Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Stanovanja lahko tudi hodijo? Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Stanovanja lahko tudi hodijo? Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisala: Eva Marder. Prevedla: Alenka Bole Vrabec. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Tudi stare, zaprašene pravljice so lepe. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Tudi stare, zaprašene pravljice so lepe. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.
Poleg vsakodnevnih zunanjepolitičnih "cvetk" si Trump vse od umestitve pogosto privošči tudi lomastenje po državni administraciji. Na varni strani aktualne ameriške politike niso ne zvezna uprava ne dolgoletni karierni uradniki, še najmanj pa različne agencije, ki jim grozi ukinitev.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Padal bo sneg vso noč in vse jutro in ves dan in pobelil tudi tole zgodbo. Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Padal bo sneg vso noč in vse jutro in ves dan in pobelil tudi tole zgodbo. Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
... ki se je kitila s tujim perjem. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
... ki se je kitila s tujim perjem. Pripoveduje: Boris Ostan. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Nemci so imeli predčasne parlamentarne volitve. Zdi se, da sta v času velikih geostrateških napetosti v svetu na preizkušnji tudi nemška politika in družba v celoti. Nezadovoljstvo z odhajajočo vlado spremljajo recesija nemškega gospodarstva, upadanje avtomobilske industrije in nasploh zaton nekdaj cvetočega poslovnega modela. Vse glasnejša so opozorila, da so korenite spremembe neizogibne. Ali bo nova vlada v zastrupljenem političnem ozračju znala preseči omejitve zadolževanja, birokratizacijo in nesoglasja glede migracij ter potegniti iz mrtvega teka največje gospodarstvo v Evropi in tretje na svetu? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Irena Samide, profesorica novejše nemške književnosti in prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; Sibil Svilan, bančnik, nekdanji direktor SID banke; Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija iz Nemčije.
Prinašajo veselje in smeh. Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Prinašajo veselje in smeh. Pripoveduje: Iva Babič. Napisala: Ida Mlakar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Ko je zapadel sneg, se je majhen, miren in plah netopirček, odpravil na pot. Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Andrej Uroš Biček. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ko je zapadel sneg, se je majhen, miren in plah netopirček, odpravil na pot. Pripoveduje: Nadja Vidmar. Napisal: Andrej Uroš Biček. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.
Tik pred tretjo obletnico vojne v Ukrajini bomo te dni veliko govorili o prizadevanjih za mir – tako na muenchenski varnostni konferenci kot po znova vzpostavljeni telefonski zvezi med Moskvo in Washingtonom. Dopisnica Vlasta Jeseničnik ob dveh obletnicah smrti ruskih opozicijskih politikov, Borisa Nemcova in Alekseja Navalnega, odgovarja tudi na vprašanje, kam je poniknila ruska opozicija.
Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Otroci spat, muce pa pravljico poslušat! Pripoveduje: Zlatko Šugman. Napisal: Samuil Jakovljevič Maršak. Prevedel: Tone Pavček. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Jadranko obiščeta Mesečina in Spanček. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Nada Indjić. Prevedla: Marija Lužnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Jadranko obiščeta Mesečina in Spanček. Pripoveduje: Maja Šugman. Napisala: Nada Indjić. Prevedla: Marija Lužnik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Deklici uspe za kratek čas ustaviti čas. Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisal: Vladimir Škutina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Finomeni! Tokrat malo drugače, Mihi je odletel (na drug konec sveta). Pomagal bo graditi šole za deprivilegirane otroke in ker je do naju prišla kritika, da sva v finomenih preveč moškocentrična, je na vrsti fenomen, o katerem razglabljajo predvsem na ženski strani interneta, ki ga moški prepogosto niti ne zaznamo, ženske pa še kako. Pick me girl je izraz, ki opredeljuje osebnostni tip ženske, ki se za potrebe moške potrditve poskuša karseda razlikovati od drugih žensk, ponižuje ženske okoli sebe ali pa diskreditira kar celoten ženski spol.
Finomeni! Tokrat malo drugače, Mihi je odletel (na drug konec sveta). Pomagal bo graditi šole za deprivilegirane otroke in ker je do naju prišla kritika, da sva v finomenih preveč moškocentrična, je na vrsti fenomen, o katerem razglabljajo predvsem na ženski strani interneta, ki ga moški prepogosto niti ne zaznamo, ženske pa še kako. Pick me girl je izraz, ki opredeljuje osebnostni tip ženske, ki se za potrebe moške potrditve poskuša karseda razlikovati od drugih žensk, ponižuje ženske okoli sebe ali pa diskreditira kar celoten ženski spol.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj. O seriji Posebne zgodbe: Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
Smo vsi za kaj nadarjeni? Kako je z odkrivanjem in razvojem talentov? Od česa je odvisen uspeh? Šahistka, glasbenik in natakar, ki je tudi varnostnik – vsi trije so bili v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. Laura Unuk, najboljša slovenska šahistka, šahovska velemojstrica, ki končuje študij biokemije, je svojo uspešno šahovsko pot začela v osnovnošolskem krožku. Prejemnik študentske Prešernove nagrade, tolkalist Inti Pucihar, je odraščal v glasbeni družini, Joland Orož pa zaradi težkih življenjskih okoliščin svoje nadarjenosti ni razvijal. O Laurinih, Intijevih in Jolandovih prehojenih poteh, vzponih in padcih, o tem, kaj danes počnejo s svojimi talenti, o njihovem delu in uspehih, dosežkih in željah v Posebnih zgodbah. Strokovni razmislek o nadarjenosti pa ponuja psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec. Scenarij Milica Prešeren, režija Božo Grlj. O seriji Posebne zgodbe: Dokumentarna serija Posebne zgodbe daje glas posameznikom, katerih življenje zaznamujejo različne izkušnje, izzivi, spoznanja, prelomni, a tudi na videz bolj obrobni dogodki, ki odpirajo vprašanja in spodbujajo k razmisleku. To so tudi zgodbe otrok in odraslih z izkušnjo telesne ali duševne bolezni, razvojnih in drugih življenjskih težav. Dopolnjujejo jih znanstvena dognanja, besede strokovnjakov. V posameznih delih dokumentarne serije smo doslej že spoznali življenje z avtizmom, ljudi, ki so za vedno na vozičku, prezgodaj odrasle otroke, posvojene, posameznike z disleksijo, zgodbe o darovanju organov, samomoru, ADHD-ju, tikih, o najboljših prijateljih, (po)moči umetnosti. Pretekle epizode so na ogled v TV-aplikaciji RTV 365. Letos se jim pridružujeta novi: o samozavesti in samopodobi (27. januarja) in o nadarjenih (3. februarja 2025) na TV Slovenija 1 ob 17.50. Urednica serije je Milica Prešeren, nastaja pa v Uredništvu izobraževalnih oddaj Kulturno-umetniškega programa TV Slovenija.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Odbita do bita v prvi epizodi devete sezone kliče čez lužo.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Pisateljica, kolumnistka ter kmetica Nataša Kramberger se zadnjih nekaj let s svojim angažiranim pisanjem trudi približati realnost življenja na kmetiji. Čeprav je praznovanje Prešernovega dneva na njeni kmetiji v Jurovskem Dolu vedno v slogu umetnosti in kulture, bo letos še posebej zaznamovano z veseljem. Zadnja knjiga z naslovom Po vsej sili živ ji je namreč prinesla nagrado Prešernovega sklada in jo s tem dodatno utrdila kot predvsem pomemben glas kmetic, kakor je zapisala žirija.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
… Zato je pobegnil s poliklinike … Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
… Zato je pobegnil s poliklinike … Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.