Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana je osrednja gledališka ustanova. Ponuja klasično, sodobno, eksperimentalno produkcijo. V letu 2024 se je Drama preselila iz domače hiše na Erjavčevi cesti 1, ki je potrebna korenite obnove, v začasne prostore na Litostrojski 56. Selitve nikoli niso preproste in nas tudi ne puščajo malodušnih. Ob slovesu občutimo dvom, skrb in morda žalost. Vsako gledališče pripada igralcem in tako je že od starega veka naprej. Dokumentarni film Hrup za kulisami je preplet kratkih zgodb igralcev SNG Drama Ljubljana, ki se spominjajo, snujejo, izrekajo, občutijo in predvsem ljubijo igro kot ljubijo gledališče. Odrske deske jim pomenijo življenje, za gledalce pa so to zadnji prostori resnice. Igralske garderobe so samostanske celice in predstave na odru skupni rituali. V dokumentarcu so predstavljeni posnetki štirih premier iz leta 2024. Trinajst igralk in igralcev pa je osrednjih protagonistov, ki so hkrati tako blizu in tako daleč: Silva Čušin, Igor Samobor, Polona Juh, Barbara Cerar, Branko Šturbej, Bojan Emeršič, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Marko Mandić, Boris Mihalj, Timon Šturbej, Ivo Ban in Polona Vetrih. Direktor fotografije in snemalec je Bernard Perme, oblikovalec glasbe Blaž Šivic, mojster montažer Zlatjan Čučkov, producentka filma Tina Rakoše in režiserka mag. Alma Lapajne.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Evropska prestolnica kulture: GO! 2025
S Trga Edvarda Kardelja v Novi Gorici bomo prenašali umetniški spektakel, osrednji dogodek ob odprtju Evropske prestolnice kulture, ki ga režira Neda Rusjan Bric. Celodnevno dogajanje ima naslov Od postaje do postaje. Na slovenski kulturni praznik bo tisočglava povorka nastopajočih od goriške do novogoriške železniške postaje, kjer bo potekalo slovesno odprtje. Na večernem spektaklu pa bodo nastopili nekateri ključni umetniki in umetniške skupine, ki predstavljajo Slovenijo in njeno kulturo. Med njimi bodo tudi ustvarjalci prireditev, ki se bodo čez leto zvrstile v obeh Goricah in njuni okolici.
S Trga Edvarda Kardelja v Novi Gorici bomo prenašali umetniški spektakel, osrednji dogodek ob odprtju Evropske prestolnice kulture, ki ga režira Neda Rusjan Bric. Celodnevno dogajanje ima naslov Od postaje do postaje. Na slovenski kulturni praznik bo tisočglava povorka nastopajočih od goriške do novogoriške železniške postaje, kjer bo potekalo slovesno odprtje. Na večernem spektaklu pa bodo nastopili nekateri ključni umetniki in umetniške skupine, ki predstavljajo Slovenijo in njeno kulturo. Med njimi bodo tudi ustvarjalci prireditev, ki se bodo čez leto zvrstile v obeh Goricah in njuni okolici.
Če je vaša srečna številka 13, potem imate res neverjetno srečo, saj se to soboto začne nova, že 13. sezona oddaje Kaj dogaja? Kdo bo dobival dodatke, kdo razkriva podatke in kdo pije ta kratke? Na terenu smo preverili, kako bi nova pravila o prodaji alkohola vplivala na delo v osnovnih šolah, magister Baltić pa raziskuje besede, ki jih je naplavila nova ameriška trgovinska vojna. V 6. sezoni politične telenovele Palomar se na skrivnem sestanku v Ljubljani srečata Putin in Trump, Robert Petan pa se s skupino L. A. Lukers poslavlja od Dallasa. Naš gost bo glasbenik Marko Hatlak, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi, kjer bo, kot posebno darilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zadonela stara dobra I tebe sam sit Ljubljano.
Če je vaša srečna številka 13, potem imate res neverjetno srečo, saj se to soboto začne nova, že 13. sezona oddaje Kaj dogaja? Kdo bo dobival dodatke, kdo razkriva podatke in kdo pije ta kratke? Na terenu smo preverili, kako bi nova pravila o prodaji alkohola vplivala na delo v osnovnih šolah, magister Baltić pa raziskuje besede, ki jih je naplavila nova ameriška trgovinska vojna. V 6. sezoni politične telenovele Palomar se na skrivnem sestanku v Ljubljani srečata Putin in Trump, Robert Petan pa se s skupino L. A. Lukers poslavlja od Dallasa. Naš gost bo glasbenik Marko Hatlak, ki se nam bo seveda pridružil tudi na Mali terasi, kjer bo, kot posebno darilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića, zadonela stara dobra I tebe sam sit Ljubljano.
Zakaj je Jugoslavija v okviru svoje neuvrščene politike razvila tako močno ekonomsko sodelovanje z Zambijo, da prestolnico te države še danes krasi značilna jugoslovanska arhitektura? Ter kako so v Zambiji živeli in delovali jugoslovanski delavci ter kakšne spomine nanje gojijo njihovi zambijski kolegi?
Zakaj je Jugoslavija v okviru svoje neuvrščene politike razvila tako močno ekonomsko sodelovanje z Zambijo, da prestolnico te države še danes krasi značilna jugoslovanska arhitektura? Ter kako so v Zambiji živeli in delovali jugoslovanski delavci ter kakšne spomine nanje gojijo njihovi zambijski kolegi?
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Zoran Janković pravi, da je v svojem imenu napisal, kar je hotel napisati. Državni vrh ni komentiral osebnih stališč župana Ljubljane do srbskega predsednika Vučića, so se pa na Jankovićevo pismo s peticijo odzvali nekateri slovenski intelektualci. Napovedan je tudi protest.
Zoran Janković pravi, da je v svojem imenu napisal, kar je hotel napisati. Državni vrh ni komentiral osebnih stališč župana Ljubljane do srbskega predsednika Vučića, so se pa na Jankovićevo pismo s peticijo odzvali nekateri slovenski intelektualci. Napovedan je tudi protest.
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Kaj je huje, "janšizacija" Policije ali »dejanšizacija« Policije, zakaj bomo spet kupovali Patrie in ali lahko dijaški dom zgori brez političnih posledic, bosta pojasnila ugledna komentatorja Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, in Peter Merše, sovoditelj Tedenskega safarija. Kako dober je DeepSeek in ali je umetno inteligenco sploh še mogoče regulirati, bo pojasnil strokovnjak na tem področju Boštjan Kožuh. Zakaj bi bilo vesolje brez umetnosti velikanska potrata prostora, pa mi bo pojasnil postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, dobitnik Prešernove nagrade za štiri desetletja ustvarjanja unikatnega gledališkega univerzuma.
Kaj je huje, "janšizacija" Policije ali »dejanšizacija« Policije, zakaj bomo spet kupovali Patrie in ali lahko dijaški dom zgori brez političnih posledic, bosta pojasnila ugledna komentatorja Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela, in Peter Merše, sovoditelj Tedenskega safarija. Kako dober je DeepSeek in ali je umetno inteligenco sploh še mogoče regulirati, bo pojasnil strokovnjak na tem področju Boštjan Kožuh. Zakaj bi bilo vesolje brez umetnosti velikanska potrata prostora, pa mi bo pojasnil postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, dobitnik Prešernove nagrade za štiri desetletja ustvarjanja unikatnega gledališkega univerzuma.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
Stanovanja lahko tudi hodijo? Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Stanovanja lahko tudi hodijo? Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Tokrat o fenomenu ageizma, ki opisuje kakršno koli diskriminacijo na podlagi starosti. Ageizem je štrik, ki ima dva konca, po eni strani se kaže v nezaupanju in nerazumevanju mladih, še bolj radikalno pa v odnosu do starejših, sploh upokojenih, ki v dobi produktivnosti, optimizacije in turbokapitalizma niso več družbeno uporabni.
Tokrat o fenomenu ageizma, ki opisuje kakršno koli diskriminacijo na podlagi starosti. Ageizem je štrik, ki ima dva konca, po eni strani se kaže v nezaupanju in nerazumevanju mladih, še bolj radikalno pa v odnosu do starejših, sploh upokojenih, ki v dobi produktivnosti, optimizacije in turbokapitalizma niso več družbeno uporabni.
Ko te pogledam, se svet spremeni … Pripoveduje: Maja Sever. Napisala: Bina Štampe - Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Ko te pogledam, se svet spremeni … Pripoveduje: Maja Sever. Napisala: Bina Štampe - Žmavc. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Mrazek Franček bo dober slikar Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Mrazek Franček bo dober slikar Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
Tudi stare, zaprašene pravljice so lepe. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Tudi stare, zaprašene pravljice so lepe. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
… Zato je pobegnil s poliklinike … Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
… Zato je pobegnil s poliklinike … Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.
Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Butalec od spodaj klesti stoječo smreko … Pripoveduje: Dare Ulaga. Napisal: Fran Milčinski. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Jadranko obiščeta Mesečina in Spanček. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Nada Indjić. Prevedla: Marija Lužnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Jadranko obiščeta Mesečina in Spanček. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Nada Indjić. Prevedla: Marija Lužnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
... ki se je kitila s tujim perjem. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
... ki se je kitila s tujim perjem. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
… zaspi pod puhasto zimsko odejo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
… zaspi pod puhasto zimsko odejo. Pripoveduje: Pavle Ravnohrib. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.
O deklici, za katero nihče nima časa … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Saša Eržen Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
O deklici, za katero nihče nima časa … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Saša Eržen Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.