Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Odločitev za preklic referenduma se je zgodila hitro, kot bi v jedrski elektrarni ob alarmu v hipu spustili gorivne elemente, a sredica, torej vroča politična juha, se bo ohlajala še lep čas. Na pozen oktober, ki pregovorno zaklene zemljo, pa se vendarle ohlaja tudi narava in le še bolj neposredno odstira mrzko hladnoto sprenevedanja, ki jo je človeštvo izpililo do potankosti.
Odločitev za preklic referenduma se je zgodila hitro, kot bi v jedrski elektrarni ob alarmu v hipu spustili gorivne elemente, a sredica, torej vroča politična juha, se bo ohlajala še lep čas. Na pozen oktober, ki pregovorno zaklene zemljo, pa se vendarle ohlaja tudi narava in le še bolj neposredno odstira mrzko hladnoto sprenevedanja, ki jo je človeštvo izpililo do potankosti.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanje
Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin?
Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin?
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
Po posebnih izdajah se oddaja Kaj dogaja? ta petek vrača v stare tirnice. Kaj delajo Američani, kaj so naredili Italijani in zakaj ostajajo cene elektrike enake kot lani? Na terenu smo spremljali dražbo, s katero Janez Janša zbira sredstva za plačilo sodnih stroškov, v rubriki (s)HIT tedna pa se poklonimo strpnosti. Telenovela Palomar ureja vse potrebno za obisk kitajskega predsednika, naša gostja v studiu pa bo pevka Tina Marinšek. V Glas ljudstva smo tokrat povabili hitrostnega jezikavca Marcela Š., na odru Male terase pa bo skupaj z gostjo nastopil raper Osnovko in v skladbi "Nas je premal'" opozoril na krizo v slovenskem šolstvu.
Po posebnih izdajah se oddaja Kaj dogaja? ta petek vrača v stare tirnice. Kaj delajo Američani, kaj so naredili Italijani in zakaj ostajajo cene elektrike enake kot lani? Na terenu smo spremljali dražbo, s katero Janez Janša zbira sredstva za plačilo sodnih stroškov, v rubriki (s)HIT tedna pa se poklonimo strpnosti. Telenovela Palomar ureja vse potrebno za obisk kitajskega predsednika, naša gostja v studiu pa bo pevka Tina Marinšek. V Glas ljudstva smo tokrat povabili hitrostnega jezikavca Marcela Š., na odru Male terase pa bo skupaj z gostjo nastopil raper Osnovko in v skladbi "Nas je premal'" opozoril na krizo v slovenskem šolstvu.
Tradicionalni slovenski zajtrk je vsem dobro znan že od leta 2011, ko nas je vsak tretji petek v novembru, čakal tudi na šolskih klopeh. Letos je pomenu lokalno pridelane hrane namenjen kar cel tretji teden v novembru, Dan tradicionalnega slovenskega zajtrka pa bomo obeležili v petek, 15. novembra. V Uredništvu Otroških in mladinskih oddaj na TV SLO ga bomo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospremili s posebno polurno dokumentarno izvedbo oddaje Krompir kjer bomo z Gajo in Klemnom spoznali vseh pet glavnih sestavin tega zdravega zajtrka. V simpatičnih dokumentarnih prispevkih s terena bodo otroci s slovenskih kmetij predstavili pridobivanje oz. pripravo domačega kruha, masla, medu, mleka in jabolk. S sproščenimi in zabavnimi predstavitvami na terenu želimo mlade gledalce pritegniti k pomenu Tradicionalnega slovenskega zajtrka in k zavedanju vrednosti sveže domače hrane. Vzbuditi zanimanje in odgovornost otrok do narave, domačega kmetovanja in živali ter zavedanje pomena domače samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja je naš kredit na dolgi rok.
Tradicionalni slovenski zajtrk je vsem dobro znan že od leta 2011, ko nas je vsak tretji petek v novembru, čakal tudi na šolskih klopeh. Letos je pomenu lokalno pridelane hrane namenjen kar cel tretji teden v novembru, Dan tradicionalnega slovenskega zajtrka pa bomo obeležili v petek, 15. novembra. V Uredništvu Otroških in mladinskih oddaj na TV SLO ga bomo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospremili s posebno polurno dokumentarno izvedbo oddaje Krompir kjer bomo z Gajo in Klemnom spoznali vseh pet glavnih sestavin tega zdravega zajtrka. V simpatičnih dokumentarnih prispevkih s terena bodo otroci s slovenskih kmetij predstavili pridobivanje oz. pripravo domačega kruha, masla, medu, mleka in jabolk. S sproščenimi in zabavnimi predstavitvami na terenu želimo mlade gledalce pritegniti k pomenu Tradicionalnega slovenskega zajtrka in k zavedanju vrednosti sveže domače hrane. Vzbuditi zanimanje in odgovornost otrok do narave, domačega kmetovanja in živali ter zavedanje pomena domače samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja je naš kredit na dolgi rok.
Slovenska politika se iz vroče politične jeseni počasi pretaka v nič manj pregreto politično zimo. Pred nami so ustanovitve novih strank, vračajo se nekatera stara imena, javnost je čedalje bolj nezadovoljna z delom vlade, opozicija pa še ni uspela najti prepričljivega skupnega jezika. Kaj lahko nove stranke, jutri bo svojo ustanovil Anže Logar, prinesejo na slovensko politično sceno? Je to znamenje tako željene prevetritve? O tem se jeTomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovarjal z doktorjem Gregorjem Virantom, ki je vse te poti in stranpoti slovenske politike dodobra spoznal tudi na lastni koži.
Slovenska politika se iz vroče politične jeseni počasi pretaka v nič manj pregreto politično zimo. Pred nami so ustanovitve novih strank, vračajo se nekatera stara imena, javnost je čedalje bolj nezadovoljna z delom vlade, opozicija pa še ni uspela najti prepričljivega skupnega jezika. Kaj lahko nove stranke, jutri bo svojo ustanovil Anže Logar, prinesejo na slovensko politično sceno? Je to znamenje tako željene prevetritve? O tem se jeTomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovarjal z doktorjem Gregorjem Virantom, ki je vse te poti in stranpoti slovenske politike dodobra spoznal tudi na lastni koži.
“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.
“Dojenček ne potrebuje veliko, potrebuje hrano, previto ritko, varnost in toploto. Seveda pa tudi zdravo, srečno in sproščeno mamo,” pravi diplomirana medicinska sestra Afrodita Kordež, ki že več kot osem let opravlja patronažno varstvo. Vsakodnevno vstopa v domove, pravzaprav v intimo mladih družin, in jim pomaga z nasveti o dojenju, poporodnem okrevanju in negi dojenčka. Novopečeni starši so pogosto dobro poučeni o negi novorojenčka, vendar številni še vedno veliko časa namenijo iskanju odgovorov in hitrih rešitev na spletu. Vsak otrok je individuum, prav zato je tudi vsaka patronažna obravnava prilagojena potrebam družine. Še vedno pa so jim nekatere poteze skupne. Skoraj ni staršev, ki ne bi posneli prvega kopanja svojega novorojenčka. Se pa okoliščine odraščanja in nege dojenčka seveda razlikujejo. Patronažne sestre na terenu vidijo marsikaj: od razkošnih stanovanj do skromnih domovanj in tudi življenja na pragu revščine ali pod njim. Ob vsem tem je pomembno medsebojno zaupanje in spoštovanje, poudarja Afrodita Kordež, ki dodaja, da na koncu njenega delovnega dne in vsake obravnave največ šteje prav zadovoljstvo staršev in otrok.
Becca in Rosaline še vedno ne moreta doumeti materinih skrivnosti. Še bolj ju pretrese, ko jima razkrijejo vzrok smrti. Od Peta in Cathy poskušata izvedeti čim več, a ju njune pripovedi le še bolj zmedejo, saj ne prepoznata ženske, ki jo materina prijatelja opisujeta. Rosaline najde uteho v pogovoru s taksistom Jacobom, Becca pa v pijači, ki jo pripelje do tega, da stori neumnost. MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Becca in Rosaline še vedno ne moreta doumeti materinih skrivnosti. Še bolj ju pretrese, ko jima razkrijejo vzrok smrti. Od Peta in Cathy poskušata izvedeti čim več, a ju njune pripovedi le še bolj zmedejo, saj ne prepoznata ženske, ki jo materina prijatelja opisujeta. Rosaline najde uteho v pogovoru s taksistom Jacobom, Becca pa v pijači, ki jo pripelje do tega, da stori neumnost. MARYLAND / Velika Britanija / 2023 Scenarij: Anne Marie O’Connor, Suranne Jones Režija: Susan Tully V glavnih vlogah: Suranne Jones, Eve Best, Stockard Channing, Hugh Quarshie, Andrew Knott, Dean Lennox Kelly
Kraljestvo najvplivnejšega princa na svetu
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Princ Mohamed bin Salman je prestolonaslednik Savdske Arabije, največje proizvajalke nafte na svetu. Njegov oče, kralj Salman, je bolehen in se redko pojavlja v javnosti, zato MBS, kot kličejo prestolonaslednika, v resnici vodi državo. Dvodelna britanska dokumentarna serija prikazuje njegov vzpon na oblast in spremembe, ki jih je uvedel v Savdski Arabiji – od tega, da smejo ženske voziti avto, do vrhunskih športnih in zabavnih prireditev, ki se jih lahko udeležujeta oba spola. Toda bin Salman je sporna osebnost. Med drugim mu pripisujejo odgovornost za naročilo umora savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija v Carigradu leta 2018. V seriji o bin Salmanu pripovedujejo njegovi prijatelji in svetovalci, zahodni diplomati, pa tudi savdskoarabski oporečniki, ki so pred zatiralskim režimom pobegnili v tujino. 2. del: Pot do prestola Ko je Mohamed bin Salman, znan tudi kot MBS, leta 2017 postal savdskoarabski prestolonaslednik, je začel uresničevati svoj načrt, po katerem naj bi Savdska Arabija postala sodobnejša in bolj odprta svetu. Vendar pri tem ni izbiral sredstev. Proti korupciji se je začel boriti tako, da je v hotel Ritz v Riadu zaprl desetine najbogatejših podjetnikov in jih prisilil, da so v državno blagajno nakazali več milijonov dolarjev. Leta 2018 pa so – najverjetneje na njegov ukaz – na savdskoarabskem konzulatu v Carigradu kruto umorili novinarja Džamala Hašokdžija, ker je kritiziral MBS-jev režim. Obenem si prestolonaslednik poskuša kupiti naklonjenost državljanov tako, da po vsem svetu kupuje največje športne zvezdnike in v Savdski Arabiji prireja odmevna tekmovanja. THE KINGDOM: THE RUTHLESS RISE OF A SAUDI PRINCE / Velika Britanija / 2024 / Režija: Colin Murray
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Kaj storiti po končani javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti? Bo ministrica za zdravje vztrajala pri ostri ločnici med javnim in zasebnim delom v zdravstvu? Kako bodo zdravstvene delavce spodbudili, da bi ostali v javni bolnišnici in tam delali več? Se bodo uresničile grožnje zdravnikov o množičnih odhodih iz javnih zavodov? Bo treba zapirati oddelke? Kaj bo s koncesionarji? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje; Jasna Humar, direktorat za zdravstveno varstvo, Ministrstvo za zdravje; dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice; dr. Tatjana Mlakar, Zavod za zdravstveno zavarovanje.
Vse najboljše, medvedek Binko! Pripoveduje: Saša Tabaković. Napisala: Mateja Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Vse najboljše, medvedek Binko! Pripoveduje: Saša Tabaković. Napisala: Mateja Reba. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Puščica najmlajšega sina najde žabico, zakleto Vasiljico … Pripoveduje: Nika Juvanova. Ruska pravljica. Prevedel: Ludvik Mrzel. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Puščica najmlajšega sina najde žabico, zakleto Vasiljico … Pripoveduje: Nika Juvanova. Ruska pravljica. Prevedel: Ludvik Mrzel. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
To ni navaden list. Ta list je nekaj posebnega. Pripovedujejo: Janez Hočevar, Zvone Hribar, Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek in Silva Čušin. Napisal: Primož Suhodolčan. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.
To ni navaden list. Ta list je nekaj posebnega. Pripovedujejo: Janez Hočevar, Zvone Hribar, Polona Juh, Saša Mihelčič, Sabina Kogovšek in Silva Čušin. Napisal: Primož Suhodolčan. Režiserka in avtorica priredbe: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.
Barbika pomotoma odnese knjigo iz trgovine ... Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Barbika pomotoma odnese knjigo iz trgovine ... Pripoveduje: Darja Reichman. Napisala: Milena Miklavčič. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Miška ne obupa nad njegovo črno dušo … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Miška ne obupa nad njegovo črno dušo … Pripoveduje: Jurij Souček. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.
Benjamin Rozman Soklič je 33-letni nadzornik varnosti v neprofitnih stanovanjih za socialno ogrožene v Londonu. A pravi, da je njegova služba le način preživetja, medtem ko "se življenje dogaja" povsod drugod. Sam tako velik del časa preživi v Braziliji, kjer se je našel tako v kulturnem oz. zasebnem kot ustvarjalnem smislu. Svoje najboljše prijatelje ima v Salvadorju, pa tudi na Otoku se druži predvsem s kolegi iz Latinske Amerike: pripravlja glasbene, plesne in druge kulturne dogodke, povezane s sambo, med drugim igra v (tudi do) stočlanskem bobnarskem kolektivu, s katerim se udeležuje karnevalov, zadnje čase pa je kot didžej svoj spekter glasbe obogatil še z nekaj novimi južnoafriškimi žanrskimi razsežnostmi. V intervjuju ne potrdi zagotovo, a iz previdnosti tudi ne ovrže ugibanj, da je morda prav to območje sveta naslednje, ki ga bo "posrkalo vase".
Benjamin Rozman Soklič je 33-letni nadzornik varnosti v neprofitnih stanovanjih za socialno ogrožene v Londonu. A pravi, da je njegova služba le način preživetja, medtem ko "se življenje dogaja" povsod drugod. Sam tako velik del časa preživi v Braziliji, kjer se je našel tako v kulturnem oz. zasebnem kot ustvarjalnem smislu. Svoje najboljše prijatelje ima v Salvadorju, pa tudi na Otoku se druži predvsem s kolegi iz Latinske Amerike: pripravlja glasbene, plesne in druge kulturne dogodke, povezane s sambo, med drugim igra v (tudi do) stočlanskem bobnarskem kolektivu, s katerim se udeležuje karnevalov, zadnje čase pa je kot didžej svoj spekter glasbe obogatil še z nekaj novimi južnoafriškimi žanrskimi razsežnostmi. V intervjuju ne potrdi zagotovo, a iz previdnosti tudi ne ovrže ugibanj, da je morda prav to območje sveta naslednje, ki ga bo "posrkalo vase".
Predstavo o zaporniškem življenju smo si pogosto ustvarili ob ogledu Bega iz zapora, Kaznilnice odrešitve, Eksperimenta in Zelene milje. Kakšno je zares življenje za zapahi? Kdo so zapornice in zaporniki? Kako je videti samica? Te ob prihodu pretepejo? Kako v celici prakticiraš ljubezen? So pazniki zafrustrirani nasilneži? Da preženem vse holivudske in druge pravljice, ki so izmaličile našo domišljijo, sem se odpravila v zapor in v sobi za obiske spoznala mladeniča, ki bo za zapahi preživel predvidoma 20 let svojega življenja – doslej jih je enajst.
Predstavo o zaporniškem življenju smo si pogosto ustvarili ob ogledu Bega iz zapora, Kaznilnice odrešitve, Eksperimenta in Zelene milje. Kakšno je zares življenje za zapahi? Kdo so zapornice in zaporniki? Kako je videti samica? Te ob prihodu pretepejo? Kako v celici prakticiraš ljubezen? So pazniki zafrustrirani nasilneži? Da preženem vse holivudske in druge pravljice, ki so izmaličile našo domišljijo, sem se odpravila v zapor in v sobi za obiske spoznala mladeniča, ki bo za zapahi preživel predvidoma 20 let svojega življenja – doslej jih je enajst.
V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?
V tokratni epizodi podkasta o politiki se oziramo s stare celine preko luže in nazaj. O tem, ali Trumpova zmaga pomeni manj ali več vojne v Ukrajini, bolj ali manj učinkovit genocid v Gazi ter bolj ali manj intenzivna trgovinska trenja s Kitajsko, je še prezgodaj ocenjevati, pravi komentator Dela in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar, ki je dan po Trumpovi zmagi od blizu spremljala padec nemške vlade, pove, da je politična nestabilnost največjega evropskega gospodarstva zadnja stvar, ki si jo lahko v Nemčiji in Evropi želimo ob zmagi tako nepredvidljivega politika, ki je, kot pravi Ali, vulgariziral javni diskurz. Ta vsesplošna vulgarizacija pa postaja standard tudi povsod drugod po zemeljski obli, ki jo posledično zaznamuje razpad svetovnega pravnega reda, kar najbolj nazorno spremljamo v Gazi in Libanonu. In ko smo že pri kriznih žariščih, ne moremo mimo tega, kako se je bližnjevzhodna vojna pred nogometno tekmo med Ajaxom in Maccabijem preselila ne le na ulice Amsterdama, temveč v političo razpravo, saj so politične elite pa so obsodile odzive na odurne provokacije izraelskih navijačev kot – antisemitizem! Če se nekaj zgodi, je to treba natančno opisat in razumet, poudari kolega Ali. Kaj se je torej zgodilo v Amsterdamu?
Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.
Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.
Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.
Nedeljska gostja je arhitektka Maruša Zorec, profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo in vodja arhitekturnega biroja Arrea arhitektura. Maruša Zorec in njen biro Arrea arhitektura so znani po temeljito premišljenih in inovativnih prenovah historičnih objektov kot so Plečnikova hiša in Švicarija v Ljubljani, Vetrinjski dvor v Mariboru, zunanji oltar na Brezjah ali grajska pristava v Ormožu. Njeno avtorsko delo je tudi mednarodno prepoznavno, za svoj ustvarjalni opus je letos maja, v Dortmundu, prejela medaljo Heinrich Tessenow, ki jo postavlja ob bok največjim evropskim arhitektom. "S prenovo objektov sem začela čisto po naključju", pravi Zorčeva, ki je med ostalimi projekti, trenutno vpeta tudi v prenovo mariborskega Lenta.
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?
Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?
Takojšnja prekinitev uporabe protizakonitith prisilnih sredstev, prevzem odgovornosti direktorja in tudi ostalih podrejenih vodij za neustrezno ukrepanje, določitev ukrepov zoper storilca dejanj nasilja, trpinčenja, spolnega in drugega nadlegovanja, takojšnja ustavitev ustrahovanja, psihičnega nasilja in mobinga, takojšnje prenehanje izvajanja vseh prepovedanih metod, vzpostavitev politike nadzora nad porabo zdravil. To je samo nekaj od ukrepov iz poročila o sistemskem nadzoru pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana. Kaj se dogaja v najpomembnejši zdravstveni instituciji na področju duševnega zdravja? O čem govori molk odgovornih?
Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.
Super volilno leto na Zemlji se bliža koncu. Po indijskih, evropskih, britanskih in še mnogih drugih pomembnih volitvah so na vrsti še volitve v Združenih državah Amerike. Z druge strani Atlantika sporočajo, da so to spet najpomembnejše volitve v zgodovini, da se odloča tudi o usodi demokracije ter sveta.
Nekdaj samoumevno ekskluzivnost človeške inteligence danes umetna inteligenca postavlja pod vprašaj. Zmogljivi modeli globokih nevronskih mrež so namreč z vrtoglavim tempom kos vse zahtevnejšim nalogam, ki so bila še včeraj v izključni domeni človeka, na določenih področjih pa nas že povsem prekašajo. Ob tem nam zastavljajo vrsto najbolj temeljnih vprašanj: kaj sploh je inteligenca? Kakšen vpliv na človeka bo imela ta nova vrsta intelektualne konkurence, bomo na inteligenco in človeka začeli gledati kaj drugače? Kakšni novi uvidi se nam odpirajo z inteligentnimi orodji in kaj nam povejo skupne točke in razlike med človeško in strojno inteligenco?
Nekdaj samoumevno ekskluzivnost človeške inteligence danes umetna inteligenca postavlja pod vprašaj. Zmogljivi modeli globokih nevronskih mrež so namreč z vrtoglavim tempom kos vse zahtevnejšim nalogam, ki so bila še včeraj v izključni domeni človeka, na določenih področjih pa nas že povsem prekašajo. Ob tem nam zastavljajo vrsto najbolj temeljnih vprašanj: kaj sploh je inteligenca? Kakšen vpliv na človeka bo imela ta nova vrsta intelektualne konkurence, bomo na inteligenco in človeka začeli gledati kaj drugače? Kakšni novi uvidi se nam odpirajo z inteligentnimi orodji in kaj nam povejo skupne točke in razlike med človeško in strojno inteligenco?
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Kako zaton na zahodu in vzpon v tako imenovanih državah tretjega sveta, predvsem v podsaharski Afriki, spreminjata še vedno v Rimu zasidrano Katoliško cerkev, ki ima že danes večino vernikov na globalnem jugu
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Gost nedeljske oddaje Intervju je dr. Bogomil Ferfila, ugledni univerzitetni profesor, ekonomist in obramboslovec, ki je prepotoval že več kot 150 držav, posebej pa se je posvetil ameriškim študijam. Pogovor z njim se v veliki meri dotika alternativnega pogleda na ameriške volitve, njihovega zakulisja in vpliva, ki ga bo imela izbira Donalda Trumpa ne le na ameriško, ampak tudi na svetovno politiko. Dr. Ferfila ugotavlja, da je Trump dobil bitko ne le proti Kamali Harris, ampak tudi proti pravosodju in ameriškim medijem, ki so devetdesetodstotno nagnjeni na demokratsko stran, kar primerja z razmerami v Sloveniji. Ocenjuje, da je bila podlaga za republikansko zmago neustrezna politika do priseljencev, pa tudi dejstvo, da Američani v obdobju vladavine predsednika Bidna živijo nekoliko slabše kot med prvim mandatom Donalda Trumpa. Z voditeljem Jožetom Možino se dotakneta fenomena Melanie Trump, ki je stala skupaj z očetom Viktorjem in sinom Baronom ob novoizvoljenem predsedniku na odru, ko je ta nagovoril Američane in ves svet. Dr. Ferfila ne more razumeti, da se slovenski mediji tako mačehovsko obnašajo do Melanie, in se ob tem pošali, da očitno ni poročena »s pravim«, kar pomeni, da se na ameriške razmere in prvo damo tudi pri nas vse preveč gleda z ideološkimi očmi. V nadaljevanju se z voditeljem dotakneta vpliva izvolitve Donalda Trumpa na vojno med Izraelom ter Hamasom in Hezbolahom, pri čemer dr. Ferfila ne pričakuje večjih sprememb v ameriški politiki. Drugačen pa bo lahko Trumpov odnos do ruskega nasilja v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Poljski mišek noče postati zvezda. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Arcadio Lobato. Prevedel: Janko Dolinšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Poljski mišek noče postati zvezda. Pripoveduje: Darja Reichman. Napisal: Arcadio Lobato. Prevedel: Janko Dolinšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1994.
Postani pevka zunaj in zapri vrata! Pripoveduje: Saša Tabaković. Napisala: Nataša Švikart Žumer. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Postani pevka zunaj in zapri vrata! Pripoveduje: Saša Tabaković. Napisala: Nataša Švikart Žumer. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bomo seveda v živo spremljali dražbo, ki jo bo za poplačilo stroškov do krivosodja skupaj s prijatelji iz stranke vodil sam Janez Janša. Klice bo sprejemal Aleš Hojs, spletno stran bo postavil g. Mandžukić, za tekoče zadeve bo poskrbel Franc Breznik, za uspešno prodajo pa vedeževalec Blaž. Uroš Slak se bo o novih vladnih strategijah obračunavanja omrežnine pogovarjal s premierjem Golobom in Aljošo Bagolo, Anže Logar pa bo po odstopu Franca Kanglerja z mesta prometnega reporterja prevzel še eno stvar, ki je bila do zdaj v rokah SDS. Marcel se bo pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown, ki ga na robu Ljubljane gradi Jože Potrebuješ, svoje misli o mestu in vasi pa bosta z nami delila Slavoj Žižek in Gašper Bergant, vse to in verjetno tudi kaj čisto drugega, v petek malo po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.
V novi epizodi oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bomo seveda v živo spremljali dražbo, ki jo bo za poplačilo stroškov do krivosodja skupaj s prijatelji iz stranke vodil sam Janez Janša. Klice bo sprejemal Aleš Hojs, spletno stran bo postavil g. Mandžukić, za tekoče zadeve bo poskrbel Franc Breznik, za uspešno prodajo pa vedeževalec Blaž. Uroš Slak se bo o novih vladnih strategijah obračunavanja omrežnine pogovarjal s premierjem Golobom in Aljošo Bagolo, Anže Logar pa bo po odstopu Franca Kanglerja z mesta prometnega reporterja prevzel še eno stvar, ki je bila do zdaj v rokah SDS. Marcel se bo pogovarjal o novem 15 minutnem mestu Čukitown, ki ga na robu Ljubljane gradi Jože Potrebuješ, svoje misli o mestu in vasi pa bosta z nami delila Slavoj Žižek in Gašper Bergant, vse to in verjetno tudi kaj čisto drugega, v petek malo po deseti na Prvem programu Radia Slovenija.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.
Specialist urolog svetuje o težavah z žlezo prostato. Ta moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, ob rojstvu tehta samo nekaj gramov, zaradi vpliva hormonov začne rasti šele v puberteti. Ob kakšnih težavah naj gre moški k zdravniku? Kaj je PSA? Kdaj je treba prostato zdraviti, kdaj pa samo spremljati? Kakšne so možnosti zdravljenja? Na vprašanja v Svetovalnem servisu odgovarja prof. dr. Tomaž Smrkolj (UKC Ljubljana).
Specialist urolog svetuje o težavah z žlezo prostato. Ta moška spolna žleza, ki leži pod sečnim mehurjem, ob rojstvu tehta samo nekaj gramov, zaradi vpliva hormonov začne rasti šele v puberteti. Ob kakšnih težavah naj gre moški k zdravniku? Kaj je PSA? Kdaj je treba prostato zdraviti, kdaj pa samo spremljati? Kakšne so možnosti zdravljenja? Na vprašanja v Svetovalnem servisu odgovarja prof. dr. Tomaž Smrkolj (UKC Ljubljana).
Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.
Nedeljski gost Denis Jašarević ni nikoli razmišljal, da bi postal piranski ribič, je pa pred mnogimi leti razmišljal o karieri arhitekta. A ker je del generacije, ki je odraščala ob razvoju interneta, poslušala in ustvarjala glasbo, so se stvari obrnile drugače. Internet je kriv, da je njegovo glasbo slišala prava oseba in pred petnajstimi leti je Denis prvič odšel na koncertno turnejo v ZDA. Na odre je stopil Gramatik.
Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.
Dejan Fabčič je zdravnik in paraolimpijec. Po bronasti kolajni v Parizu se mu je življenje obrnilo na glavo, a njegovo poslanstvo ostaja enako. Pomagati drugim in biti vzor. Je specialist interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici. Športni fenomen. V Parizu je nastopil na svojih četrtih paraolimpijskih igrah in z Živo Lavrinc osvojil bronasto kolajno v paralokostrelstvu. Prej je tekmoval v plavanju in parakajaku. O parašportu, družini, zdravniškem poklicu pa tudi o zdravljenju sladkorne bolezni.
Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil. Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel. Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake. Tonska mojstrica: Nina Kač Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si
Kakšne lumparije bo prihodnja štiri leta počel stari oziroma novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, verjetno ve le on. Čeprav je bilo že večkrat dokazano, da je težko verjeti njegovim besedam, je vseeno treba njegove govore včasih jemati z vso resnostjo, čeprav niso povsem resni. Med kampanjo je poudarjal, da bo vladal z enostavnim načelom: če sem nekaj obljubil, bom to izpolnil. Eden izmed Trumpovih uspehov je tudi to, da je ljudi prepričal, da se bori proti sistemu, ki zatira navadne, neopazne ljudi z zdravo kmečko pametjo. To so zdaj vrednote, ki štejejo. Demokracija in pravice žensk pa sta že preveč abstraktna pojma. Preveč woke oziroma prebujeno, bi kdo rekel. Slovita umetnica Marina Abramović je v intervjuju pri Marcelu poudarila, da bi bil svet boljši brez Trumpa. Morda res potrebujemo več Gandijev, Mandel, Milanov in Quincijev. Nove junake. Ampak takšni so časi in morale. Toda kljub temu bodo pesmi tudi v takšnih časih. Pesmi o takšnih časih, če parafriziramo Brechta. Trumpova zlata doba bi lahko prinesla tudi svetobolje, ki bo dalo nove junake. Tonska mojstrica: Nina Kač Novinar: Gašper Andrinek, gasper.andrinek@rtvslo.si
Potem ko je vladajoče srečala pamet in so umaknili pravilnik o prepovedi vgradnje električnih bojlerjev, so zdaj ugotovili, da nova bremena ljudem in gospodarstvu prinaša tudi nepravičen sistem obračunavanja omrežnine. Si bo vlada nizko javnomnenjsko podporo zvišala tudi z dvigom plač javnim uslužbencem? A pri tem se zapleta.
Potem ko je vladajoče srečala pamet in so umaknili pravilnik o prepovedi vgradnje električnih bojlerjev, so zdaj ugotovili, da nova bremena ljudem in gospodarstvu prinaša tudi nepravičen sistem obračunavanja omrežnine. Si bo vlada nizko javnomnenjsko podporo zvišala tudi z dvigom plač javnim uslužbencem? A pri tem se zapleta.
V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.
V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju.
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Dokumentarni film Čebelice in rožice raziskuje področje spolne vzgoje v Sloveniji. Različni strokovnjaki nas seznanijo z definicijo spolnosti in nam predstavijo zgodovino spolne vzgoje na našem območju. Ob tem pojasnijo najnujnejše težave in predloge za izboljšanje stanje. Film bogatijo animacije, glasba, primeri dobre prakse in mnenja dijakov in študentov o pomenu kakovostne spolne vzgoje. Film pa odgovori tudi na ključno vprašanje, zakaj je spolna vzgoja nujna.
Dokumentarni film Čebelice in rožice raziskuje področje spolne vzgoje v Sloveniji. Različni strokovnjaki nas seznanijo z definicijo spolnosti in nam predstavijo zgodovino spolne vzgoje na našem območju. Ob tem pojasnijo najnujnejše težave in predloge za izboljšanje stanje. Film bogatijo animacije, glasba, primeri dobre prakse in mnenja dijakov in študentov o pomenu kakovostne spolne vzgoje. Film pa odgovori tudi na ključno vprašanje, zakaj je spolna vzgoja nujna.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Simpatično utrgana četverica Kokosy se je oddaje lotila na zelo poseben način. Akustiki, obogatenim aranžmajem, nikoli slišanim skladbam in gostom so dodali čisto pravo glasbeno pravljico! Izštekani, ki so bili marsikomu všeč, nekatere morda razbesneli, nikogar pa niso pustili hladnega.
Simpatično utrgana četverica Kokosy se je oddaje lotila na zelo poseben način. Akustiki, obogatenim aranžmajem, nikoli slišanim skladbam in gostom so dodali čisto pravo glasbeno pravljico! Izštekani, ki so bili marsikomu všeč, nekatere morda razbesneli, nikogar pa niso pustili hladnega.
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Leta 1971 je znameniti italijanski režiser Luchino Visconti ob svetovni premieri svojega filma Smrt v Benetkah dečka v vlogi Tadzia, takrat komaj najstnika, razglasil za najlepšega dečka na svetu. Danes senca tega poimenovanja še vedno obremenjuje življenje Björna Andrésena. Dokumentarni film je dramatična pripoved o ceni lepote, pa tudi o potrebi po bližini in ljubezni ter o praznini, ki nepopravljivo zazija, ko skrb za otroka, za človeka umanjka. THE MOST BEAUTIFUL BOY IN THE WORLD / Švedska, Nemčija, Francija / 2021 / Režija: Kristina Lindström in Kristian Petri
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Desetletje je minilo, odkar je svet klasične glasbe izgubil eno od svojih najbolj ikoničnih osebnosti, legendarnega italijanskega dirigenta Claudia Abbada. Njegova zapuščina je bogata. S svojim izjemnim glasbenim talentom je maestro Abbado zaznamoval številne orkestre, ki jih je vodil, Berlinske filharmonike, Clevelandski orkester, Festivalski orkester v Luzernu, Dunajske filharmonike … Dokumentarni film ponuja intimen pogled v njegovo življenje ob pogovorih z ljudmi, ki so ga najbolje poznali, njegovo družino in z glasbeniki, ki jih je navdihoval v času svoje slavne kariere. PLEASE CALL ME CLAUDIO/Nemčija 2023/ scenarij in režija Magdalena Zięba-Schwind
Tri nadrealistične zgodbe o božjih čudežih so postavljene v različna časovna obdobja. Preplet tragike in komike v Dragojevićevem prepoznavnem, simbolike polnem vizualnem slogu. Nagrada žirije mladih v Locarnu. Za pokušino samo prva zgodba. Stojan je vsaj toliko dobrosrčen, kolikor je preprost in dolgočasen. Med menjavo žarnice se mu pripeti nenavadna nezgoda, zaradi katere dobi svetniški sij nad glavo, in tako postane nova mestna atrakcija. A vsa ta nezaželena pozornost sosedov ni prav nič všeč njegovi odločni ženi. Kljub večkratnim poskusom ji nikakor ne uspe odstraniti tega sijočega nebodigatreba s svojega moža in ga spremeniti nazaj v navadno puščobo. Stojanu, temu nehotenemu svetniku, pa njegov novi življenjski slog začenja postajati všeč in tako zaide na nenavadna kriminalna pota ... Originalni naslov: NEBESA Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: črna komedija Režija: Srdjan Dragojević Scenarij: Srdjan Dragojević Igrajo: Goran Navojec, Ksenija Marinković, Bojan Navojec, Miloš Timotijević
Tri nadrealistične zgodbe o božjih čudežih so postavljene v različna časovna obdobja. Preplet tragike in komike v Dragojevićevem prepoznavnem, simbolike polnem vizualnem slogu. Nagrada žirije mladih v Locarnu. Za pokušino samo prva zgodba. Stojan je vsaj toliko dobrosrčen, kolikor je preprost in dolgočasen. Med menjavo žarnice se mu pripeti nenavadna nezgoda, zaradi katere dobi svetniški sij nad glavo, in tako postane nova mestna atrakcija. A vsa ta nezaželena pozornost sosedov ni prav nič všeč njegovi odločni ženi. Kljub večkratnim poskusom ji nikakor ne uspe odstraniti tega sijočega nebodigatreba s svojega moža in ga spremeniti nazaj v navadno puščobo. Stojanu, temu nehotenemu svetniku, pa njegov novi življenjski slog začenja postajati všeč in tako zaide na nenavadna kriminalna pota ... Originalni naslov: NEBESA Leto produkcije: 2021 Država: koprodukcija Žanr: črna komedija Režija: Srdjan Dragojević Scenarij: Srdjan Dragojević Igrajo: Goran Navojec, Ksenija Marinković, Bojan Navojec, Miloš Timotijević
Komična drama. V ljubezni prizadeta Inger, ki trpi za shizofrenijo, se nameni na potovanje v Pariz. Spremljata jo njena sestra Ellen in njen dobrodušni mož Vagna. Iz Københavna odrinejo z avtobusom, na katerem je skupina danskih turistov. Ta je do svojih sopotnikov nezaupljiva. To še posebej velja za Andreasa, ki ne more razumeti, kdo je tako neodgovoren, da dopusti potovanje tako občutljivi in ranljivi osebi, kot je Inger. Njegov skoraj trinajstletni sin se glede tega z očetom ne strinja in se med potovanjem zbliža z Inger. Skupaj najdeta način, kako obiskati njeno pariško ljubezen iz mladosti, ki je tako usodno zaznamovala njeno življenje. Potovanje in Pariz sta velika preizkušnja za vse; tako za obe sestri kot tudi za danske turiste na avtobusu. Inger in Ellen se vrneta na Dansko močneje povezani. Inger je celo uspelo nekoliko pozabiti na pariško ljubezen in zdi se, da je tudi ona storila velik korak naprej v svojem ne najbolj srečnem življenju … Gre za zelo tenkočuten, topel in ganljiv film. Naslov je povzet po ljubkovalnem imenu za Inger. Kot Rose jo je poimenoval njen pariški ljubimec iz mladosti. ROSE/DANSKA/2022 Režija: Niels Arden Oplev/Scenarij: Niels Arden Oplev/Igrajo: Sofie Gråbøl, Lene Maria Christensen, Anders W. Berthelsen, Søren Malling, Luca Reichardt Ben Coker, Peter Gantzler, Christiane Gjellerup Koch, Karen-Lise Mynster, Illyès Salah …
Komična drama. V ljubezni prizadeta Inger, ki trpi za shizofrenijo, se nameni na potovanje v Pariz. Spremljata jo njena sestra Ellen in njen dobrodušni mož Vagna. Iz Københavna odrinejo z avtobusom, na katerem je skupina danskih turistov. Ta je do svojih sopotnikov nezaupljiva. To še posebej velja za Andreasa, ki ne more razumeti, kdo je tako neodgovoren, da dopusti potovanje tako občutljivi in ranljivi osebi, kot je Inger. Njegov skoraj trinajstletni sin se glede tega z očetom ne strinja in se med potovanjem zbliža z Inger. Skupaj najdeta način, kako obiskati njeno pariško ljubezen iz mladosti, ki je tako usodno zaznamovala njeno življenje. Potovanje in Pariz sta velika preizkušnja za vse; tako za obe sestri kot tudi za danske turiste na avtobusu. Inger in Ellen se vrneta na Dansko močneje povezani. Inger je celo uspelo nekoliko pozabiti na pariško ljubezen in zdi se, da je tudi ona storila velik korak naprej v svojem ne najbolj srečnem življenju … Gre za zelo tenkočuten, topel in ganljiv film. Naslov je povzet po ljubkovalnem imenu za Inger. Kot Rose jo je poimenoval njen pariški ljubimec iz mladosti. ROSE/DANSKA/2022 Režija: Niels Arden Oplev/Scenarij: Niels Arden Oplev/Igrajo: Sofie Gråbøl, Lene Maria Christensen, Anders W. Berthelsen, Søren Malling, Luca Reichardt Ben Coker, Peter Gantzler, Christiane Gjellerup Koch, Karen-Lise Mynster, Illyès Salah …