Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Na železniški postaji v Gorici se odvija čezmejna parada več sto nastopajočih, glasbenikov, otrok, godbenikov. Karin Zorn Čebokli preverja utrip.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Mednarodni odnosi se pospešeno spreminjajo. Od sveta, utemeljenega na boleči lekciji druge svetovne vojne, prehajamo v novo obdobje. Zdi se, da v čas, ko velja zakon močnejšega. Evropa manevrira med silnicami Rusije, ZDA in Kitajske, sooča se s pritiski tehnoloških velikanov, države največkrat niso poenotene glede prioritet, prebivalstvo geopolitične pretrese občuti na kakovosti življenja, kar dodatno otežuje pripoznavanje ključnih, tudi varnostih izzivov, in odzivanje nanje.
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
Alen ima 26 let. Je fotograf, harmonikar, prvak v plavanju, operni pevec, fant, sin, pesnik in še kaj. Alen ima tudi Downov sindrom. Ta epizoda je rahlo drugačna od preostalih. Premikamo se z drugačno hitrostjo. Spoznavamo svet nekoga, ki nam je zelo podoben. Morda se bistveno razlikujemo le po tem, da ima on en kromosom več. Rada bi, da v tej slabi uri res začutimo, kakšen je Alenov svet. Da ga poskusimo razumeti. Se bo lahko osamosvojil? Si želi sam živeti v stanovanju? Kako se počuti v družbi? Je osamljen? Kako je z romantiko? In kakšna je naša vloga pri boljši vključenosti Alenov v družbo?
Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.
Končno gostiva avtorice najbolj uporabne instagram strani za novopečene starše - Pet pediatrinj. Niso prišle vse, ampak tri petine - na najina vprašanja odgovarjajo doktorice Alenka Biteznik, Patricija Trunkl in Mateja Tiselj. Ker smo sredi zime in v času epidemije gripe, se pogovarjamo o ključnih znakih bolezni pri otroku, ko ga je treba peljati k zdravniku. Poleg tega govorimo o dihalni stiski, ustni higieni, spanju, pa o tem, da je otroka izjemno pomembno opazovati, ko je zdrav, da znamo prepoznati, kljub njegovemu dobremu razpoloženju, kdaj nekaj ni v redu. Spraševali sva tudi o otrokovem dotikanju spolovil, zakaj je to normalno in kako se o tem pogovarjati. *Pet pediatrinj je instagram profil, kjer specialistke pediatrije pomagajo z nasveti ob najpogostejših težavah otrok.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Bliža se tretja obletnica ruskega napada na Ukrajino, hkrati pa so se začeli pogovori o končanju vojne. Donald Trump sicer ne bo izpolnil predvolilne obljube, da bo vojno končal v nekaj dneh. Do tega pa očitno namerava priti na povsem drugačnih osnovah, kot bi si to želeli Evropa in Ukrajina, morda celo na njun račun. Ali bo ruski predsednik Vladimir Putin na ta način iz ukrajinske krize izšel kot zmagovalec? O trenutnih razmerah, evropskem odgovoru na sporočila ameriške administracije in izhodiščih za mirovna pogajanja v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: mag. Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist; dr. Klemen Grošelj, obramboslovec; Miha Lampreht, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve; Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Po grožnjah s kazenskimi carinami, pokroviteljskih očitkih na račun demokracije in svobode govora ter izključevanju iz pogovorov o usodi Ukrajine se Evropa sprašuje, ali so Združene države Amerike sploh še zaveznica. Kako pomembno je za Evropo in Slovenijo sodelovanje z ZDA na gospodarskem področju? Kaj pomenijo dodatne carine na jeklo za domača podjetja in načrtovano krepitev evropske vojaške industrije? Koga bodo prizadele tako imenovane recipročne carine proti Evropi, ki jih morajo v Washingtonu pripraviti do pomladi? Kje naj Evropa išče nadomestna zavezništva – tudi na Kitajskem? In nenazadnje: naj začne tudi sama izdatno subvencionirati domača podjetja, da se bo tehnološko, prehransko, energetsko in vojaško osamosvojila? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek, nekdanji direktor Štore Steel, dr. Jože P. Damijan, profesor ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
V preteklem tednu so letošnjo kolesarsko sezono začeli nekateri najboljši kolesarji, Tadej Pogačar je zmagal na dirki po Združenih arabskih emiratih, Jonas Vingegaard je dobil preizkušnjo na Portugalskem, kjer je Primož Roglič končal na 8. mestu. V pogovoru z Igorjem Tomincem in Mojco Breskvar je naš televizijski kolega, David Črmelj opisal svojo izkušnjo pokrivanja dirke po ZAE na prizorišču, v čem si je podobna in v čem različna z ostalimi dirkami svetovne serije. Vprašali smo se, kaj uvodna preizkušnja pomeni za nadaljevanje sezone ter kdo je v kolesarstvu najboljši sprinter v tem trenutku. Komentirali smo tudi kaotičen zaključek uvodne etape na dirki po Algarveju.
Mrazek Franček bo dober slikar Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Mrazek Franček bo dober slikar Pripoveduje: Maja Šugman. Napisal: Miloš Macourek. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
Medved je na lepem sklenil, ta predpust se bom oženil … Pripoveduje: Zlatko Šugman. Ruska pravljica. Prevedel: Pavel Golia. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.
O deklici, za katero nihče nima časa … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Saša Eržen Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
O deklici, za katero nihče nima časa … Pripoveduje: Zvezdana Mlakar. Napisala: Saša Eržen Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Ježek Cedrik se bori s pošastjo - s snegom … Pripoveduje: Kuntner Jernej. Napisala: Tanja Cmrečnjak. Posneto v studiih Radia Slovenija 2001.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Svet drvi v neznano, informativne oddaje vsakodnevno začenjamo z novimi presenečenji, s katerimi po nastopu Donalda Trumpa drugič v predsedniški vlogi posteže Bela hiša. V nekaj tednih je Vladimir Putin iz politika, zoper katerega je spisan zaporni nalog, enakopravni partner najmočnejše sile na svetu v pogovorih o miru. Geopolitična podoba sveta in tudi politična podoba Evrope, vse manj relevantne igralke na mednarodnem prizorišču, se radikalno spreminja. Družbeni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, imenovan liberalna demokracija, se vztrajno razkraja. Matjaž Gruden, kolumnist časopisa Večer, sicer uslužbenec na Svetu Evrope, pravi, da ni pesimist, je pa zaskrbljen. Poteze, ki jih vleče nova ameriška administracija, katere člani Evropi pridigajo o svobodi govora, vidi kot prevaro z naklepom po destabilizaciji stare celine s promoviranjem najbolj radikalnih političnih sil. Vabljeni v našo družbo.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Ali lahko Trumpa ustavijo mednarodno pravo in mednarodne institucije, bo pojasnila dr. Vasilka Sancin, nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kako Palestinci na Zahodnem bregu doživljajo Trumpovo končno rešitev palestinskega vprašanja, bo povedala Ana Tasič, prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu. Zakaj italijanska politika čedalje agresivneje slavi dan spomina na fojbe, pa bo razložila zgodovinarka dr. Kaja Širok.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Vsak letni čas je po svoje najlepši. Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Valerija Skrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Če se sprašujete, čemu vam je kljub dramatičnemu vsakdanu vsaj malo dolgčas, je odgovor precej preprost. Že dolgo nismo imeli nobenega referenduma! Referendum, temeljni kamen vsake demokracije, je hkrati tudi najbolj zabavni element te antične pogruntavščine. Kajti vreči skozi okno dve novi osnovni šoli, da se lahko volivci v praviloma nizkem odstotku udeležijo odgovarjanja na pogosto zmedena vprašanja, tega drugače kot zabava ne moremo imenovati.
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Kaj s svojo prisotnostjo v vrstah blizu predsednika ZDA sporočajo lastniki največjih tehnoloških korporacij na svetu? Postaja demokracija zaradi družbenih omrežij manj demokratična? In zakaj uporabniki vztrajamo, če nam vedno bolj prodajajo samo svojo različico realnosti?
Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.
Igor Kučič pravi, da je tak svetovljan, da bi lahko tudi v Sloveniji živel. Zaenkrat živi še v Avstraliji, kamor se je preselil desetletje nazaj. To je le pet let po tem, ko je Deželo tam spodaj prvič obiskal in se brž navdušil nad vinogradi doline Barossa. S partnerko sta tam oblikovala blagovno znamko slovenskega vina, proizvedenega na avstralskih tleh, prav tako pa je na njegovo pobudo na južnoavstralskem vinogradu prvič posajena rebula. Toda biti vinar v Avstraliji se v marsičem razlikuje od opravljanja vinarske dejavnosti v Sloveniji.
Zoran Janković pravi, da je v svojem imenu napisal, kar je hotel napisati. Državni vrh ni komentiral osebnih stališč župana Ljubljane do srbskega predsednika Vučića, so se pa na Jankovićevo pismo s peticijo odzvali nekateri slovenski intelektualci. Napovedan je tudi protest.
Zoran Janković pravi, da je v svojem imenu napisal, kar je hotel napisati. Državni vrh ni komentiral osebnih stališč župana Ljubljane do srbskega predsednika Vučića, so se pa na Jankovićevo pismo s peticijo odzvali nekateri slovenski intelektualci. Napovedan je tudi protest.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?
“Ni težava samo v tem, da starši primerjamo otroke, temveč tudi sebe z vsemi drugimi. Skrbi me, ko vidim poplavo različnih priročnikov in oglasov: postanite verzija 2.0, postanite hiperčlovek,” pravi dr. Tristan Rigler, ki deluje v Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Starši so od nekdaj primerjali otroke, je pa to zdaj veliko bolj poudarjeno in očitno, k čemur je pripomogla sodobna tehnologija. Ob tem poudarja, da so priročniki za uspešno starševstvo problematični, saj ni univerzalnega recepta za vzgojo. Otroci so si preprosto preveč različni. V podkastu ponudi tudi razmislek o tem, da starši pogosto prevzemajo odgovornost namesto svojih otrok, in razloži, da se štirim osnovnim tipom vzgoje (avtoritarna, avtoritativna, demokratična in razpuščena) pridružuje še peti način: kaotična vzgoja. Normalizira tudi nestrinjanja in razhajanja v družini in pravi, da je pričakovano, da se kdaj tudi prepiramo. Če se zgodi, da izbruhnemo, pa je prav, da se z otrokom o tem pogovorimo, lahko se opravičimo, predvsem pa razložimo, zakaj se je to zgodilo.
“Ni težava samo v tem, da starši primerjamo otroke, temveč tudi sebe z vsemi drugimi. Skrbi me, ko vidim poplavo različnih priročnikov in oglasov: postanite verzija 2.0, postanite hiperčlovek,” pravi dr. Tristan Rigler, ki deluje v Enoti za adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Starši so od nekdaj primerjali otroke, je pa to zdaj veliko bolj poudarjeno in očitno, k čemur je pripomogla sodobna tehnologija. Ob tem poudarja, da so priročniki za uspešno starševstvo problematični, saj ni univerzalnega recepta za vzgojo. Otroci so si preprosto preveč različni. V podkastu ponudi tudi razmislek o tem, da starši pogosto prevzemajo odgovornost namesto svojih otrok, in razloži, da se štirim osnovnim tipom vzgoje (avtoritarna, avtoritativna, demokratična in razpuščena) pridružuje še peti način: kaotična vzgoja. Normalizira tudi nestrinjanja in razhajanja v družini in pravi, da je pričakovano, da se kdaj tudi prepiramo. Če se zgodi, da izbruhnemo, pa je prav, da se z otrokom o tem pogovorimo, lahko se opravičimo, predvsem pa razložimo, zakaj se je to zgodilo.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
Dokumentarci – kulturno-umetniški
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
V filmu se sprehodimo skozi zgodovino animiranega filma pri nas – od začetkov, ko je produkcija animiranega filma slonela na entuziazmu posameznikov, pa vse do sodobnosti. Pogoji za ustvarjanje so se od leta 1952, ko je nastal prvi slovenski animirani film Saše Dobrila v produkciji Triglav filma z naslovom 7 na en mah, bistveno spremenili. O svojem delu in ljubezni do animiranega filma pripovedujejo Špela Čadež, Zarja Menart in Kolja Saksida, spomine na nastajanje prvega slovenskega celovečernega animiranega filma »Socializacija bika?« iz leta 1998 pa obujata Zvonko Čoh in Milan Erič.
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Kako sploh deluje »venture« oziroma tvegani kapital, kdaj je nastal in kako se spreminjal v zadnjih desetletjih, kakšna je njegova vloga v svetu, zakaj je tako močno skoncentriran v Združenih državah Amerike in koliko je to sploh pomembno tako za tehnološki razvoj kot za gospodarsko rast evropske celine v prihodnosti?
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Do sredine leta 2024 je bilo po vsem svetu uporabljenih 13 milijard in pol odmerkov cepiva proti covidu. Največji delež gre mRNK cepivoma družb Pfizer in Moderna.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Marko Lukić se je v plezanje zaljubil na šolskem izletu. V alpinistični odsek se je s trikom vpisal že pri 12 letih. Več kot četrt stoletja je bilo plezanje njegov način življenja: »Hvaležen sem, da sem izkusil kako je, ko v življenju za nekaj goriš in ne izgoriš.« V drugi karieri gradi hiše. Čeprav si ni predstavljal, da bo kdaj vodil družinsko podjetje, ga je oče le uspel prepričati. V poslu se odloča podobno kot v steni: »Tisto, kar se da izračunati, znajo izračunati vsi. Pomemben je občutek iz trebuha.« Marko Lukić, direktor družbe Lumar in menedžer leta, bo razkril, kaj je pri vodenju zanj največji izziv, kako razmišlja o nasledniku in zakaj ni postal gorski vodnik.
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.
Skrivni tonski posnetki o vlogi odvetnice Nine Zidar Klemenčič v povezavi s posli na Darsu in z nakupom stavbe na Litijski razkrivajo nenavadno ozadje – kdo je zares vpleten in kaj je res?
Skrivni tonski posnetki o vlogi odvetnice Nine Zidar Klemenčič v povezavi s posli na Darsu in z nakupom stavbe na Litijski razkrivajo nenavadno ozadje – kdo je zares vpleten in kaj je res?
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
V drugi oddaji Binglanje Lea, Matej, Rok in Živa, mladi iz projekta Za in proti, zavod za kulturo dialoga, komentirajo dogajanje in prizore iz 2. epizode serije Kaj + Ester za vedno. V pogovoru obdelajo različne tematike: od predsodkov, sprejemanja drugačnosti in špricanja pouka. Voditeljica: Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina na Valu 202.
Kako si v Pekingu predstavljajo dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence?
Kako si v Pekingu predstavljajo dobro urejen, dobro delujoč in kolikor je le mogoče varen svet, ki se bo zmožen soočiti z zagatnimi izzivi od globalnega segrevanja do vzpona umetne inteligence?
Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ...
Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ...
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
V tokratni epizodi oddaje Radio GA GA – Nova generacija bo večina programa posvečena obema menjavama oziroma prestopoma, ki sta prejšnji teden razburkala športne in politične vode v Sloveniji in ZDA. Kako bi svoje igralce menjavala trenerja Janez in Matjaž, kaj o prestopu iz Svobode v Demokrate pravi Karel Erjavec in kaj o Lukovem prestopu mislijo čisto vsi ostali: od Magnifica do Zlatka Zahoviča, od bivšega selektorja Sagadina do Aljoše Bagola? O Lukovi dieti bo spregovoril njegov novi kondicijski trener in nutricionist Martin Strel, s smučanja v Dolomitih pa se bo s prometom javil kar premier Robert Golob. Uroš Slak bo gostil Zorana Jankovića, Vučič bo bral pismo podpore, Milan Kučan pa ustanavlja agencijo za zaposlovanje. Kaj o Dončiču piše Prešeren ob kulturnem prazniku in kaj na turneji po slovenskih podcastih govori Janez Janša, vse to in mogoče kaj tudi ne – v petek dopoldne na Prvem.
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Ponudba, ki je edina prispela na razpis za nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ni bila ustrezna. Je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čigavi poslovni interesi so v ozadju? Pri raziskovanju poslov z nakupi in vzdrževanjem helikopterjev smo naleteli tudi na imena nekdanjega ministra in predsednika borčevske organizacije Tita Turnška ter lobista Boža Dimnika in njegove hčerke Diane Dimnik, znane dobaviteljice javnemu zdravstvu. Zakaj je bil rok dobave tako skrajšan, da se eden od ponudnikov helikopterjev sploh ni prijavil na razpis? Kdo so bili posredniki v ozadju in kakšne bi bile provizije? In - ali je vlada zaradi volitev skrajšala rok dobave ne glede na ceno?
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.