønland – Zelena dežela. Otok v severnem Atlantskem oceanu je del Danske postal leta 1953, potem ko je bil že dalj časa danska kolonija, danes je Grenlandija avtonomna država, ki ozemeljsko pripada Kraljevini Danski. Glavno mesto se imenuje Nuuk, dežela ima nekaj manj kot 57 tisoč prebivalcev, večina je Inuitov. Poletne dnevne temperature se gibljejo med 5 in 10 stopinjami Celzija, glavna gospodarska panoga je ribištvo. Slovenski državljani za vstop na Grenlandijo vizuma ne potrebujemo. Na Grenlandijo lahko gremo z veljavnim potnim listom, le osebna izkaznica ni dovolj. Zanimivo je priporočilo, ki ga popotnikom tja namenja slovensko zunanje ministrstvo, in se glasi: »pri pohodništvu predvsem v nenaseljenih krajih lahko pride do srečanja s severnimi medvedi«. Na Grenlandiji je bil kot turistični vodnik nedavno tudi Vid Legradič.
14 min 14. 8. 2025