Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
Evropska prestolnica kulture: GO! 2025
S Trga Edvarda Kardelja v Novi Gorici bomo prenašali umetniški spektakel, osrednji dogodek ob odprtju Evropske prestolnice kulture, ki ga režira Neda Rusjan Bric. Celodnevno dogajanje ima naslov Od postaje do postaje. Na slovenski kulturni praznik bo tisočglava povorka nastopajočih od goriške do novogoriške železniške postaje, kjer bo potekalo slovesno odprtje. Na večernem spektaklu pa bodo nastopili nekateri ključni umetniki in umetniške skupine, ki predstavljajo Slovenijo in njeno kulturo. Med njimi bodo tudi ustvarjalci prireditev, ki se bodo čez leto zvrstile v obeh Goricah in njuni okolici.
S Trga Edvarda Kardelja v Novi Gorici bomo prenašali umetniški spektakel, osrednji dogodek ob odprtju Evropske prestolnice kulture, ki ga režira Neda Rusjan Bric. Celodnevno dogajanje ima naslov Od postaje do postaje. Na slovenski kulturni praznik bo tisočglava povorka nastopajočih od goriške do novogoriške železniške postaje, kjer bo potekalo slovesno odprtje. Na večernem spektaklu pa bodo nastopili nekateri ključni umetniki in umetniške skupine, ki predstavljajo Slovenijo in njeno kulturo. Med njimi bodo tudi ustvarjalci prireditev, ki se bodo čez leto zvrstile v obeh Goricah in njuni okolici.
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Pevka in avtorica Tina Marinšek je v živo predstavila dolgo pričakovani jeseni izdani solistični prvenec Potovalka.
Pevka in avtorica Tina Marinšek je v živo predstavila dolgo pričakovani jeseni izdani solistični prvenec Potovalka.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.
Novinar, pisatelj in prevajalec, ki se veseli, da je njegova Nova Gorica Evropska prestolnica kulture. V nasprotju z mnogimi črnogledimi projekcijami prihodnosti, optimistično napoveduje, da bo svet preživel. Začel je pri Radiu Študent in Mladini, kot dopisnik je spremljal vojne na Balkanu, pozneje je poročal z Bližnjega vzhoda, bil je Delov dopisnik iz Washingtona, urejal je Sobotno prilogo. Pronicljiv mislec in izvrsten pripovedovalec, ki ga je Društvo novinarjev Slovenije leta 2022 nagradilo za izstopajoči novinarski dosežek. Nedavno je povedal za Večer: »Kolikor sem videl tega sveta, je bil tisti trenutek, v katerem sem živel, vedno najslabši trenutek vseh časov, tisto prej pa je bila zlata doba.« Gost 100. epizode Prvakov tedna je novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič.
Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.
Kaj je huje, "janšizacija" Policije ali »dejanšizacija« Policije, zakaj bomo spet kupovali Patrie in ali lahko dijaški dom zgori brez političnih posledic, bosta pojasnila ugledna komentatorja Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, in Peter Merše, sovoditelj Tedenskega safarija. Kako dober je DeepSeek in ali je umetno inteligenco sploh še mogoče regulirati, bo pojasnil strokovnjak na tem področju Boštjan Kožuh. Zakaj bi bilo vesolje brez umetnosti velikanska potrata prostora, pa mi bo pojasnil postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, dobitnik Prešernove nagrade za štiri desetletja ustvarjanja unikatnega gledališkega univerzuma.
Kaj je huje, "janšizacija" Policije ali »dejanšizacija« Policije, zakaj bomo spet kupovali Patrie in ali lahko dijaški dom zgori brez političnih posledic, bosta pojasnila ugledna komentatorja Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, in Peter Merše, sovoditelj Tedenskega safarija. Kako dober je DeepSeek in ali je umetno inteligenco sploh še mogoče regulirati, bo pojasnil strokovnjak na tem področju Boštjan Kožuh. Zakaj bi bilo vesolje brez umetnosti velikanska potrata prostora, pa mi bo pojasnil postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, dobitnik Prešernove nagrade za štiri desetletja ustvarjanja unikatnega gledališkega univerzuma.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Vesna Milek je pač Vesna Milek. Če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Ikona. Po njenem svežem romanu Kleopatra sva prepotovala zgodovino in v nje protagonistkah, protagonistih in zgodbah našla marsikaj. Tudi sebe. Vesna se vmes izjemno sprosti, kar se ne zgodi vsak dan. Uživajte.
Vesna Milek je pač Vesna Milek. Če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Ikona. Po njenem svežem romanu Kleopatra sva prepotovala zgodovino in v nje protagonistkah, protagonistih in zgodbah našla marsikaj. Tudi sebe. Vesna se vmes izjemno sprosti, kar se ne zgodi vsak dan. Uživajte.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
TV klinika z Davidom Zupančičem
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25-minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, javnosti sicer znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine ter ljudi, ki so imeli izkušnjo bolezni. Z njimi se bo pogovarjal o simptomih posamezne bolezni in procesu zdravljenja. V prvi oddaji z naslovom Parodontalna bolezen – od diagnoze do zdravljenja bosta gosta parodontolog Tom Kobe, dr. dent. med., spec. parodontologije, ter mlada igralka Ana Pavlin predstavila potek zdravljenja parodontalne bolezni.
TV klinika z Davidom Zupančičem je pogovorna 25-minutna popoldanska oddaja, v kateri bo David Zupančič, javnosti sicer znan kot zdravnik infektolog, pisatelj in ustvarjalec podkastov, gostil različne strokovnjake s področja medicine ter ljudi, ki so imeli izkušnjo bolezni. Z njimi se bo pogovarjal o simptomih posamezne bolezni in procesu zdravljenja. V prvi oddaji z naslovom Parodontalna bolezen – od diagnoze do zdravljenja bosta gosta parodontolog Tom Kobe, dr. dent. med., spec. parodontologije, ter mlada igralka Ana Pavlin predstavila potek zdravljenja parodontalne bolezni.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Stane Jagodič je radoveden in iščoč umetnik, za katerega se zdi, da prihaja iz prihodnosti, a se je s svojim delom že zapisal v preteklost. Njegovo ustvarjanje je brezčasno kot polje, na katerem nastajajo risbe, slike, fotomontaže, kolaži, grafike, asemblaži, performansi, besedna umetnost ... Ne boji se izzivov časa in novih tehnik, saj te pri svojem delu pogosto uporablja. Je umetnik, ki ga zaznamuje kritičen pa tudi satiričen odnos do sveta. Njegovo umetnost določa izjemno prefinjen in natančen estetski konstrukt, za katerim se skrivajo sledovi burnega in navdihujočega popotovanja po desetletjih slovenske in evropske umetnosti. V dokumentarnem portretu so o njegovem ustvarjanju govorili Barbara Sterle Vurnik, Gregor Dražil, Lev Menaše, Jure Kirbiš, Peter Krečič, Dejan Sluga, Maja Kač in Miha Colner.
Stane Jagodič je radoveden in iščoč umetnik, za katerega se zdi, da prihaja iz prihodnosti, a se je s svojim delom že zapisal v preteklost. Njegovo ustvarjanje je brezčasno kot polje, na katerem nastajajo risbe, slike, fotomontaže, kolaži, grafike, asemblaži, performansi, besedna umetnost ... Ne boji se izzivov časa in novih tehnik, saj te pri svojem delu pogosto uporablja. Je umetnik, ki ga zaznamuje kritičen pa tudi satiričen odnos do sveta. Njegovo umetnost določa izjemno prefinjen in natančen estetski konstrukt, za katerim se skrivajo sledovi burnega in navdihujočega popotovanja po desetletjih slovenske in evropske umetnosti. V dokumentarnem portretu so o njegovem ustvarjanju govorili Barbara Sterle Vurnik, Gregor Dražil, Lev Menaše, Jure Kirbiš, Peter Krečič, Dejan Sluga, Maja Kač in Miha Colner.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.
Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.
Tokratna epizoda oddaje Radio Ga Ga bo posvečena prazniku vseh zaljubljencev - Valentinovem. Izvedeli bomo, kaj so za praznik pripravili domači glasbeniki od Jana Plestenjaka, do Helene Blagne in Fredija Milerja in kakšne valentinove želje danes svojim izbrancem pošiljajo Robert Golob, Branko Grims, Donald Trump in Borut Pahor. Kako voziti v zimskih razmerah in kako praznik vpliva na stanje na cestah, nam javlja naš prometni reporter, Franc Kangler. Uroš Slak pa se bo tokrat posvetil vprašanju prodaje alkohola na območju šole skupaj s Francem Breznikom, Luko Mescem in Martinom Strelom. V Duhovni misli se bomo spraševali Komu zvoni?, Zvezdano bo zanimalo Kaj je ljubezen?, na koncu pa bomo vsi izvedeli, kaj o novi nabavi vojaške opreme mislita Karel Erjavec in Borut Sajovic, če nam seveda prej ne zmanjka časa. Se vidimo in slišimo v petek dopoldan na Prvem.
Tokratna epizoda oddaje Radio Ga Ga bo posvečena prazniku vseh zaljubljencev - Valentinovem. Izvedeli bomo, kaj so za praznik pripravili domači glasbeniki od Jana Plestenjaka, do Helene Blagne in Fredija Milerja in kakšne valentinove želje danes svojim izbrancem pošiljajo Robert Golob, Branko Grims, Donald Trump in Borut Pahor. Kako voziti v zimskih razmerah in kako praznik vpliva na stanje na cestah, nam javlja naš prometni reporter, Franc Kangler. Uroš Slak pa se bo tokrat posvetil vprašanju prodaje alkohola na območju šole skupaj s Francem Breznikom, Luko Mescem in Martinom Strelom. V Duhovni misli se bomo spraševali Komu zvoni?, Zvezdano bo zanimalo Kaj je ljubezen?, na koncu pa bomo vsi izvedeli, kaj o novi nabavi vojaške opreme mislita Karel Erjavec in Borut Sajovic, če nam seveda prej ne zmanjka časa. Se vidimo in slišimo v petek dopoldan na Prvem.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.
Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.
Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o "glasbi džungle", požarih, tarantelah in posebnih obredih.
Podajamo se v ene izmed najbolj odročnih predelov planeta. Z zavzetim popotnikom Markom Mikljem podoživljamo najbolj zanimive dele njegove poti po Srednji in Južni Ameriki, na kateri se je pobliže spoznal z več plemenskimi ljudstvi in različnimi posamezniki, npr. šamani, ki živijo daleč onkraj meja t. i. civiliziranega sveta, v džunglah Peruja, Bolivije in Brazilije. V intervjuju, v katerem opisuje svoje izkušnje z bivanjem v divjini brez dostopa do elektrike, pitne vode in zdravniške oskrbe, med drugim pripoveduje o "glasbi džungle", požarih, tarantelah in posebnih obredih.
V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na "rajskem" otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.
V Mikroneziji, nekje med Japonsko in Avstralijo, malce severneje od Marijanskega jarka, najglobljega dela našega planeta, obkrožen s stotinami kilometrov Tihega oceana leži otok Gvam. Gre za nepriključeno oz. dislocirano ozemlje Združenih držav Amerike, kjer imajo te vsled strateške lege otoka vojaško oporišče. Naš gost je dr. Blaž Miklavič, znanstvenik z geološkega oddelka tamkajšnje univerze, ki se ukvarja predvsem s pitno vodo oz. raziskovanjem podtalnice v tleh, ki so po sestavi nadvse podobna pokrajinam našega Krasa. V intervjuju pripoveduje o različnih vidikih življenja na "rajskem" otoku: o tajfunih, kavi z rogljičkom za 12 dolarjev, ter dejstvu, da na Gvamu ni ptičev - zato pa toliko več pajkov.
Zakaj je Jugoslavija v okviru svoje neuvrščene politike razvila tako močno ekonomsko sodelovanje z Zambijo, da prestolnico te države še danes krasi značilna jugoslovanska arhitektura? Ter kako so v Zambiji živeli in delovali jugoslovanski delavci ter kakšne spomine nanje gojijo njihovi zambijski kolegi?
Zakaj je Jugoslavija v okviru svoje neuvrščene politike razvila tako močno ekonomsko sodelovanje z Zambijo, da prestolnico te države še danes krasi značilna jugoslovanska arhitektura? Ter kako so v Zambiji živeli in delovali jugoslovanski delavci ter kakšne spomine nanje gojijo njihovi zambijski kolegi?
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
Novica, da se je košarkar Luka Dončić v ligi NBA iz Dallasa preselil v Los Angeles, je presunila svet. Slovenec v Teksasu tako ne bo nasledil velikega Dirka Nowitzkega in kariere ne bo preživel v le enem klubu, je pa v Dallasu pustil izjemen vtis. V dokumentarnem filmu več o tem, kako rado ga je imelo deveto največje mesto v ZDA in kako je tam preživel svojih prvih sedem sezon v najmočnejši košarkarski ligi na svetu.
Novica, da se je košarkar Luka Dončić v ligi NBA iz Dallasa preselil v Los Angeles, je presunila svet. Slovenec v Teksasu tako ne bo nasledil velikega Dirka Nowitzkega in kariere ne bo preživel v le enem klubu, je pa v Dallasu pustil izjemen vtis. V dokumentarnem filmu več o tem, kako rado ga je imelo deveto največje mesto v ZDA in kako je tam preživel svojih prvih sedem sezon v najmočnejši košarkarski ligi na svetu.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
Zgodbo Mateje Pineda bi lahko označili za vse prej kot tipično izseljensko izkušnjo. Unikatna je po zaslugi dejstva, da je Mateja le nekaj let po selitvi v Mehiko popolnoma oslepela. Navdihujoča pa predvsem po zaslugi načina, kako se je s tem spopadala. Je zgodba o ljubezni, srčnosti, solidarnosti in človečnosti; njenih in tistih, ki so jih znali izkazati ljudje v njeni okolici. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kako se ji je uspelo v službi kar leto in pol pretvarjati, da vidi, preden se je vdala v usodo, in ravnateljici povedala, da je slepa. Pa o resnih in manj resnih nevarnostih življenja v Mehiki, kot so kriminal in iz pločnikov zrasla okrasna drevesa.
Zgodbo Mateje Pineda bi lahko označili za vse prej kot tipično izseljensko izkušnjo. Unikatna je po zaslugi dejstva, da je Mateja le nekaj let po selitvi v Mehiko popolnoma oslepela. Navdihujoča pa predvsem po zaslugi načina, kako se je s tem spopadala. Je zgodba o ljubezni, srčnosti, solidarnosti in človečnosti; njenih in tistih, ki so jih znali izkazati ljudje v njeni okolici. V intervjuju med drugim pripoveduje o tem, kako se ji je uspelo v službi kar leto in pol pretvarjati, da vidi, preden se je vdala v usodo, in ravnateljici povedala, da je slepa. Pa o resnih in manj resnih nevarnostih življenja v Mehiki, kot so kriminal in iz pločnikov zrasla okrasna drevesa.
Na prvi pogled idilično življenje v eno najbolj odročnih vasi na Škotskem in s popolno službo kot vodja recepcije luksuznega butičnega hotela, ki ga za počitniško destinacijo izbirajo zvezdniki in zvezdnice, kot sta Jennifer Lawrence in Emma Thompso, je zadnja tri leta živela Tamara Zorc. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. V majhnem okolju, v katerem vsak vsakogar pozna in vsak o vsakomer vse ve, se je kar nekaj njenih sodelavcev spopadalo z občutki ujetosti in osamljenosti ob nezmožnosti umika od vsakdanjih skrbi v službi. Mnogi so uteho poiskali v alkoholu, nekateri so razvili hujše oblike duševnih bolezni. Tamara in njen partner, ki je prav tako delal v omenjenem hotelu, zato razmišljata o spremembah svojega življenjskega stila, morda tudi selitvi na kakšen drug konec sveta.
Na prvi pogled idilično življenje v eno najbolj odročnih vasi na Škotskem in s popolno službo kot vodja recepcije luksuznega butičnega hotela, ki ga za počitniško destinacijo izbirajo zvezdniki in zvezdnice, kot sta Jennifer Lawrence in Emma Thompso, je zadnja tri leta živela Tamara Zorc. Vendar ni vse zlato, kar se sveti. V majhnem okolju, v katerem vsak vsakogar pozna in vsak o vsakomer vse ve, se je kar nekaj njenih sodelavcev spopadalo z občutki ujetosti in osamljenosti ob nezmožnosti umika od vsakdanjih skrbi v službi. Mnogi so uteho poiskali v alkoholu, nekateri so razvili hujše oblike duševnih bolezni. Tamara in njen partner, ki je prav tako delal v omenjenem hotelu, zato razmišljata o spremembah svojega življenjskega stila, morda tudi selitvi na kakšen drug konec sveta.
Avtorji izobraževalno-dokumentarne serije Kdo se boji slovenščine si prizadevajo najti zanimive načine za raziskovanje slovenščine in ustvarjanje v maternem jeziku. V ospredju zadnjih dveh delov je filmska ustvarjalnost mladih. Slavistično društvo Slovenije, natančneje sekcija Znanost mladini, namreč že dobro desetletje pripravlja tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Tako spodbuja filmsko ustvarjalnost med osnovnošolci in dijaki ter krepi njihovo zanimanje za književnost. Mladi se namreč preizkušajo v izdelavi kratkih filmov po izbranih literarnih predlogah. Spoznali bomo dijaški filmski ekipi, katerih filma sta bila lani nagrajena v kategoriji 1. in 2. letnikov. Prvo mesto je osvojil film SKOK dijakov 1. letnika Gimnazije Celje – center. Po literarni predlogi Nataše Konc Lorenzutti z naslovom GREMO MI V TRI KRASNE ga je režirala dijakinja Nuša Bohak. Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli dijaki 2. letnika Ekonomske šole Novo mesto za film Zadnje sporočilo. Film je nastal po literarni predlogi Mateje Gomboc z naslovom BALADA O DREVESU, režirala ga je dijakinja Anja Tomanič. Oba filma gledalca posredno ali neposredno seznanita s čedalje bolj razširjeno problematiko samomora in tesnobe med mladimi. V prvem delu spremljamo filmsko ustvarjanje dijakov – priprave, delo z mentorji, snemanje, montažo. V drugem delu pa mladi režiserki predstavita filma avtoricama literarnih predlog Nataši Konc Lorenzutti in Mateji Gomboc. Scenarij in režija: Maja Pavlin.
Avtorji izobraževalno-dokumentarne serije Kdo se boji slovenščine si prizadevajo najti zanimive načine za raziskovanje slovenščine in ustvarjanje v maternem jeziku. V ospredju zadnjih dveh delov je filmska ustvarjalnost mladih. Slavistično društvo Slovenije, natančneje sekcija Znanost mladini, namreč že dobro desetletje pripravlja tekmovanje Slovenščina ima dolg jezik. Tako spodbuja filmsko ustvarjalnost med osnovnošolci in dijaki ter krepi njihovo zanimanje za književnost. Mladi se namreč preizkušajo v izdelavi kratkih filmov po izbranih literarnih predlogah. Spoznali bomo dijaški filmski ekipi, katerih filma sta bila lani nagrajena v kategoriji 1. in 2. letnikov. Prvo mesto je osvojil film SKOK dijakov 1. letnika Gimnazije Celje – center. Po literarni predlogi Nataše Konc Lorenzutti z naslovom GREMO MI V TRI KRASNE ga je režirala dijakinja Nuša Bohak. Priznanje za posebne dosežke pa so prejeli dijaki 2. letnika Ekonomske šole Novo mesto za film Zadnje sporočilo. Film je nastal po literarni predlogi Mateje Gomboc z naslovom BALADA O DREVESU, režirala ga je dijakinja Anja Tomanič. Oba filma gledalca posredno ali neposredno seznanita s čedalje bolj razširjeno problematiko samomora in tesnobe med mladimi. V prvem delu spremljamo filmsko ustvarjanje dijakov – priprave, delo z mentorji, snemanje, montažo. V drugem delu pa mladi režiserki predstavita filma avtoricama literarnih predlog Nataši Konc Lorenzutti in Mateji Gomboc. Scenarij in režija: Maja Pavlin.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.
Radio Ga Ga – Nova generacija bosta danes obiskala nova voditelja modernega sveta, Donald Trump in Elon Musk, ki sta za Slovenijo pripravila nekaj novih zakonov in odlokov, predvsem pa nas zanima, ali bo Slovenija postala nova oaza za golf ali vesoljski poligon? Uroš Slak bo gostil Matjaža Hana, ki na splošno začudenje vseh še ni odstopil. Spremljali bomo digitalizacijo slovenskega podeželja s Serpentinškom in Martelancem, Stare in Gros bosta komentirala tekmovalce na EMI, vse skupaj pa seveda šele, ko bombna enota s Kanglerjem in Rožmarinom odloči, da je zrak čist (in da ga Mesec še ni obdavčil). Vse to in verjetno še kaj v petek dopoldan na Prvem.
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V tretji oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 3. epizode serije Kaj + Ester za vedno in odpirajo vprašanja prvega eksperimentiranja z mamili, težavnih odnosov s starši in toksičnih žensk. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V tretji oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 3. epizode serije Kaj + Ester za vedno in odpirajo vprašanja prvega eksperimentiranja z mamili, težavnih odnosov s starši in toksičnih žensk. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.